___     67    -----
Politične stvari.
Volilna reforma od druge strani ogledana.
Ko se je zvedelo, da ministerstvo namerava, sedanjemu državnemu zboru predložiti načrt nove postave, po kteri se imajo vpeljati neposrednje ali direktne volitve poslancev v državni zbor, brž je skor po vseh deželah, ktere pošiljajo poslance v državni zbor, nastal silni vihar zoper te volitve zato, ker se ž njimi vničuje postavna pravica deželnih zborov, kterim edinim njihova ustava daje oblast, voliti poslance v državni zbor, in ker so tudi prelom celo decemberske ustave, ktera priznava državni zbor tak, da v njem sedijo le poslanci, ki mu jih deželni zbori pošljejo kot prave zastopnike deželne in ki kot taki tudi gred6 v delegacijo.
Zoper tak ustavolom se je vzdignila večina Avstrijskih narodov, ki so kar naravnost s prošnjami (peticijami) se bližali prestolu cesarjevemu in se vsak dan še bližajo, naj bi blagovolil odvrniti postavo, s ktero je velika večina narodov Avstrijskih nezadovoljna. In Čem bolj so se po nekterih deželnih glavarjih in njihovih podložnih uradnijah podpisovanju dotičnih peticij zapreke stavile, tem bolj so se množili podpisi povsod, kterih se šteje zdaj že na milijone.
Jedro teh peticij je bilo izprva poglavitno to, da direktne volitve rušijo ustavo dežel, — in da si cen-tralisti celo rušijo ustavo, ki so jo decembra meseca leta 1867. si sami osnovali.   —
Al še bolj viharno nasprotstvo je nastalo po deželah zdaj, ko je znan načrt te postave, kterega je ministerstvo 15. dne t. m. v razpravo predložilo državnemu zboru, in se je izvedelo, kako se bode po nameravani postavi imelo voliti.
Ko je minister notranjih oprav izročil državnemu zboru omenjeni načrt, je po parlamentarnem običaji šel v roko ustavnemu odseku, v kterem sedijo najbolj zagrizeni ustavoverci Herbst, Giskra, Kuranda, Rechbauer, Fux itd. In ko se je začela razprava, je Rechbauer zahteval pogovor splošni o tej postavi, rekši, da postava ta je tako važna, da potrebuje temeljitega pre-vdarka tem bolj, ker je znano, da ima po deželah sila veliko nasprotnikov. Liberalnemu možu v ministerskem načrtu ni to po všeči, da grajščaki volijo preveč po slancev. „Pozvali ste nas k krasnemu obedu — je rekel — al postavili ste pred nas le kruh in vodo". Tudi Fux je zahteval splošno debato, al večina odsekova je odbila dotični predlog in prestopiti se je moralo kar brž na razgovor posamesnih člankov. Minister ni hotal splošnega razteleševanja postave in podložniki njegovi so mu pritrdili, brž ko ne se jim zdi ta postava kakor ravnokar z drevesa odtrgana češplja, ktere ne smeš po rokah valjati, da kar brž ne zgubi plavega nadiha.
Če pogledamo tedaj, kako je po tej postavi v obče razdeljena volilna pravica, vidimo, da so kmeta zopet postavili za duri v primeri z mestjanom in graj-ščakom. Če je volilno pravico že volilni red februarske postave zelo oškodoval, jo oškoduje ta volilna reforma še bolj. Pravična postava mora pravico meriti po številu davkov in po številu glav; — če kmet in mestjan sedita pri da v k ar s ki mizi na enem stolu, sedeti morata na enem stolu tudi pri volilni mizi. Al če pogledamo to postavo, vidimo dvojo mero, kajti 4krat, pa tudi 5krat manj pravice ima kmet memo mestjana, in vrh tega voli mestjan naravnost zase, kmet pa voli vo* lilne može, ki potem še le volijo poslanca — in kako dolgo pot bodo imeli storiti do volilnega okraja!
Preočiten je tedaj  dvojni  vatel,  po  kterem   se
meri volilna pravica; zato ni čuda, da je zdaj nevolja o direktnih volitvah še veča.
Ko se je to v ustavnem odseku očitalo ministru Lasserju, je rekel, da to oškodovanje kmetijskega stami je le na videz; zdi se tako, a ni tako, kajti v kmetijski stan spadajo tudi veliki zemljiški posestniki (grajščaki) in če njih volilno pravico prištejemo pravici kmetov, je s tem pobotana volilna pravica kmetijskega stanu. — To pa je tako čudno modrovanje, da ga minister gotovo sam ne verjame. Kolikrat — ga vprašamo — pa volijo kmetje in grajščaki enake poslance? Res je, da povsod imamo nektere grajščake, ki v ljubezni do svojega naroda s kmetom volijo enako; al kako malo je tacih rodoljubnih gospodov! Pogledite le v deželne zbornice, pa vidite grajščake vso drugo pot hoditi kakor poslance kmetijskih občin. Ono ministrovo „pobotanje" kmetijskega stanu z grajskim je tedaj prazno besedovanje.
Glede tedaj tudi na to krivično razmero volilne pravice (baron Eichhof je sam rekel: ,,če se volilna pravica daje po številu glav in davkov, jeustavoverska stranka pokopana", — no, ta tiček jo je vendar dosti glasno in — recimo — pošteno zapel) — glede na to, da se je nekterim kupčij skim zbornicam vzela volilna pravica, drugim pa pustila, — glede na sestavo volilnih krajev itd. dobijo deželni zbori r- ako bi nameravana volilna reforma tudi potrjena bila — gradiva dosti, da se poslužijo pravice, ki ga jim daje §. 19. deželne ustave, in svoj glas povzdignejo zoper volilno reformo, tem več, ker jo je sklenila zbornica poslancev, v kterem ni bilo zastopnikov niti češkega naroda, niti slovenskega, iz Tirolov skor nobenega, iz Vorarlberga celo nobenega, in v kterem manjkajo federalistični zastopniki Stajarski in Gornj e-avs tri j ski, in če tudi Poljaki izostanejo, tudi Galicija ni dostojno zastopana. Ali je tak državni zbor o sklepu take ustavolomske postave še postaven (legalen), nikomur ni težko razsoditi, kdor le konsti-tucijski abc pozna. Le nemška liberalna stranka je „sama med seboj", in prav noben drug je ne moti v sklepih njenih.
-----   68  -----