X Concordta Pokojninsko zovorovolnico d.d. Izvir termalne vode (rafelce) sredi Cerkna DANES POGLED NA ONO STRAN Kako z Gorenjskega na Cerkljansko? ETA je nehote postala mati Cerkljanskega Kamorkoli se obrneš - strmina! Spoštovane bralke, cenjeni bralci! Kranj, 29. septembra - Pojutrišnjem, v nedeljo, 1. oktobra, občina Cerkno prvič praznuje svoj občinski Praznik. Cerknemu, eni od občin na gorenjski zahodni meji, danes Gorenjski glas široko odpira svoje strani - še Posebej zato, ker je precej Gorenjk in Gorenjcev gospodarsko povezanih s Cerkljanskim. Občina Cer-F«o je ena redkih občin "s plusom" - vanjo več ljudi Prihaja na delo, kot pa jih iz svoje občine odhaja "s trebuhom za kruhom" drugam. Zato posebno pozornost namenjamo uspešnemu cerkljanskemu gospodarstvu. Odprte strani Gorenjskega glasa prazničnemu in Slceršnjemu utripu občine Cerkno pa danes niso edino Presenečenje za Vas, bralke in bralci. V sodelovanju z Ezpress delavnico ANI smo se potrudili, da je današnji Gorenjski glas prišel v vsa gospodinjstva v 28 naseljih občine Cerkno, torej tudi v Vašo družino. Brezplačno seveda. Ravno tako velja za gospodinjstva v občini Žiri *ot eno od gorenjskih občin, ki meji na Primorsko, saj je kar precej hrovskih občanov zaposlenih v cerkljanskih Podjetjih. Ce se je danes morda zgodilo, da ste v družinah, ki ste redni naročniki Gorenjskega glasa, Prejeli še enega zraven - nič ne de, bolje je imeti dva 'Zvoda Gorenjskega glasa kot nobenega! In še to: v vseh izvodih, razdeljenih v občini Cerkno in občini Žiri, ste našli naročilnico. Z njo najbolj enostavno Uročite Gorenjski glas, ki je vsak torek in petek tako Pester kot danes. Za vse nove naročnike, ki se boste v veliko Glasovo družino vključili do konca novembra, s*no pripravili kar nekaj naročniških presenečenj. Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL 064/741-788, FAX: 064/741-789 i ^^^P^S\Yil\ VODENJE POSLOVNIH KNJIG: 101.090 SIT Naročila za vodenje za leto 1996 HS i* 375 SIT/12* 10.569 SIT sprejemamo že sedaj. Rezervacija do ^^NT1UM75 155.650 SIT decembra - en mesec GRATIS ^ggAMSKA OPREMA za važe poslovanje CD ROM igre KRANJ 3. - 6.10/95 Gorenjska^* Banka Banka d poAubom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Zakaj mali Gregor ne hodi v šolo? Stara mama ugrabila vnuka Jesenice, 28. septembra -Stara mama Marjeta Tur k s Tomšičeve na Jesenicah se bo do zadnjega borila za to, da mali vnuk Grega ostane pri njej in ne pri mamici Tadeji, ki živi v Zakojci na Primorskem. STRAN 4 V Planiki bo odveč 500 do 600 delavcev Trenutno jih je približno tisoč na čakanju Kranj, 28. septembra - V kranjski Planiki je doslej prenehalo delati 130 delavcev, po petkovi seji delavskega sveta j>a bo že bolj jasno, koliko naj bi jih se odpustili. Trenutno jih je na čakanju 1.060, kar ni samo posledica odhoda Adidasa, temveč je tudi sezonskega značaja. V Planiki bodo te dni prenehali izdelovati športno obutev, ki so jo tri desetletja izdelovali po licenci Adidas. Zato je doslej delo že izgubilo 130 ljudi, odšli so predvsem tisti, ki so izpolnevali pogoje za predčasno upokojitev ali pa jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas ter delavci iz drugih držav bivše Jugoslavije, ki jim je potekla delovna viza. Odgovor na vprašanje, koliko jih bo še izgubilo delo, bo dal sanacijski program, ki ga bo v petek, 29. septembra (danes), prvič obravnaval delavski svet, nato ga bodo po besedah direktorja Božidarja Meglica uskladili z državo, gospodarsko zbornico, banko in sindikati ter nato prihodnji mesec sprejeli. Računajo, da bo delo izgubilo 500 do 600 delavcev. Sicer pa je sanacijski program zelo oster, tudi kar zadeva plače in produktivnost. Na čakanju je trenutno 1.060 delavcev, nekateri le za teden dni, drugi za mesec. Deloma je posledica odhoda Adidasa, deloma pa je sezonskega značaja, pravi direktor Meglic, saj so zaključili z izdelavo jesensko-zimske obutve in začenjajo s pomladansko-poletno kolekcijo za prihodnje leto. V Planiki revizijo opravljajo kontrolorji agencije za plačilni promet, delo bodo predvidoma opravili prihodnji teden, ko bo torej moč izvedeti, ali so našli nepravilnosti v poslovanju, kar vodstvu tovarne očita sinidkat Neodvisnost. • M.V. Septembra inflacija 1,3-odstotna Kranj, 28. septembra • Statistični urad je sporočil, da so bile cene na drobno septembra v primerjavi z avgustom višje za 13 odstotka, življenjski stroški pa za 1 odstotek. Septembra je torej inflacija spet poskočila in bila rekordna glede na letošnje mesečne rasti cen. Nanjo so najbolj vplivale za 2,3 odstotka dražje storitve, za 1,5 odstotka pa so se podražili neživilski izdelki, med slednjimi zlasti elektrika, ki je v gospodinjstvih dražja za 14,1 odstotka. Industrijski živilski izdelki so bili dražji le za 0,2 odstotka, pocenili pa so se sveže sadje, zelenjava, jajca in ribe in sicer za 1,7 odstotka. Življenjski stroški so se povečali za 1 odstotek. Najbolj so se podražila goriva in energija in sicer za 5,6 odstotka ter najemnina in vzdrževanje stanovanja za 3,8 odstotka, najmanj pa hrana, ki je dražja le za 0,1 odstotka. Prodaja tekočih In trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 Slovenski taborniki in skavti v Kranju Kranj, 29. septembra - Taborniki iz Rodu stražnih ognjev iz Kranja prirejajo skupaj z Zvezo tabornikov Slovenije republiško orientacijsko tekmovanje, ki bo jutri in pojutrišnjem, 30. septembra in 1. oktobra 1995, v Kranju in okolici. V iskanju kontrolnih točk na progi, dolgi do 30 kilometrov, bo sodelovalo več kot 30 petčlanskih ekip. Iste dni prireja Triglavski steg iz Kranja prvo skavt-sko orientacijo, ki so jo poimenovali "Izziv v Udin Borštu". Pričakujejo več kot 250 članov Združenja slovenskih katoliških skav-tinj in skavtov. Še posebno zanimiva bo sklepna svečanost, ki se bo začela v nedeljo ob 14. uri s skavt-sko mašo, nadaljevala pa z nastopom pevca Adija Smolarja. • S. Saje Kdaj čez kokrški most? 486/6,6 že od 123,056 SIT ali 6866,00 SIT mesečno! |rT«l./Faz: 0«4/ 22 l§4l[ Kranj, 29. septembra - Konec septembra, ki so ga gradbinci neuradno določili za sklenitev del na trasi novega mostu prek Kokre v Kranju, je tu in videti je, da tokrat bistvene zamude ne bo več. Najbolj trmasti vozniki sicer le lep čas vijugajo med gradbenimi stroji prek mostu na drugo stran, uradno pa naj bi bil most za promet odprt okrog 15. oktobra. Slišati je, da bo kranjski lupan Vitomir Gros preprečil odprtje, vzrok naj bi bile hude gradbene napake (v mostu naj bi zijale razpoke), kar pa v virih, ki so blizu investitorju gradnje, to je državni družbi za ceste, odločno zanikajo. Skratka, vse okrog mostu je še vedno zelo skrivnostno. • H. J., foto: G. Šinik 3j\CUNALrV//(y PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c 21, tel. 22 33 73 DigBglloflk Na podlagi 28. in 111. čl. zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) in 45. člena statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/95) objavljam RAZPIS rednih volitev v Svete krajevnih in vaških skupnosti na območju občine Šenčur 1. Redne volitve v Svete krajevnih in vaških skupnosti skupnosti Olševek-Hotemaže, Visoko, Luže, Voklo, Voglje, Trboje, Hrastje in Šenčur se opravijo v nedeljo, dne 10. 12. 1995. 2. Kot dan razpisa volitev, od katerega začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje dan objave razpisa v Uradnem vestniku Gorenjske. 3. Volitve vodijo in izvedejo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih in vaških skupnosti. Šenčur, dne 27. 09. 1995 Župan občine Šenčur: Štev.: 008/1-95 Franc Kern, ing. VALNICA-MARIBOR LJUJ (L P A NT A Smo skupina ljudi, povezanih v prijetni delovni klimi, ki ustvarjamo in se razvijamo posamezno in skupaj. Tudi TI nisi človek, ki bi ga zadovoljile ustaljene tirnice življenja, ampak si želiš nekaj novega, svežega, iščeš nove izzive, ki bi razvijali TVOJO osebnost, po drugi strani pa si želiš preizkusiti samega sebe. Imaš aktiven odnos do življenja in posla, spoštuješ sebe in soljudi PRIDRUŽI SE NAM ne oklevaj, kajti med ljudmi z enakimi cilji želje lažje zaživijo! Ukvarjamo se z zelo zanimivim načinom trženja, ki zadovolji širok izobrazbeni spekter (V., VI., VII. stopnja izobrazbe), ne glede na višino TVOJEGA zastavljenega cilja - med NAMI boš našel SVOJE MESTO. Ce si želiš srečanja z nami, pošlji prošnjo z življenjepisom (rokopis) v roku štirih dni na naslov: PANTA CON, d.o.o., Zavarovalna agencija, Staneta Žagarja 29, 64000 Kranj. Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, p.o., Mlaka 10 objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJA V TRGOVINI ZAŠČITNIH SREDSTEV Pogoji: - V. stopnja izobrazbe - trgovski poslovodja, - delovne izkušnje kot poslovodja, - usposobljenost za delo z računalnikom, - poizkusno delo 3 mesece Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TRIO Tržič Mlaka 10 64290 Tržič v 8 dneh od objave. Vsak teden ena srečna družina več Izid tekme "Kdo bo prej": Virboser za Tomaža V torek zjutraj se je v 12-stanovanjskemi bloku, ki stoji na naslovu Savska 2 v Lescah, začelo tekmovanje v telefoniranju. Stanovalci so morali namreč čimprej (seveda potem, ko so v našem časopisu odkrili svoj naslov) poklicati v naše uredništvo, se le predstaviti, pa so že bili dobitniki izredno koristne nagrade - masažnega aparata Vibroser. In komu je uspelo? Ne boste verjeli, ampak lastnik nagrade je postal Tomaž Gatej, ki nas je poklical prvi, pa čeprav sploh nima telefona. Poklical pa nas je od svoje mame, ki se je skupaj z njim in njegovo družino, ženo Ireno, 5-letno hčerko Tmo in komaj 7-mesečnim J ur jem, veselila nagrade. Pogovarjali smo se tudi z njo in seveda smo jo takoj prepoznali, kajti gospa je skoraj stalna udeleženka naših zanimivih in veselih izletov. Upamo, da se vidimo tudi na naslednjem. Vsem skupaj seveda veseli čestitamo, drugi pa skrbno prelistajte torkov Gorenjski glas in bodite pozorni na črne zvezdice, v katerih bo morda skrit prav vaš naslov. • K. Stroj, L. Čolnar IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor zaključil drugo obravnavo šolskih zakonov Brezplačnih malic ne zmoremo Po šestih delovnih dneh je državnemu zboru končno uspelo zaključiti obravnavo šolskih zakonov. Podobno kot za brezplačne učbenike, tudi za brezplačne malice ni denarja. Ljubljana, 28. septembra - torej taka zakonska določba v vrsto drugih zakonskih pre Poslanci slovenskega parla- praksi ne bi mogla uresničeva- dlogov, pri čemer omenimo, menta še vedno nadaljujejo ti. Nekonfesionalni pouk o julijsko zasedanje najvišjega verstvih, kot obvezen izbirni zakonodajnega organa nase predmet, je določen tudi v države. Kar sest delovnih dni zakonu o gimnazijah, določbe so porabili za drugo branje o tem pa že med različnimi šolskih zakonov, od krovnega strankami povzročajo različne zakona, do zakonov za posa- odmeve. Državni zbor je svoje delo včeraj nadaljeval še z mezne stopnje vzgoje in izobraževanja. Skupna značilnost je zagotovo ta, da dopolnitve, ki jih ni sprejel predlagatelj tudi, v državnem zboru niso bile sprejete. Na torkovem nadaljevanju drugega branja zakona o osnovni šoli je bilo po polemikah o pouku religij(e) pretekli teden tokrat največ besed o predlogu za zakonsko zagotovljeno brezplačno malico osnovnošolcem. Predlog ni bil sprejet, ko je šolski minister odločno opozoril na to, da v proračunu za tako zahtevno nalogo ni možnosti, in da se da se je odločil, da se Agen cija za plačilni promet, nad ziranje in informiranje z novim letom deli na dva dela: na Agencijo za revidiranje, ki bo od vlade neodvisna, in preostali del, ki naj bi in enotna državna davčna služba. Z večino glasov m včeraj tudi sklenili, da s«! zakon o lastninjenju igralni: ponovno vrne v prvo branje Pač pa se je razvnela raZ'| prava ob prvi obravnavi zakO" na o osebni izkaznici, ki p° novem naj ne bi bila obvezen Ohranjena prava smer Na redni tiskovni konferenci Liberalno demokratske stranke je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber komentiral obravnavo svežnja šolskih zakonov. Kot je dejal, z veseljem ugotavlja, da so bile v razpravi ohranjene vse bistvene prvine celotnega sistema izobraževanja, kot juh je predlagala vlada. Najspomejše je bilo radikalno ločevanje 12-letnih otrok po sposobnostih (predlog za nižje gimnazije), uvedba prosvetne zbornice, socialni posegi (učbeniki in brezplačne malice), vprašanje pouka religije ter razmerje med javnim in zasebnim šolstvom. Na vprašanje, ali bodo lahko poučevali pouk o verstvih tudi duhovniki, bo rešeno s podzakonskim predpisom, za njegovo izvajanje pa bodo skrbele Šolske inšpekcije. sčasoma postal Plačilna hiša osebni dokument, pač pa b1 imel vsak državljan do nje^ pravico. Zelo deljena mnenji so bila namreč o tem, ali naj bi bile osebne izkaznice na na*' odnostno mešanih področji dvojezične le na zahtevo državljanov, ali za vse. Ni tranje ministrstvo so zadolžili«: da to ponovno prouči, spreje1 pa je bil tudi predlog, d« osebna izkaznica naj ne b> vsebovala enotna matične šte; vilke občana. Izkaznice naj b> po uveljavitvi zakona zamefl' jali v treh letih, vsi tisti, ki pa imajo še "jugoslovanske", pav treh mesecih. • Š. Žargi Novosti pri služenju vojaškega roka na Gorenjskem Odslej teorija in praksa v eni enoti Več kot doslej bo na Gorenjskem vojakov tudi od drugod, predvidoma okrog 80 odstotkov primerjavi z domačini. Kranj, 27. septembra - Poleg novosti pri služenju vojaškega roka so starešine iz poveljstva Slovenske vojske Gorenjske napovedali skorajšnjo ustanovitev slovenske vojaške gorske šole. Le-ta bo sprva delovala na Bohinjski Beli. Letos se je udeležilo usposabljanja vojnih enot 564 obveznikov, prvi teden oktobra pa bo potekala vaja KRN '95, med katero bodo preizkusili pripravljenost za bojno delovanje v gorah. Sredi avgusta letos je končala prvi del usposabljanja v kranjskem učnem centru 12. generacija vojakov, ki je kot zadnja odšla na drugi del služenja vojaškega roka v drugo enoto, gorsko brigado na Bohinjski Beli. Na tak način se je od leta 1992 na Gorenjskem usposobilo za vojake več kot 5000 slovenskih fantov. Medtem ko so prej bili med njimi večinoma domačini, so v zadnjih dveh generacijah prihajali v Kranj tudi obvezniki od drugod, zlasti s Primorske in iz Pre-kmurja. V dosedanjem delu so si častniki nabrali veliko izkušenj, kar se kaže tako po dobrih rezultatih vojaškega znanja kot solidni telesni pripravljenosti. Zato ni čudno, da so vojaki iz Kranja dosegli tudi vrsto odmevnih uspehov v športu, je med drugim ocenil dosežene rezultate Jože Hudobivnik, poveljnik učnega centra Kranj. V prihodnje se obeta še bolj trdo delo z vojaki, je napovedal brigadir Fedja Vraničar, poveljnik pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske Gorenjske. Zato bodo prosti le en vikend v mesecu, druge dneve pa bo treba izkoristiti za kvalitetno usposobljenost vojaka pri vseh ve' e9 nalogah. Bistvena novost pri Slovenije v mednarodno zv služenju vojaškega roka bo, zo tovrstnih šol, leta 1997 da fantov ne bodo več pre- naj bi pri nas pripravili mi razporejali po končanem narodno srečanje članic iz vs< prvem delu usposabljanja v Evrope. Sedaj poteka uspfj drugo enoto, ampak bodo sabljanje ob sodelovanj* vseh 7 oziroma 6 mesecev Gorske reševalne službe p*1 po skrajšanju preživeli v eni PZS, ki je v teh dneh pripraj enoti. Zenkrat Še čakajo na vila za vojaško ekipo tudi končno odločitev, ali bosta na seminar za reševanje s heli' Gorenjskem dve enoti ali pa kopterjem. ena enota na dveh lokacijah, Poleg drugih dejavnosti s° kjer bo potekalo služenje najodgovornejši častniki op1' vojaščine. sali rezultate pri usposabljaj Med rednim letnim srečan- ju vojnih enot. Letos se f jem z novinarji je vodstvo doslej udeležilo raznih vaj m Slovenske vojske na Gorenjs- 795 vpoklicanih 564 obvezfl1' kem omenilo tudi prizade- kov, večina pa je manjkala I vanja za ustanovitev slo- upravičenih razlogov. Zadnj* venske vojaške gorske šole, večje uposabljanje letos W v kateri se bodo usposabljali med 2. in 8. oktobrom ■ častniki, izvidniške in spe- ozemlju med rekama Bača i" cialne enote ter pripadniki Idrijca. Tam se bo približa" tujih oboroženih sil. Šola naj 1600 častnikov iz rezerv^ bi do konca leta začela delo- sestave in vojakov urilo v vati na Bohinjski Beli. Že bojnem delovanju v hribovf sedaj razmišljajo o vključitvi tem svetu. * S. Saje STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Združena lista socialnih demokratov Škofja Loka Program za prepoznavnost V sredo zvečer je območna organizacija ZLSD Škofja Loka priredila javno predstavitev programa te stranke, ki je pripravljen za javno razpravo pred 2. kongresom ZLSD v novembru. Sicer bolj skromnemu številu zbranih sta program razložila dva predstavnika iz državnega vodstva stranke: dr. Rado Bohinc in Peter Bekeš, ki sta poudarila, da je to zahtevno in obsežno gradivo (skupaj obsega brošura s programom 90 strani) nastalo v strokovnih krogih nikakor ne predstavlja predvolilnega programa, pač pa le osnovo, ki naj natančneje opredeli stališča stranke do razvoja slovenske družbe ter države, in po katerih bi ta stranka postala bolj prepoznavna. ZLSD je po opredelitvah tega programa stranka levice, ki gradi svoje delovanje na tradicijah evropske socialdemokratske misli, in želi v slovenskih razmerah k temu tudi prispevati svoj delež. Razmere kažejo, da se pojavlja vedno več razlik tudi pri stališčih strank, ki so ZL najbližje, vedno bolj nezadovoljni pa so tudi s stališči LDS v okviru vladne koalicije. Še pred volitvami bodo morali ovrednotiti delo svojih poslancev, ministrov ter odnose ter dosežke v koaliciji, ter na vseh teh osnovah zastaviti predvolilni program. Razprava je pokazala, da so člani s pripravljenim zadovoljni, in da je potreben dogovor za to, da se bolj prepoznavno vsak na svojem področju, zlasti pa s poudarjanjem razlik na političnem prizorišču, prično prizadevati za njegovo uresničitev. Liberalna demokracija Slovenije na Gorenjskem Občina naj se ravna po zahtevah življenja Občinski odbor LDS v Tržiču v izjavi za javnost poudarja svoje zadovoljstvo nad tem, da je občinski svet uspel sprejeti občinski proračun in pri tem upošteval večino njihovih pripomb in predlogov. Med najpomembnejše štejejo odločitve za nakup reanimobila (reševal- nega vozila s posebno opff mo za oživljanje) sanacijfi ceste Pristava - Križe, ured'' tev otroških igrišč v Križan' prilagoditvi ceste za invalide j Bistrici, urejanje deponije ^ Kovorju ter razsvetljave . Lajšah. Izvršni odbor LV< Jesenice pa je na zadnji sej. ugotovil, da občina ni ustafl^ vila odbora za preventivo * etn- vzgojo v cestnem prorri' kar bi bilo spričo razmer P? cestah, zlasti pa varnosti otf<£ na poti v šolo, nujno potre^ no. Sploh pa so odločeni, ^ občinskemu svetu predlaga), takojšnje imenovanje vs? organov sveta, saj ocenjujejf' da je delo pri uresničevanj nujnih občinskih program^' predvsem na področjih infr* strukture in šolstva, že zaostanku. • Š. Ž. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, tclefax: 064/222-91" / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih-Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek p° stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT ___ »M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Se v Kranju obeta vroča politična jesen? Svetniki zahtevajo proračun, župan ga ne predlaga Čeprav na dnevnem redu prve jesenske seje sveta mestne občine Kranj ni obljubljenega osnutka letošnjega proračuna (oziroma ravno zato) bo v sredo v občinski sejni dvorani bržkone precej vroče. Kranj, 29. septembra - Na pragu zadnjega trimesečja je mestna občina Kranj še vedno °rez proračuna za letos. Osnutek, ki so ga jetniki sicer že dvakrat obravnavali, zadnjič konec junija, ko so ga bili pripravljeni sprejeti m nato dopolniti z amandmaji, je župan Vitomir (»ros nepričakovano umaknil, hkrati pa obljubil, da ga bo, primerno popravljenega, ponudil na Prvi jesenski seji. Ta bo v sredo, vendar pa na dnevnem redu ni ne duha ne sluha o proračunu. Zakaj ne, bodo svetniki bržčas pobarali župana, ta pa jim bo odgovoril... "Proračuna ne bom predlagal, to sem na sestanku že povedal. Ne pustim, da svetniki °rijejo norce iz občinskih uslužbencev. Mi je prav vseeno, ali občina ima proračun ali ne," je vitomir Gros v svojem značilnem slogu velikega gospodarja občinskega premoženja na kratko odgovoril na vprašanje "rumenega" tiska. Stvari seveda niso tako preproste. Dokler cestna občina nima sprejetega proračuna -Pripravijo ga v občinski upravi, predlaga župan, oblikuje in sprejme občinski svet, uresničuje zupan - se življenje dejavnosti, ki se napajajo iz Proračuna (mestna uprava, šolstvo, kultura, otroško varstvo itd.) financira po tako imenovanih dvanajstinah, medtem ko vse "neobvezne" naloge, zlasti investicije, ki pomenijo razvoj, čakajo pred rdečo lučjo. Tega denarja je v občinskem proračunu sicer malo, če gledamo samo odstotke, saj večino dejarja pojedo "porabniki" za samoohranitev; če pa vemo, da naj bi se letos v občinsko blagajno nateklo dobre 2,7 milijarde tolarjev, potem 15- do 20-odstotni delež, ki naj bi ga namenili za "razvoj", ni zanemarljiva vsota. SKD prevzela pobudo Pred začetkom koledarske jeseni je na posledice nesprejetega proračuna opozoril občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov, ki je v Kranju očitno prevzel politično pobudo. Peter Orehar je odprto pismo, poziv k sodelovanju, naslovil na predsednike vseh političnih strank v °bčini, na predsednika sveta mestne občine Branka Grimsa in na župana Vitomirja Grosa. Nesprejem proračuna pomeni veliko škodo za Kranjčane in Kranj, saj smo priča popolnemu Zastoju v razvoju Kranja, izgubljeno pa je tudi ■nvesticijsko leto, je med drugim zapisal Peter Orehar in dodal: nesprejetje omogoča urejanje zadev v začasnimi odločitvami, ki pa imajo trajne Posledice. Izgubljen je tudi nadzor nad porabo °pčinskega denarja, ki je v pristojnosti sveta in njegovih organov. Oreharjevo odprto pismo je ^Prožilo nova pisanja. Najprej se je oglasil Jože Javornik iz občinskega oddelka za finance, ki je vrsto trditev iz pisma zavrnil kot neresničnih, hkrati Pa odgovornost za nesprejeti proračun prevalil na jetnike, ker da so glasovali proti ponujenemu besedilu in si nato vzeli trimesečne počitnice. S tem je Jože Javornik stopil na žulj predsedniku občinskega sveta Branku Grimsu. Ta je Javornika "spomnil", da je osnutek proračuna mestne občine za leto 1995 na junijski seji sveta umaknil župan sam in obenem obljubil novega za prvo jesensko sejo. Županu, pravi Grims, je bila večkrat, tudi javno, ponujena možnost, da se svet sestane kadarkoli poleti, če bo osnutek proračuna predlagal. Osnuteka mestni svet še do zdaj ni dobil. Kdo je torej na počitnicah? Branko Grims, kije v krogih mestnih svetnikov dolgo veljal za premalo odločnega in učinkovitega predsednika, ki ni kos svojevoljnemu županu -izza vogalov je bilo slišati celo napovedi o njegovi zamenjavi - se je torej pokazal kot zagovornik interesov občine, kar daje slutiti, da se je odločil parirati tudi močnemu Grosu. To je pravzaprav nakazal že po junijski seji sveta, ko je javno kritiziral županov umik osnutka proračuna, še preden se je vsebinska razprava o njem sploh lahko začela. Tedaj je umik ocenil kot priznanje poraza. Kaj je na junijski seji občinskega sveta v bistvu zavrlo sprejem osnutka proračuna in kako naj bi županovi trmi navkljub še pred koncem leta vendarle prišli do tega ključnega akta? Vprašanje smo postavili svetnikom iz najštevilnejših političnih strank, zastopanih v svetu mestne občine Kranj. Peter Orehar (SKD): Zupan se je ustrašil "Župana lahko premakne samo vpliv javnosti. Pobudo smo dali, ker Kranj od takšnega dialoga, kot seje doslej odvijal med svetniki in županom, nima koristi. Grims je očitno pripravljen, odzval se je pozitivno, mislim, da bo svojo vlogo obvladal. Občinski svet proračun oblikuje, predlaga in izvršuje ga župan. Če ga ne predlaga, o njem ne moremo razpravljati. In če nismo takoj rekli "ja", če smo zahtevali spremembe, imeli pripombe, to ne pomeni, da. se norčujemo iz župana ali občinske uprave. Taka "razlaga" je smešna. Na junijski seji je župan umaknil osnutek proračuna, ker smo rekli, da ga bomo sprejeli in nato dopolnili. Tega se je ustrašil. Kaže, da mu ustreza, da proračun ni sprejet. Tako si nepooblaščeno prisvaja škarje in platno, denar razporeja po svoje, tako, denimo, za kranjski vodnjak, stanovanjska posojila, krajevne skupnosti. Svetniki smo predlagali, da se dobimo med počitnicami, to za nas ne bi bil problem. 33 ljudi se lahko sestane kadarkoli. Župan proračuna še zdaj, ko je počitnic že lep čas konec, ni predlagal." Branko Grims (SDS): Vsak nov projekt je nelegalen "Župan Gros je na junijski seji občinskega sveta obljubil, da bo popravljen osnutek pro- računa predlagal za prvo jesensko sejo, čeprav smo ponudili, da se zaradi proračuna sestanemo tudi med poletnimi počitnicami. Prva seja bo v sredo, brez proračuna. Pričakujem, da bo zaradi tega padlo precej besed. Na kolegiju vodij klubov svetnikov je župan dejal, da bo proračun ponudil za sejo 25. oktobra. Če bo tedaj obljubo držal, bi proračun do konca leta lahko sprejeli. Sicer pa župan tvega kršenje zakona. Občina brez proračuna posluje po dvanajstinah, vendar pa noben nov projekt ne more steči na legalen način. To pomeni prelaganje reševanje kranjske problematike na naslednje leto." Edvard Resman (ZL SD): Kranj z Grosom nazaduje "Če hočeš nekaj narediti, rabiš znanji' in voljo, če hočeš podirati, pa trdo glavo. Ali: ce drži, da ima narod takšno oblast kakršno si zasluži, potem to pomeni, da bo Kranj z Grosom nazadoval. Javorniku, ki nas svetnike dolži nesprejema osnutka proračuna, ne mislim odgovarjati. Ko smo maja prvič argumentirali, zakaj osnutek ni dober in predlagali vrsto pripomb, smo pričakovali, da bodo te v drugem osnutku upoštevane oziroma bomo dobili vsaj odgovore, zakaj ne. Junija smo dobili takorekoč enak osnutek, ko sva z Oreharjem na to opozorila, je bila razprava ustavljena, osnutek umaknjen. Menim, da je proračun, kakršen nam je bil ponujen, sramoten za Kranj; občinska uprava si je zase odrezala debel kos pogače, kar ostaja, se deli kakor komu. Nekatere družbene dejavnosti, društva, so oh-romljeni. Trdim, da je Kranj in njegov družbeni standard z Grosom na zanesljivi poti propadanja." Alojz Potočnik (LDS): Z dialogom proti anarhiji "Tudi v našem klubu svetnikov smo za strpen dialog z županom, saj je to edini način za preprečitev anarhije. Proračun predlaga župan, nihče drug ga ne more, občinski svet pa ga tudi ne more prisiliti ali ga kaznovati, če tega ne stori. Po drugi plati pa je prav proračun eno redkih orodij v rokah občinskega sveta. Če ga ne bomo mogli sprejeti, se lahko celo udejani 58. člen zakona o lokalni samoupravi. Ta pravi, da državni zbor v primeru, če občinski svet proračuna za tekoče leto ne sprejme, lahko občinski svet razpusti in razpiše predčasne volitve. To je paradoks. Skratka, župan je ena ključnih oseb, da pridemo do proračuna. Mi si bomo vsekakor prizadevali, da čimprej pride na dnevni red seje občinskega sveta in da ga sprejmemo ter s tem potrdimo legalnost in legitimnost sveta. Svetniki smo odgovorni vsem Kranjčanom. Že zdaj je zaradi nesprejetega proračuna med "porabniki" ogromno nezadovoljstva." * H. Jelovčan GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS V teh dneh so opravili 10 vlek in 6-krat nudili pomoč. GASILCI Kranjski gasilci so zaprli vodo, ki je začela teči iz radiatorjev v SKB banki, pogasili osebno vozilo v Podtaboru, na Delavski univerzi pa so ugotavljali prisotnost plina, vendar se ni dalo ugotoviti, od kod ta prihaja. Vsekakor pa so ugotovili, da ni eksplozijsko nevarno. Pogasili so tudi osebni avto, Ki se je vžgal ob nesreči na križišču pri mlekarni na Planini. Jeseniški gasilci so zaprli vodo, Ki je nekontrolirano začela teči v prvem nadstropju stavbe, v kateri je v pritličju lekarna in so tako preprečili večjo škodo, alarm pa se je sprožil tudi na posti, vendar se je izkazalo, da je bil lažen. NOVOROJENČKI V Kranju se je od torka do danes rodilo 7 otrok, od tega 3 deklice in 4 dečki. Najtežji in najlažji sta bila dečka, prvi je tehtal 4.200 gramov, drugi pa 2.850 gramov. Na Jesenicah sta se rodila po 1 deček in deklica, predstavnik močnejšega spola je tehtal 4.340 gramov, nežna deklica pa 2.710 gramov. TURIZEM Na Bledu je v teh dneh okrog 800 gostov, največ jih je v hotelih Golf in Park. V Bohinj prihajajo predvsem seminarski gostje, v kampu Zlatorog pa je do včeraj vztrajalo 5 gostov. Na Šobcu imajo 12 gostov, v Kranjski Gori oz. v hotelu Špik pa je bilo od 23. do 28. septembra okrog 80 udeležencev seminarja Slovenskega fiziološkega društva, ki so prišli iz 7 držav. Sicer so imeli včeraj okrog 500 gostov, predvsem Angležev in Nemcev. V Preddvoru imajo okrog 40-odstotno zasedenost hotela, prihajajo pa predvsem seminarski gostje. Praznovanje pod Kriško goro Uspehi potrjujejo nekdaj začeto, načrtovano ^srednja spominska svečanost bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 11. uri pri Planinskem domu v Gozdu. b Križe, 29. septembra - Že 37. no pod Kriško goro v občini Tržič enčur, 29. septembra - V torek popoldne pa se bodo sestali tudi člani občinskega sveta Šenčur. Tokrat bo beseda o spremembah in ^Polnitvah dolgoročnega plana občine Kranj do leta ZUUU, družbenega plana občine Kranj za to obdobje in prostorsko ureditvenih pogojev za Šenčur in Srednjo vas, sprejeli pa naj bi tudi odlok o dopolnitvah odloka o prostorskih in ureditvenih Pogojih za ti dve naselji. Predlagali bodo tudi, kako deliti Proračunska sredstva za krajevne in vaške skupnosti po natečaju, počili pa naj bi se tudi o dodelitvi pomoči oškodovancem zaradi §kode po toči. • D.Ž. V Žireh imajo občinskega tajnika » Žiri, 28. septembra - Na torkovi seji občinskega sveta občine zm so končno z enim vzdržanim glasom za tajnika občine imenovali Andreja Poljanska, ki je bil doslej tudi svetnik v tem občinskem svetu. Imenovanje profesionalnega tajnika on županu, ki to funkcijo opravlja nepoklicno, je bilo seveda Potrebno, ima pa v Zireh kar dolgo zgodovino s kar nekaj spleti: tudi če ne upoštevajo, kar so zapisali v svoj na hitro pripravljen občinski statut, so, kot je priznal župan, pn tem imenovanju ravnali mimo spreminjajočega se zakona. Ko je 2akon dal pooblastilo županu, da imenuje tajnika, so o tem glasovali na občinskem svetu, in takratni županov predlog zavrnili, nato pa je spremenjeni zakon dal to v pristojnost svetu, le župan sam imenoval tajnika. Na zadnji seji so torej s Potrditvijo tajnika (ki sicer to dolžnost opravlja nekaj mesecev) zadostili tudi zakonski zahtevi. Svetnik, ki se je glasovanja vzdržal, je to svoje ravnanje obrazložil s tem, da imenovani ne spolnjuje pogojev, ki so jih določili s sistematizacijo. Občinski Vohlni komisiji so tudi predlagali, da na osnovi volilnih rezultatov ugotovi, kdo bo Andreja Poljanska zamenjal v Občinskem svetu sai delo v nh?in«ki »nravi ni «rlni*hivn funkcijo svetnika Š. Ž. Žiri, 28. septembra - Poleg komunalnih tem, je bilo vprašanje zdravniške službe v Zireh prav gotovo osrednja točka torkove devete seje občinskega sveta. Zdravniki v Žireh so se namreč kar vsi odločili, da začno z zasebno prakso, dobili koncesije in sklenili z zavarovalnico ustrezne sporazume, Osnovno zdravstvo Gorenjske pa jim postavlja za prostore in opremo nove zdravstvene postaje povsem nesprejemljive pogoje. Župan je zato predlagal, da se ti prostori preprosto vzamejo in razglasijo za občinske. Kako zelo se mudi, najbolje pove podatek, da naj bi začeli žirovski zdravniki -oba splošna zdravnika, zobozdravnik za odrasle in zobozdravnica za mladino "na svoje" že čez nekaj dni, to je z začetkom oktobra. Najpomembneje ob tem je seveda zagotovilo, da se za paciente ne bo nič spremenilo. Tako kot doslej, je zagotovil na seji občinskega sveta navzoči dr. Dušan Sedej, bo delo zdravnikov dosegljivo ob enakem urniku, tako kot doslej bo dežurna nujna zdravniška pomoč zagotovljena iz Škofje Loke, še naprej bo enkrat tedensko delala zdravnica - pediatrinja, 2 do 3-krat mesečno ginekolog, vse ostale storitve: reševalni prevozi, dežurna služba, rentgenski pregledi, laboratorijske preiskave, fizioterapija, patronažna služba in storitve posameznih specializiranih dispanzerjev pa bodo na pa račun zasebne prakse ne razpolago v Škofji Loki. Kot prenese. Po takem prikazu doslej bodo pacienti plačeva- stanja seveda ni bilo potreb- li le tiste storitve, ki jih državna zavarovalnica v okviru obveznega in dodatnega programa ne prizna. nega veliko prepričevanja svetnikov, da je potrebno vse skupaj vzeti v svoje roke: župan je predlagal Zataknilo pa se je pri treh, pri tem je sicer pripomnil, za začetek dela nujno po- da morda to izgleda nekoliko trebnih sporazumih: pogodbi "po grosovsko", da občina o najemu prostorov, višini Žiri razveljavi sklep nekdan- vzdrževalnih stroškov ter jega izvršnega sveta občine vprašanju cene oz. višine Škofja Loka, ki je novo najemnine za opremo. Kot je dejal dr. Sedej, so zahteve Osnovnega zdravstva Gorenjske v tem pogledu povsem nesprejemljive in v bistvu onemogočajo prehod v zasebno prakso. Res so prostori nedavno zgrajene zdravstvene postaje novi, ponekod nekoliko nad predpisanim standardom, vendar je vse to v korist zgradbo zdravstvene postaje Žiri preneslo na Osnovno zdravstvo Gorenjske, in da se takoj sklene najemna pogodba neposredno med zdravniki in občino Žiri. Višina najemnine naj bo sprejemljivo nizka pavšalna akontacija, po preteku pol leta pa bodo napravili izračune in razmerja dokončno uredili. Sklenili so tudi pre- uporabnikov, torej Žirovcev, dlagati ostalim trem občinam ki so nenavsezadnje to tudi na teritoriju nekdanje občine financirali. Še huje je s stroški tekočega vzdrževanja: po podatkih, ki jih je dobil, stane čiščenje prostorov, ki ga izvaja za taka dela specializirano podjetje, 2500 DEM mesečno, po normativih pa je priznano za to le pol snažilke. Tudi pri opremi, ki se je v pretežni meri kupovala iz sredstev amortizacije, bi lahko ugotovili, da so jo v bistvu financirali (seveda posredno) Žirovci sami, sedaj pa jo ponujajo v najem ali odkup po višjih cenah, kot da bi bila nova. Računalnike pa so jim preprosto vzeli. Plačevanja nekih služb, ki predvsem skrbijo le same zase, Škofja Loka, da naj ne čakajo na delitveno bilanco, pač pa zahtevajo prostore (in opremo) za zdravstvo v takojšnjo last novih občin, predlagali pa so tudi, da naj se takoj poskuša dobiti specializiranega taksista, ki bi lahko bolj smotrno in ceneje vozil ljudi na preglede in v bolnišnice, kot to doslej zagotavlja reševalna postaja. Opozorilo prisotnega načelnika upravne enote v Škofji Loki in nekdanjega predsednika izvršnega sveta občine Škofja Loka Vincencija Demšarja, da to tako po domače verjetno ne bo šlo, ni bilo uslišano. • Š. Žargi Na občini trije zaposleni Cerklje, 25. septembra- Župan Franc Čebulj je na tokratni seji občinskega sveta Cerklje predlagal sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. Osd 1. septembra naprej so zaposleni že trije ljudje, poleg profesionalnega župana tudi računovodkinja in splošna referentka. Če se bo pokazala potreba, bo do konca leta v občinski upravi delalo šest zaposlenih. Zakonodaja omogoča, da sme biti na tisoč prebivalcev v občini po en zaposlen v občinski upravi, torej jih je v Cerkljah na število prebivalcev lahko šest. Svetniki so sprejeli predlagano sistemizacijo, Župan pa še dodaja, da za razna strokovna opravila (denimo pravna) k sodelovanju povabi ustrezne strokovnjake in jih plačuje po pogodbi. • D.Z. Še trije zbori krajanov Cerklje, 29. septembra - Župan občine Cerklje ta konec tedna nadaljuje s sklicevanjem zborov krajanov. Drevi ob 19. uri se bodo v dvorani zadružnega doma sestali Cerkljani. Jutri, 30. septembra, ob 19.30 bo zbor v gasilskem domu na Spodnjem Brniku, na Zgornjem pa v nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri. • D.Ž. Mladi ekologi na Bledu Bled, 24. septembra -Konec tedna se je na tretjem mladinskem ekološkem seminarju Gorenjska 95 zbralo dvaindvajset predstavnikov iz organizacij Mladi zeleni Slovenije, Mladi SLS, mladi Liberalni demokrati, Mladi forum Združene liste, Podeželske mladine Slovenije in podmladek Rdečega križa. Seminar je potekal v hotelu Kompas v štirih skupinah, kjer so mladi obravnavali ekološke probleme Gorenjske, konkretno pa teme, kot so deponija komunalnih odpadkov in pitna voda, Bled - njegova okolica in tradicija, Triglavski narodni park, govorili pa so tudi o humanejšem prevozu živine. Seminar, ki je bil lani v Murski Soboti, sta tokrat organizirala Republiški odbor Mladih zelenih Slovenije in mariborski odbor mladih Slovenske ljudske stranke, omogočil pa ga je Urad republike Slovenije za mladino, skupaj s stranko Zelenih Maribora in Zelenih Slovenije. Tekla bo voda V Škofji Loki bodo danes ob 18. uri ob zvokih Loške pihalne godbe odgr-nili zaveso nad obnovljenim vodnjakom na Placu (Mestnem trgu) in odprli pipo. Vodnjak so pred dobrimi 100 leti, da bi polepšali mesto, iz belega kamna postavili meščani in s ponosom, v znak pripadnosti, vanj vklesali tudi mestni grb. Kot v vabilu posebej omenja škofjeloški župan, bo iz pipe vodnjaka s prvotnim sijajem, tekla voda. • Š. Več reda v čakalnicah Zdravniku se je treba najaviti Mar se bomo morali zdaj že zdravniku napovedovati v avdienco, se nad novostjo v kranjskem zdravstvenem domu, ki jo bodo postopoma uvedli tudi drugje v gorenjskem javnem zdravstvenem zavodu jezijo pacienti. Kranj, 28. septembra - V nekaterih ambulantah so paciente že opomnili, naj v prihodnje svojega zdravnika pokličejo in napovedo, kdaj bi ga obiskali. Zdaj se namreč dogaja, da se vsi pacienti nagnetejo v čakalnici v jutranjih urah, potem pa tudi vse dopoldne čakajo v vrsti. Novost pacienti sprejemajo z nezaupanjem, saj jih skrbi, da bi bil zdravnik na ta način še teže dostopen kot poprej. Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik pojasnjuje, da nove navade uvajajo na priporočilo zdravstvenega ministrstva z namenom, da dosežejo več reda v čakalnicah. Poprejšnje najavljanje obiska pri zdravniku bo pacientom le v prid, saj bo tako natanko vedel, kdaj bo tistega dne na vrsti. Zdravnik in sestra pa bosta prav tako vedela, s kakšnimi primeri imata opraviti: ali gre za detajlni pregled ali zgolj za izdajo napotnice ah zaključek bolniškega staleža in bosta lahko urnik dela prilagodila čakajočim. Gneče bo na ta način zagotovo manj. Direktor še dodaja, da se k takšni organizaciji zatekajo po vzoru zasebnih zdravnikov, ki imajo z njo očitno dobre izkušnje. Vsakdo najbrž nima možnosti, da bi se telefonično napovedal pri zdravniku. Jože Vetrnik pravi, naj pacienti novosti ne razumejo kot obveznost, zgolj kot priporočilo, ki bo tudi njim skrajšalo čakanje pri zdravniku. Kdor se pač ne bo želel napovedati, bo lahko obiskal zdravnika tako kot doslej. Zdravstvenemu osebju pa bi radi na ta način olajšali delo, saj se zdaj dogaja, da se v ambulanti zvrsti tudi do 70 ali celo 80 pacientov. Kako malo časa za posameznika imata v takih primerih zdravnik in sestra, si lahko predstavljamo. Če se bodo pacienti za isti dan najavljali vnaprej, bodo koga lahko tudi odslovili in mu priporočili, naj pride naslednji ali kak drug dan. Na ta način nameravajo regulirati zdaj mnogokrat preveliko število pacientov, ki se kak dan zgrnejo k zdravniku. Po izkušnjah sodeč je največji naval v začetku tedna, marsikateri ne ravno nujen primer pa bi lahko na zdravnika počakal kak dan ali dva. • D. Z. Žlebir Od 1. oktobra naprej v Tržiču in Škofji Loki ob sobotah ne bo več delovala bolečinska zobozdravstvena ambulanta. V Osnovnem zdravstvu Gorenjske so se namreč odločili, da tovrstno dežurstvo za (bivše) občine Kranj, Škofja Loka in Tržič centralizirajo na zobni polikliniki v Kranju. Že doslej sta škofjeloška in tržiška bolečinska ambulanta ob sodotah delovali le dopoldne, popoldne pa so pacienti z bolečimi zobmi lahko dobili pomoč v Kranju. Ob nedeljah pa na Gorenjskem bolečinske ambulante sploh nimamo, tako da je treba po pomoč v Ljubljano. V Kranju, kjer bo tudi za škofjeloški in tržiški okoliš zdaj 12-urna ambulanta, bodo delali terapevti iz vseh treh zdravstvenih domov, pa tudi zasebniki, ki jih koncesija obvezuje k občasni pomoči pri te vrste dežurstvu. Zaenkrat centralizacija velja le za "spodnji" del Gorenjske, v kratkem pa bodo temu sledili tudi v "gornjem" delu, kjer bodo sedanji dve bolečinski zobozdravstveni ambulanti tudi združili na enem samem mestu. Velja nov pravilnik o zdravniški tarifi Zdravniki so si postavili ceno Navzočnost zdravnika na tekmi državne ravni stane 100 nemških mark. Kranj, 29. septembra - Prejšnji petek je bil v uradnem listu objavljen pravilnik o zdravniški tarifi, ki določa način vrednotenja in obračunavanja zdravniških storitev in povračilo izdatkov za naročnike različnih zdravniških storitev. Najbolj nam je padla v oči tarifa za zdravniški nadzor na športnih in družabnih prireditvah. Za državne tekme je navzočnost zdravnika ocenjena s sto točkami (vrednost točke je 82 tolarjev), na mednarodnih tekmah pa s 180 točkami. Na kratko preletimo, koliko so vredne posamezne storitve, ki jih zdravniki opravljajo za naročnike. Izdaja medicinske ekspertize za kazenske zadeve se vrednoti od 50 do 200 točk, izdelava medicinske ekspertize za odškodinske zadeve od 70 do 300 točk, izdelava obvestila o telesni poškodbi za organe pregona 61 točk, izdelava zdravniške ocene o stopnji telesne okvare od 50 do 300 točk, zdravniško spričevalo 200 točk, zdravniško potrdilo 37 točk, mrliški ogled od 90 do 160 točk (na zahtevo organov pregona je dražji). Zajeta so tudi predavanja, vaje in izpiti, ki jih lahko zdravniki zaračunavajo od 60 do 366 točk, pač glede na zahtevnostno raven. Najdražji je v tem primeru predsedovanje komisijam ob raznih strokovnih in specialistilčnih izpitih. Zdravniško spričevalo za nabornike se po pravilniku zaračuna- va od 30 do 50 točk, enourna pripravljenost zdravnika na objektih, ki zahtevajo prisotnost zdravnika, predpisano z zakonom, pa je vredna 40 točk. Posebno visoko je ocenjen zdravniški nadzor na športnih in družabnih prireditvah. Za tekme na državni ravni zaračunavajo 100 točk na uro, preračunano v nemške marke celega stotaka, na mednarodni tekmi pa 180 točk. Družabne prireditve so "cenejše", 80 točk, prav tako zdravniški nadzor na športnih objektih in terenih. V isto kategorijo sodi tudi zdravniški nadzor na letovanjih za šolske in predšolske otroke, kjer je tarifa za en dan 320 točk, poleg naročnikove obveznosti za hrano in bivanje zdravnika. Kako na tolikšno ceno gledajo v športnih klubih? Gabrijel Javor, sekretar Hokejskega kluba Sportina Bled, nam je o teh izkušnjah povedala: "Poleg tega, da imamo na tekmi vselej navzočega zdravnika, nam veliko stroškov predstavljajo tudi redni zdravniški pregledi naših članov. Kar 150 jih je, zdravnik pa jih pregleda pred začetkom vsake sezone. To so veliki stroški. Včasih so jih plačevale Zveze telesnokulturnih oprga-nizacij, zdaj jih moramo klubi sami. Za zdravniški nadzor in preglede v klub vabimo stalne sodelavce, zdravnike iz javnih zavodov. Če se je navzočnost zdravnika na tekmi res tako podražila, kot navajate, bomo v klubih to še teže zagotavljali. Samo doma imamo letno od 25 do 30 tekem, vsega skupaj od 120 do 130 tekem letno in če računamo, da vsaka traja pol-tretjo uro, so takšne številke res šok. V klubu pa si ne moremo privoščiti, da bi tekme potekale brez zdravnika. Po hokejskih predpisih sodnik tekme sploh ne začne, če ni prisoten ni zdravnik. Če bi se zdravniku ob preveliki tarifi odrekli, pa bi bilo tveganje preveliko, saj bi lahko prišlo do česa hujšega." V Košarkarskem klubu Loka kava iz Škofje Loke pa nimajo tovrstnih izkušenj, ker na njihovih tekmah ni prisoten zdravnik. Trener kluba Igor Dolenc -nam je povedal, da so včasih razmišljali o tej možnosti, vendar pri zdravnikih niso naleteli na zanimanje. Na njihovih tekmah je za morebitne poškodbe športnikov navzoč fizioterapevt, ki dela bolj ali manj na prijateljski osnovi, tako da s tem nimajo stroškov. Zdravniška zbornica, ki je podpisana pod pravilnik o zdravniški tarifi, je ob njem izdala še en akt, in sicer o nadzoru nad izvajanjem preve-ga. Bedeli bodo nad tem, da zdravniki ne bodo zaračunavali manj, kot določajo pravila. Pač pa velja kot zanimivost omeniti enega od členov, ki pravi, da lahko zdravnik po lastni presoji katero od storitev naročniku opravi tudi brezplačno. D.Z.Žlebir Kako je živeti v starem Kranju? Mesto ne sme postati samopostrežnica vsakršnih idej i Za debelimi zidovi mestnih hiš, ki blažijo hrup z ulic in trgov, je nepričakovan mir, so tudi lepo urejeni vrtovi, na katerih je užitek posedati. Kranj, 25. septembra - Krajevna skupnost Kranj Center sega nekoliko prek meja starega mestnega jedra, saj zajema območje, ki je bilo pozidano pred drugo svetovno vojno. Tu živi okroglo 2900 ljudi, 96 jih je že prestopilo starost 80 let. Posebej za mestno jedro velja, da ima staro prebivalstvo. V treh povojnih obdobjih je doživljalo pravi eksodus. Po nacionalizacijah, ki so dobesedno razgnalc stare kranjske trgovske in obrtniške družine, se še do danes ni pobralo. gostinski, medtem ko so obrtne povsem izumrle. To je slabo. Kranj je bil vedno tržno, ne turistično mesto! V pogovoru z meščani zvemo tudi marsikatero zanimivo podrobnost. Na primer to, da ima Kranj bordel in da v njem razen lepih tujk željam strank streže tudi žigolo. Da je v Čadeževi hiši čisto prava islamska molilnica... Drugo, kar precej moti meščane, je vprašanje obnove starega jedra. "Država zna sprejeti zakone o varovanju jeder in posameznih kulturnozgodovinskih objektov, ni pa sposobna za obnovo in vzdrževanje ničesar storiti," ugotavlja France Benedik. "Meščanom, ki obnavljajo, bi morala preskrbeti brezplačne načrte, gradbena dovoljenja, regresirati nakup gradbenega materiala, jih razbremeniti prometnih davkov in podobno. Na zahodu, po katerem se tako radi zgledujemo, je to uveljavljeno."Je stari del mesta zaprt za promet ali ne, se pogosto .sprašuje pešec, ki vijuga med parkiranimi osebnimi in dostavnimi vozili ter odnaša pete pred nasilnimi vozniki z dovolilnicami ali brez njih. Reda ni kljub komunalnim nadzornikom ni, se strinjajo tudi meščani, ki zadnje čase ugotavljajo, da nekateri z dovolilnicami celo kupčujejo. Menda jo je mogoče kupiti za 500 mark. V krajevni skupnosti vidijo rešitev v rampah na obeh vhodih v mesto ter kodiranih karticah, hkrati pa podpirajo Je stari Kranj res zaprt za promet? Kakor za koga. Bučarjeva Darka se trudi zaman. Kar je meščanov ostalo, so danes v glavnem že krepko v letih, njihovi sinovi in hčere žive zunaj mestnega jedra, kar pa je v mestu mlajših, so večinoma priseljenci iz drugih republik, ki s starim mestom ne čutijo. "Staroselci" prišlekom zamerijo, ker vnašajo dejavnosti, ki mestu spreminjajo ritem življenja. Najbolj na "udaru" Ostanek iz "svinčenih" časov - že Glavni trg 18. so gostinski lokali. Mesto je sicer vedno imelo gostilne, vendar pa "sodobni" gostinci pretiravajo, trdijo meščani, ki jim gre najbolj na živce pozno zapiranje, hrup, ki ga povzročajo odhajajoči gosti, motijo jih gostinske mize, postavljene na ulicah, od katerih občinska oblast niti ne zna pobrati davka. Hudi so na župana Grosa, ki je mimo volje krajevne skupnosti oziroma sosedov vsem gostincem povprek dovolil, da delajo tudi prek desete zvečer. Pogosta tema pogovorov med meščani je prodajalna bureka v Jenkovi ulici, odprta 24 ur na dan, okrog katere mladež dela hrup v času, ko "normalni" ljudje spe. Opozarjajo, da se v Kometu, nekdaj Ajdi, spet zbirajo narkomani. Vse bolj vroče je tudi okrog Vina piva. Od 35 gostincev, ki imajo lokale v mestu, sta samo dva prava kranjska meščana, vsi drugi hodijo spat drugam. Kranj ima več kot 400 °gdo47i„ »kovna idil. onkraj dcbeHn ridov Skodiarjcvo kile. tudi županovo pobudo za gradnjo garaž pod mestom, s čimer bi na mah ubili dve muhi: zagotovili prepotrebna parkirišča za meščane, poslovneže in obiskovalce ter sanirali brežine. Da pa v starem Kranju vendarle ni vse samo črno, smo se prepričali na obisku v zadnji kranjski kmečki hiši, pri Skledarju. Mira Črne nam je radevolje pokazala svoj vrtiček na obronku mesta, nad Jelenovim klancem. Za debelimi zidovi hiše je nepričakovan mir, klepet na vrtu prava sprostitev. "Pa so hoteli tu, vzdolž mestnega obzidja, napraviti sprehajalno pot," se še vedno huduje gospodinja. "Ne rečem, za mesto bi bilo to gotovo dobro, za nas, ki tu živimo pa ne. Izgubili bi še ta edini košček zelenja." Meščani tudi priznajo, da je zrak v mestu po plinifikaciji največjih kranjskih tovarn občutno boljši. Da so veseli, ker v mestu ni proizvodnih dejavnosti, edina izjema je vrhniška pekarna. Meščani vedo, da življenje v mestu zahteva določene kompromise. Ne terjajo mrtvega mesta, ne strinjajo pa se tudi, da bi v njem vsak lahko počel, karkoli bi se mu zljubilo. Tudi gostinka, pristna Kranj-čanka, Darka Audič, Bučarjeva Darka, ki je dolga leta čakala na vrtnitev hiše^ in v njej uredila elegantno restavracijo Yasmin, o dogajanju v mestu ve povedati veliko zanimivega. Nasprotno kot večina njenih someščanov pa sama ni za prometno zaprto mesto. "Naj bo promenadi name' njena Prešernova. Kostanj«-' pri cerkvi so posekali zato, da so uredili parkirišče," pravi. "Noben kavalir svoje izbranke ne bo pod roko pripeljal od mostu k meni* raje bo šel tja, kamor se lahko z avtom pripelje do vrat. Tako danes pač je* Restavracije, v kateri se dobro je in je namenjena gos* tom, kakršnih si Kranj fel>> zaradi tega niti prodati ne, morem, od najstnikov pa tup1 ne morem živeti. Benedik i0 Gros sta mi obljubila, da bost* pomagala, a sta očitno p«'z' abila. Benedik celo pravi, & je vse lokale po deseti zvcČ*' treba zapreti. Sama menil1 nasprotno; naj bodo odpri'* tudi celo noč, saj ko so Ijudj* v njih, je zunaj mir. HflJp povzroča mladež, ki odhaja >' Ragtima in picerije Dare." H. Jelovčan, foto: L. Jert* META OZIMNICA 12x720 ml l 3 x kumarice 3 x rdeča pesa 3 x paprika fileti 1 x breskov kompot 1 x marelična marmelada 1 x gorčica 2.900 SIT PAKET PAPRIKA 6 x 720 ml 3 x paprika paradižnik 3 x paprika fileti 1.450 SIT PAKET MEŠANA SOLATA 6 x 720 ml 6 x mešana solata 1.300 SIT PAKET KOMPOTI 6 x 850 ml 2 x marelica 2 x breskev 1 x ananas (koščki) 1 x tropska sadna solata 1.320 SIT ETA OZIMNICA 12 x 720 ml 4x kumarice 2 x mešana solata 3 x rdeča pesa 1 x paprika paradižnik 1 x paprika fileti 1 x ajvar 2.900 SIT PAKET RDEČA PESA 6 x 720 ml 6 x rdeča pesa 1.100 SIT PAKET HORTUS 6 x 720 ml 2 x grah 2 x koruza 2 x stročji fižol 1.850 SIT PAKET MARMELADE 6 x 370 ml 2 x slivova 2-x marelična 1 x višnjeva 1 x mešana 1.400 SIT ETA OZIMNICA 6 x 720 ml 1 x kumarice 1 x mešana solata 1 x rdeča pesa 1 x paprika paradižnik 1 x paprika fileti 1 x ajvar 1.600 SIT PAKET KUMARICE 6 x 720 ml 4 x kumarice 2 x kumarice delikates 1.350 SIT HITRO ZAMRZNJENA ZELENJAVA PAKET KISLO ZELJE IN KISLA REPA 6 x 720 ml 3 x kislo zelje 3 x kisla repa 1.200 SIT Hitimo, kar naprej hitimo. Povsod in za vse nam zmanjkuje časa, tudi za kuhanje. V ETI iz Kamnika smo vam priskočili na pomoč in poslali na tržišče petnajst vrst zamrznjene zelenjave. Že prvi kupci so jo zaradi kakovosti in primerne cene izredno dobro sprejeli. Zamrznjeno zelenjavo imamo lahko vedno pri roki; prinesemo jo iz bližnje trgovine ali pa jo hranimo doma v zamrzovalniku. Priprava je enostavna in hitra. Pred uporabo zelenjave ne odmrzujemo, stresemo jo samo v slan krop, pri cvrtju pa v cvrtnik, kjer naj bo olje segreto na 180 stopinj C. Prilagamo razpredelnico z vrstami zelenjave in krompirja ter časom, ki je potreben za pripravo. OZIMNICA Kje in kako do nakupa? Mercator - Živilska industrija Kamnik, tel.: 061 813 311, fax.: 061 812 534 Izdelek Čas kuhanja/cvrtja Grah 8 -.10 minut Stročji fižol 8-15 minut Korenje v kockah 8-10 minut Mlad korenček 8-10 minut Koruza 8 -10 minut Brstični ohrovt 8-10 minut Cvetača 5-8 minut Brokoli 5-8 minut Pasirana špinača počasi pregrejte Zelenjava za prilogo 8-10 minut Rezani šampinjoni 5-8 minut Zelenjavna mešanica 10-15 minut Zelenjava za mineštro 10 - 15 minut ■ ■■■■■■■ ■ ■ ......................... Ocvrt krompir - pomes frites 4 - 6 minut (180oC) Krompirjevi kroketi 4-6 minut (180o C) Kako premagati bolečino? v OD TABLET K MASAŽI Težav v življenju se 'otevamo različno, kot smo si ljudje pač različni med seboj. Ko pa se Pojavijo zdravstveni Problemi, se radi tolažijo, da bo minilo, da je treba le malo potrpeti. In kadar gre za težave, ki i'h zdravniki pripisujejo okvari hrbtenice, se res 'ahko zgodi, da se bolečin začasno rešimo, a kaj kmalu nas znova opomnijo, da bo treba nekaj ukreniti. Eden od učinkovitih ukrepov v okviru terapije, ki jo Predpiše zdravnik, je masaža z masažnim Pripomočkom Vibroser, k' je bil nedavno registriran kot pomožno zdravilno sredstvo. Mnogim bolnikom zato Prof. dr. Janko Popovič: "Vibroser Je zlasti priporočljiv v primerih kroničnih težav." in okrepi zdravje, časi, ko smo proti bolečinam predpisovali samo sredstva proti bolečinam, steznike, nategovanje in podobno, so minili. Dandanes je načinov za zdravljenje več, razen tega obstajajo tudi pripomočki, s katerimi si bolniki lahko pomagajo doma. Eden takih je Vibroser, ki deluje po principu masaže in je zlasti priporočljiv v primerih kroničnih težav. Teh pa je iz leta v leto več. In tega bi se morali zavedati tudi zdravi, da bi se bolj posvečali aktivni vsakdanji skrbi za lastno zdravje ob pomoči nas strokovnjakov. Saj še vedno velja Paracelsusov rek, da je .v'^pgim bolnikom zato oiete proti bolečinam niso več potrebne, bolnik sam svoj zdravnik in zdravnik le njegov tičn ed pro*' dr ^ank° Popovič iz specialis- pomočnik." pravi takor'3016 MedicoPharmacia v LJubl'ani Tako nas prof. dr. Popovič, ki je sam zgled »y e' fizično aktivnega človeka - nadvse rad igra niče de9enerativnim' spremembami hrbte- tenis - spodbuja k telesni aktivnosti in skrbi za že n^6 sr?^uiemo pravzaprav vse življenje - zdravje. Ko pa se težave pojavijo, ko b|aPri dojenčku, zaradi podlaganja debelih spremembe vremena spremljajo bolečine, PosP kasneje pa, če otroka prezgodaj ko se bolečine začno ponavljati, in ko so čevii !amo na no9e' ce nosi Prekratke zdravniki že storili, kar je bilo mogoče - takrat dobi 9a dostikrat ne opazimo), v šolski nam je lahko v veliko pomoč masažna blazina t0rb zaradi nepravilne obremenitve s težkimi Vibroser, ki je po strokovnem mnenju Zavoda Življpmi ltd- Kasneje imata poklic in način za farmacijo in preizkušanje zdravil iz Ljubico k k °diocilno vl°go- Kaj pa je pravzaprav jane primerno pomožno zdravilno sredstvo, nim c Clnam? Neizogibnim degenerativ- To pa dobro vedo tudi vse številnejši nrbtenPremfmbam Pložčic med vretenci hrbteničarji, ki so ga preizkusili in ga s °koliffif*Ččasoma slediJ° tudi spremembe pridom uporabljajo, saj uspešno lajšanje ali m •tklv- Te spremembe prizadenejo bolj bolečin koristi tudi psihičnemu počutju in s govori ^sake9a človeka, o bolezni pa tem volji do življenja, čini ilm° šele takrat, ko se pojavijo bole- trifjl" Nainujše težave lahko pričakujemo med Vibroser je atestiran in registriran kot rada in Petdesetim letom. Bolezen se pomožno zdravilno sredstvo z dveletno p0ja,.Ponavljaskozi več let. Zdravnik poskuša garancijo. Informacije lahko dobite po tele- tudi k ,' VSe možne načine za zdravljenje in fonu (061) 1291-794 in (061)1291-795 ali J D0|nik bi moral napraviti vse, da si ohrani faxu (061) 1291-796. Opravljamo okulistične preglede za OČALA in KONTAKTNE LEČE v najpopolnejši zasebni okulistični ambulanti opremljen] po kriterijih ministrstva za zdravstvo vsak ponedeljek ob 14. uri. 064 212 535 Zahvala pokroviteljem, sponzorjem Odbor III. tradicionalnega Mihaelovega sejma v sestavi predstavnikov Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš, Turističnega društva Mengeš in Mengeške godbe se zahvaljuje Občini Mengeš, Gorenjskemu glasu Kranj, Pivovarni Union PE Mengeš, HKS - Vigred Mengeš, Roletarstvo Kosec, Filc Mengeš, Servis Debevc Volkswa-gen in Audi Mengeš, Obrtna, gradbena in trgovska zadruga Zora Mengeš, Tesarstvo in žagarstvo Kosec Peter Mengeš, Elektroinstalacije Skočaj Milan Domžale, Renault Avto Car, d.o.o., Mengeš, Fist, d o. o., BrodišČe4, OIC Trzin, ETA Mercator Kamnik, M ari o w design, d o. o., Mengeš in Napredek Domžale za pokroviteljstvo in sponzorstvo. S podporo pokroviteljev in sponzorjev je Odboru uspelo pripraviti program in tradicionalni III. Mihaelov sejem. Iščemo najlepšo stojnico Najlepšo in najbolj izvirno stojnico na letošnjem III. Mihaelovem sejmu v Mengšu bo izbrala, kot je to že tradicija, posebna (strokovna) komisija prireditelja. Priznanje bodo podelili razstavljalcu v nedeljo, 1. oktobra, ob 18. uri na prireditvenem prostoru. V Gorenjskem glasu pa smo se skupaj s prirediteljem sejma odločili, da najlepšo stojnico izberejo tudi bralci Gorenjskega glasa oziroma obiskovalci Mihaelovega sejma v soboto in nedeljo. Posebnih pravil ni, odločite se lahko za tisto, ki vam bo pač na sejmu najbolj všeč. Ime razstavljalca-firme oziroma stojnice vpišite v KUPON in nam ga pošljite do srede,ll. oktobra, na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Izmed bralcev oziroma obiskovalcev sejma, ki bodo dali največ glasov in na ta način izbrali najlepšo stojnico, bomo izžrebali tri, ki jih čakajo lepe nagrade. KUPON Mihaelov sejem Najlepša stojnica je bila za mlade in najmlajše Moste 80/H tel.:0617841-524 Trgovina Del. čas: 9.-19. sobota 8.-13. V€UKfi IZBIRA f-ff% -jm OTROŠKIH OBlAČIl IN C#C>#- OBUT€V OD 0-16, Ž€NSKR OBLAČILA IN P€RILOf OPR€MR ZR DOJ€NČK€ ITD. BUTIK Damjana NA MIHAELOVEM SEJMU VAM PO PROIZVODNI CENI NUDIMO ŽENSKE IN OTROŠKE HLAČE, TELOVNIKE ZA CELO DRUŽINO... STALflO PRODAJO PA IMAMO NA UUBUAMSKITRŽTIICI STOJMICA ŠT.58. PRI MASSC OBLCČETC TUDI TISTE, KI IMATE KILOGRAM PREVEČ. NADI Sc J IVI d.o.o. KOMENDA prodaja perila za vso družino na Mihaelovem sejmu v Mengšu, na tržnicah v Kranju in v Trbovljah. V BOUTIOUE NADA, Murova 9a, Jesenice, pa nudimo oblačila in perilo po izjemno konkurenčnih cenah. PREPRIČAJTE SE! MOBITEL: 0609-61 8-501 SVEČARSTVO PIRC MENGEŠ - STARA POT 2 NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO SVEČ PO KONKURENČNIH CENAH. V ČASU SEJMA IMATE PRI NAKUPU NAD [ 1.000 SIT 10% POPUSTA. LOMM MARKOVIČ MARKO, s.p. Zalog 77, Cerklje Nadaljuje dolgoletno tradicijo izdelovanja copat in natikačev za vso družino (moški - ženski - otroški). Lahke ortopedske FLY FLOT natikače in druge izdelke lahko kupite od 8. do 19. ure tudi v Zalogu 77 pri Cerkljah. nov veter'v LESU 7 Izdelujemo najlepše lesene predmete na svetu: poštne nabi -ralnike, omarice za ključe, hranilnike, mesnice, škatle za čistilni pribor, gospodinjski seti, izvirne letve s kozarci za aperitiv, sol -poper seti, pručke itd., VSE ZELO UGODNO Ul. Kamniškega Bataljona 1, tel./fax. 061/721-742 OĐlft&rE NA8 NA RfflHAELOVEM SEJMU Mengeš tretjič obuja najbolj slovesno prireditev Mihaelov sejem največja prireditev med letom No, ne smemo pozabiti tudi vsakoletne Mengeške marele. Kar pa zadeva Mihaelov sejem, je že Janez Trdina zapisal, da je bil to najpomembnejši sejem na Kranjskem. Mengeš, 29. septembra -Včeraj, 28. septembra, popoldne so v okviru letošnjega tretjega tradicionalnega Mihaelovega sejma v Mengšu že slovesno odprli obnovljeno in posodobljeno trimsko stezo na Gobavici, za katero e predsednik TI) Mengeš rane Zabret ta teden poudaril, da je bila že do zdaj zelo obiskana, daleč naokrog znana in poznana in poleti ter pozimi prava telovadnica v naravi. Zdaj, ko je posodobljena z nizozemskimi napravami, bo nedvomno še bolj. i? Srireditve poudaril župan anez Per. Praznik bodo imeli tudi gasilci, ki so tudi sicer med organizatorji sejma: "Po nedeljski maši na prostem bo prevzem in blagoslovitev novega sodobnega kombija mercedes 210 D, ki ima visokotlačno črpalko za 350 litrov vode in prostor za 9-člansko posadko. Nabavili Janez Per, župan Mengša. Sicer pa so danes zjutraj najprej odprli ocenjevalno razstavo malih živali, zvečer pa se bo po celodnevnem čaščenju zavetnika Mihaela in sklepni maši ter če t rt urnem pritrkavanju ob pol osmih potem začela prireditev Fantje na vasi. Štefan Borin, predsednik Odbora sejma. To bo nekakšna praznična in vesela napoved začetka sejma, ki ga bodo v soboto odprli s fanfarami in dvigom sejemske zastave ob 9.30 na Trdinovem trgu pred cerkvijo v Mengšu. "Melodija fanfar je priredba prof. Tomaža Habeta o nadangelu Mihaelu, zavetniku Mengeške župnije, fanfaristi pa bodo Mengeški godbeniki," je pojasnil podpredsednik TD Peter Krušnik, ko je razlagal dvodnevni program na sejmu in njegov turistični poudarek. "Poleg Mengeške marele postaja Mihaelov sejem največja vsakoletna prireditev v Mengšu. Rad bi videl, da bi vključila v prihodnje tudi druga društva in dejavnosti v občini Mengeš in za osvajanje naše maskote - baca," je ob predstavljanju letošnje Peter Krušnik, podpredsednik TD Mengeš. smo ga z večletnim varčevanjem, podporo sponzorjev in pomočjo krajanov oziroma občanov. Hvala vsem," je poudaril predsednik PGD Mengeš Jože Žargi. "Sicer pa bo letošnja dvodnevna prireditev bogata po kulturnem programu, zanimiva, kar zadeva razstavljalce, saj se bo na njih predstavilo več kot 80 razstavljalcev. Mislim, da nam je uspelo Jože Žargi, predsednik Mengeš. zagotoviti zares pester izbo'' Še posebej zanimiva bo f nedeljo kmečka povorka. N| svoj račun bodo prišli ljub'' telji zabavnih melodij, narod' nih ansamblov, domaČ pesmi, folklore, koračnic d°1 mače godbe in nežnih niel° dij na citrah. Najmlajši P* bodo ob domiselnem progr* mu naše Silve imeli že \ soboto od 10. do 15. m "svoj praznik". In nen*' zadnje bodo ob zvokih samblov Alpski kvintet Slovenski kvintet skrbeli, y\ ne bo nihče lačen in žej^j tudi člani Nogometnega k'"' ba Mengeš in kuhinja l.cbf Toperle," je predstavil letoŠ"' ii sejem predsednik Odbo^j Štefan Borin. Konec tedna torej vsi ler povabljeni na kulturno bog' in pester Mihaelov sejen' : Mengeš. • A. Žalar Program III. Mihaelovega sejma Že včeraj, 28. septembra, popoldne je Turistično društvo odprlo obnovljeno in posodobljeno trimsko stezo na Gobavici. Petek, 29. septembra - ob 8. uri: Otvoritev ocenjevalne razstave malih živali - ob 19.30: Fantje na vasi (nastop Kamniških kolednikov, MKZ Zvon, Folklorna skupina Svobode, Dramska skupina Franc Jelovšek) Sobota, 30. septembra - ob 9.30: Otvoritev sejma - dvig sejemske zastave na trgu pred cerkvijo in razstave glasbil mengeških proizvajalcev v Glasbeni šoli - ob 10. uri: Živ-žav - Karaoke za otroke na trgu pred cerkvijo - Ob 10.30: Otvoritev nove proizvodne linije in obnovljenega objekta v tovarni Filc - ob 15. uri: Nastop harmonikarjev in kitaristov z inštrumenti mengeških proizvajalcev - ob 18. uri: Zlate citre Mihe Dovžana in glas Jožice Kališnik - ob 19. uri: Zabavni večer z Alpskim kvintetom r eM MESARIJA KONC^i PODREBER 24, NAKLO TUDI NA LETOŠNJEM MIHAELOVEM SEJMU Nedelja, 1. oktobra - ob 9.15 uri: Podelitev priznanj in pokalov rejcem malih živali - ob 10. uri: Maša na prostem in blagoslovitev novega gasilskega avtomobila - ob 11. uri: Koncert Mengeške godbe - ob 13.30: Nastop pevcev iz Mengša - Svoboda Mengeš, MKZ Zvon Mengeš, LEK Mengeš, Nonet Vigred Mengeš, pevci iz pobratenega mesta Šentilj ob Vrbi na Koroškem - ob 15. uri: Povorka kmečke vprege s prikazom domačih opravil. Povorka bo potekala po Šolski-Slovenski ulici na sejemski prostor. - ob 16. uri: Festival narodnoza-bavnih ansamblov - ob 18. uri: Podelitev priznanj najlepši in najizvirnejši stojnici na sejmu - ob 19. uri: Zabava s plesom s Slovenskim kvintetom do 23. ure ^r^svojE !^^9J^E^iNL^!iEJ???^^ i ŠČETAR^ fZD£lDvAW£ iN OZmUNUS VSBH MSI SJZOJNtH ŠČtlK 2A INDUSMJO, TZGOvINO iN CTO MOSTE 8, 61218 KOMENDA TEL-FAX: 061/841-117 M»cvetličarna KRISTINA ZUPANČIČ s.p. SLOVENSKA C. 67, MENGEŠ 612^ Nudimo vam šopke/ lončnice, aranžramo darila, okraske iz keramike, hrano za male žvali" g 061/737-534, ČEBELARSTVO "BLEJEC" VAM NUDI VSE VRSTE DOMAČEGA MEDU, PROPOU5 IN ČEBELJI VOSEK PO ZELO UGODNIH CENAH LIPARJEVA 25, MENGEŠ TEL: 061/737-0*5 TRGOVINA TANJA PLETENI IN ŠIVANI IZDELKI DOMAČE IZDELAVE, VSE IZDELKE LAHKO KUPITE TUPI V TTC ČLED 1 UTVA «i.o.o. PROIZVODNJA, TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ USNJA, ( USNJENE IN KRZNENE KONFEKCIJE IN GALANTAR1" MENGEŠ, LIPARJEVA6. TEL.: 061/737-203 FAX: 061/831-833 IZDELOVANJE VSEH VRST COKEL IN COPAT IZ TEKSTILA IN KRZNA. MOSTE 113, TEL IN FAX:061/841-069, MOBITEL: 0609-620-683 VRTNARSTVO GAS PE RUN Nudimo mačehe in lončne krizanteme po ugodni ceni MOSTE 99 PRI KOMENDI, TEL: 061/841-47T PLETE JA d .o.o. PLETILSTVO IN ŠIVILJSTVO PROIZVODNJA OBLAČIL (Jvnw!mdih(} V največji drevesnici v Sloveniji vam nudin^ sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sad^ sadja in največjo izbiro sadik za žive meje-Začetek prodaje 1. septembra. Delovni čas, vsak delavnik od 7* &° 17. ure, v soboto od 7. do 14. ur«' "MENGEŠ" Tel.: 061/737-311 BI RADI IZPOPOLNILI SVOJO IZOBRAZBO? BI SE RADI PREKVALIFICIRALI? BI RADI PRIŠLI DO POKLICA? PRIDITE K NAM! CENTER ZA DOPISNO IZOBRAŽEVANJE UNIVERZUM Svetovali vam bomo in vas lahko vpisali na naše šole za odrasle: - OSNOVNO ŠOLO - GIMNAZIJO - STROJNO ŠOLO - EKONOMSKO ŠOLO - ADMINISTRATIVNO ŠOLO - PROGRAM VRTNAR - CVETLIČAR - - PROGRAM ZA RAČUNOVODJE IN - V TEČAJE (varstvo pri delu, vrtnarji, lesarji, servisiranje gospodinjskih aparatov, tuji jeziki, itd.) izobraževanje je organizirano po dopisno seminarski metodi, kar pomeni, da boste prišli dvakrat na teden od 16. do 19. ure v šolo, kjer se boste seznanili s snovjo, ki jo boste potem ob učnih pripomočkih naštudirali doma. URADNE URE imamo vsak dan (razen sobote) od 7.30 do 18.30 ure v Ljubljani, na Grošljevi 4 (blizu SLOVENIJA AVTA, ob Šišenski ulici). Lahko nas tudi pokličete po telefonu, št: (061) 15-99-231, 15-99-593, 15-99-362 v Ljubljani ali v naših študijskih središčih pri LU Radovljica (064/715-265) in LU Kranj (064/214-983). VEDEŽEVANJE ASTROLOGIJA *§! mt9. in pismeno:] PREROK p p 101, 61260 LJUBLJANA] Zaupajte evoje težave rušim prerokom, « evojlm videnjem Vam bodo pomagal! premagati nepremagljive ovire! Preroki: Tanja, Marica, Rad a, Jožica ».Ivanka,Majda, aetrolog Mllena^d PLZAVPAJTE NAJBOIJŠIMjFk (8) Hvunom $ suzuki ŠKOFJA LOKA, GOSTEČE 8. TEL: 064/632 - 286 POOBLAŠČENI SERVIS TER PRODAJA NOVIH Hi RABLJENIH VOZIL kredit - leasing - staro za novo OIM-L CORSA IN ASTRA "96 OPEL V LETU NOVIH IDEJ serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: centralno zaklepanje, električna nastavitev in ogrevanje zunanjega ogledala, servo volan CORSA že za 17.900 I) K M ASTRA že /a 23.800 dem serijski airbag, ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, radio kasetnik s 6 zvočniki, centralno zaklepanje, elektronska zaščita motorja pred krajo; po želji: ABS, servo volan, električni pomik stekel... UGODNI KREDITI in TESTNE VOŽNJE avtotehna W Pintar d.o.o. SERVIS in REZERVNI DELI Koroška c. 53 a, Kranj, Tel.: 064/212 191,224 621, faks: 064/212191 _ OPEL^ DRAGI PRIJATELJI MARODNOZABAVNE GLA5BE! POD SLOTEliKO LIPO ŠKOFJA LOKA - MALA PO D C M SOBOTA, SO. septembra, ob 19. uri Avtor prireditve BOŠTJAN RUPAR skupaj z organizatorjem Radiom 2iri ter soorganizatorje-ma GORENJSKIM GLASOM in POSLOVNIM VALOM pripravlja za jutri (v soboto, 30. septembra) največjo narodnozabavno prireditev v Škofji Loki v letošnjem letu. To je tradicionalna Prireditev z naslovom "POD SLOVENSKO LIPO". Na prireditvi bodo nastopili: Niko Zaje, Bratje iz Oplotnice, Laufarji, Toni Verderber, Boris Razpotnik, Miro Kline, ansambel Slovenija, Obzorje in Nagelj, ki bo za ples igral po prireditvi. Poleg vseh naštetih pa se bodo v Škofji Loki predstavili tudi Tanja Čretnik, Alenka Hladnik, Tjaša Grah ter Franc Pestotnik Podo-kničar. Za popestritev v dvorani pa bo nastopila tudi Folklorna skupina Tehnik iz Škofje Loke. V dveh urah in pol domače glasbe, petja in humorja boste slišali veliko lepih starih in tudi novih skladb ansamblov. Poleg BOŠTJANA RUPARJA bo prireditev vodila napovedovalka Radia Žiri Saša Pivk. Prireditev bo posnela tudi lokalna televizija LOKA TV, ki jo bo kasneje predvajala tudi na vseh večjih lokalnih postajah po Sloveniji. Na prireditvi bo poleg škofjeloškega župana g. Igorja Drakslerja nastopil tudi znan Slovenec - skriti gost. Vabimo vas, da si vstopnice za to največjo prireditev zagotovite v predprodaji na naslednjih mestih: - Gorenjski glas; mali oglasi, tel.: 223-444 - Radio Ziri, tel.: 691-123 - TD Škofja Loka, tel.: 620-286 - TD Radovljica, tel.: 715-300 - TD Cerklje, tel.: 422-506 - Bazen Železniki, tel.: 66-381 - Pizzerija Hram Rožice Mengeš, tel.: 061/737-510 Vabljeni na praznik "POD SLOVENSKO LIPO" v Škofjo Loko! MESO IZDELKI MA.00 Škofja Loka TEIHMHK mobitel mobite|:0609 611 638 MTD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA škofja Loka Jože Ravnikar cvetličarna TECHNO lora FOTO HI-FI VIDEO cm U radio Ziri FM STEREO 91,2 89,8 96,4 Mhz egp Škofja Loka JlEH GLAS Wft/lZ XfliMl SEMPERIT SERVIS TEHOVNIK LOVRENC s.p soboslikarstvo in pleskarstvo orona RADIO POSLOVNI PRELES d.o.o. nfB LESNI INŽENIRING J-L— TOMAŽ PREVODNIK Direktor «4310 51 toko. M*J M, kl/ka 0M/6JM9«. nolMj MOV/616 (»t Minus. To je velik plus. Da hi svet z manj energije naredil več - to je namen in cilj vseh naših misli in načrtov. Nova podoba ISKRAEMECO ob petdesetletnici ni navadna preobleka. Je obrat od štetja električnih impulzov k načrtnemu ravnanju ro Merjenje in upravljanje energije Od potrate k porabi. Od dobička k vrednosti. Od proizvajalca števcev k izdelavi naprav in sistemov za upravljanje z električno energijo. ISKRAEMECO zeli petdesetletne izkušnje, ki se kot znanje prodajajo po vsem svetu, spremeniti v dialog s porabniki. V dobro tej Zemlji in za reševanje ekoloških zagat. Leto petdeset našega štetja je čas nove zrelosti. In minus je danes resnično lahko velik plus. 'DLET našega štetja & ep 00 "35 Sodobna elektronika že 42. po vrsti Za nestrokovnjake bo posebej zanimiva zabavna elektronika Ljubljana, 28. septembra - V ponedeljek, 2. oktobra 1995, ob 10. uri bo dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl že 42. sejem Sodobna elektronika. Sejem, na katerem se bo predstavilo 250 domačih in tujih razstavljalcev, je v prvi vrsti namenjen strokovnjakom, privabil pa bo tudi tiste, ki jih zanimajo novosti in možnosti na področju elektronike ter vrhunske tehnologije. Za širšo javnost bo najzanimivejša predstavitev zabavne elektronike in novosti s področja RTV tehnike. Sejem bo odprt do petka, 6. oktobra. Sodobna elektronika sodi med sejme z najdaljšo tradicijo. Letošnji je že 42. po vrsti, saj njegovi začetki segajo v leto 1953, ko so v Ljubljani pripravili prvo mednarodno razstavo radia, ki si jo je ogledalo 17 tisoč obiskovalcev. Takrat se je predstavilo 22 razstavljalcev. Leta 1958 se je Sejem radia in telekomunikacij preimenoval v sejem Sodobna elektronika, kar je ostal do danes. Tudi letos bodo na njem predstavljeni štirje programski sklopi: avtomatizacija z merilno elektroniko, telekomunikacije, elektronske komponente in RTV difuzija. Širšemu krogu obiskovalcev pa bo zanimiva predstavitev biroopreme, elektromateriala, računalništva in zabavne elektronike. Na letošnjem sejmu se bo neposredno predstavilo 250 razstavljalcev, od tega 203 slovenski in 47 tujih. Poleg njih pa bodo na sejmu zastopana še dodatna 304 podjetja - 9 domačih in 295 tujih. Skupno se bo na 7000 kvadratnih metrih površin predstavilo 554 podjetij. Med tujimi podjetji, ki se bodo predstavila neposredno, je največ avstrijskih in nemških, druga pa prihajajo iz Hrvaške, " Velike Britanije, Švice, Italije, Nizozemske in Švedske. Med njimi so tudi nekatera velika in zveneča imena, ki naj bi sejmu dala poseben pomen in mednarodno veljavo. To so Siemens, ABB, Ericsson, Nikola Tesla, Group Schneider, NBC Super Channel. Ker bo med 28. septembrom in 8. oktobrom v Ljubljani potekal Bavarski teden, se bodo na Sodobni elektroniki predstavile tudi bavarske institucije in nekatera bavarska podjetja. Obsejemsko dogajanje bodo popestrile tudi tri strokovne prireditve. Elektortehniška zveza Slovenije bo organizirala dva strokovna posvetovanja. ISEP 95 - 4. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu bo potekal 5. in 6. oktobra v Forumu - hala B/I, njegova osnovna tema pa bodo sodobna spoznanja s področja elektronske regulacije integralnega procesa cestnega, železniškega, pomorskega in zračnega prometa. VAES 95 - 9. mednarodni simpozij o vodenju in avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov pa bo prav tako potekal 5. in 6. oktobra v hali B v II. nadstropju. Združenje za inženiring pri GZS bo letos prvič organiziralo posvetovanje na temo Inteligentne zgradbe , ki bo v torek 3. oktobra v Forumu v hali B. Prireditelji pričakujejo, da bo sejem obiskalo veliko število ljudi, med njimi pričakujejo tudi večje število tujih strokovnjakov, ki naj bi prišli iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Makedonije, BiH in ZR Jugoslavije. Sejem bo odprt od 2. do 6. oktobra 1995, od 9.30 do 18. ure. Vstopnice bodo na voljo po 500 tolarjev, dijaki, študenti in upokojenci pa jih bodo lahko kupili za 300 tolarjev. V času sejma Slovenske železnice obiskovalcem sejma pri nakupu povratne vozovnice nudijo 40 oziroma skupinam, študentom in upokojencem 50-odstotni popust. Potniki bodo morali ob vrnitvi pokazati sejemsko vstopnico, da bodo lahko uveljavljali popust. • Polona Oman J) W T u uJ -J f ŠKRAT E L uspešen v mednarodni tekmi Razgovor z glavnim direktorjem IS KRATE L, dipl. oee. ANDREJEM POLENCEM ISKRATEL je podjetje za razvoj, proizvodnjo in trženje komunikacijske opreme in je hkrati največji Proizvajalec na področju visoke tehnologije v Sloveniji. Pod različnimi imeni obstaja že 50 let. V zadnjih 15 letih pa se je v celoti preusmeril v Proizvodnjo sodobnih digitalnih sistemov. Ker je za nami prva polovica Poslovnega leta, nas je zanimalo, kako je podjetje poslovalo na zahtevnih trgih, ki se v teh turbulentnih časih drastično spreminjajo. Glavni direktor, g. Andrej Polenc se je našemu vabilu ljubeznivo odzval. Na vprašanje, kako kažejo polletni rezultati, je dejal: "Povečani parametri uspeha iz teta 1994 se nadaljujejo tudi v letu l995. To kažejo tudi polletni rezultati. Promet smo povečali na 70,7 milijona DEM, skupni prihodek na '2,8 milijona DEM; kar pomeni 12-°dstotni porast. Povečan je tudi delež izvoza na 68 odstotkov izvode proizvodnje ob polletju. Vrednost izvoza je dosegla 47 milijona DEM; kar je za našo branžo izreden delež. Končni rezultat, ki ga je Upravni odbor že potrdil, kaže dobiček v višini 17,7 milijona DEM. Osebna izkaznica Iskratel obseg letnega poslovanja '48,9 milijona DEM °°seg letne prodaje *JS milijonov DEM obseg prihodka na zaposlenega 142.000 DEM dodana vrednost na zaposlenega 10S.000 DEM dobiček 3,S milijona DEM vl°ganje v razvoj: 15 % dohodka vJoganje v izobraževanje: 1 % dohodka investicije 4,6 milijona DEM $ 300 programerji J* hkratel največja software Ama v Sloveniji. ion6 ocenJujemo poslovanje leta 95> lahko ugotovimo, da smo Pl^egli planirani obseg prodaje ^ll8 milijonov DEM prometa) in °C(:nJujemo, da bomo dosegli 130 ^'tjonov DEM prometa, hkrati pa orno presegli tudi za nas magično ^envilko priključkov - več kot ^U.000. To pomeni, da bomo bistro povečali obseg priključkov, za ®e« kot bomo povečali obseg prosta. To dejstvo kaže, da cene v naši ranži padajo, in da planirani obseg P[°rneta nadomestimo s povečanim Dsegom proizvodnje. Če ob tem Predamo še rezultate za preteklo e|o 1994, vidimo, da smo ustvarili i5 milijonov DEM prometa, kar P°.meni 5-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom, fi??pa smo že lani Povečevali i.Si obseg proizvodnje in prikl-Juckov ter izvoz v icXimiv ie še podatek, da se je že 0.iyQ4. letu izvoz povečal na 47 stotkov proizvodnje, za letos pa je £ar»rane kar 61 odstotkov za izvoz. s,d mvesticije smo lani namenili vreri^ 5 mrtijonov DEM, dodana 105 rSSl na zaPoslenega Je bila -UOu DEM, prihodek na zaposle- nega pa 142.000 DEM. Lani je podjetje ustvarilo 3,5 milijona DEM dobička." Zaradi demokratičnih procesov, ki v zadnjih letih potekajo v deželah v tranziciji, se najbrž bistveno spreminjajo pred vsem vzhodnoevropska tržišča. Kaj to pomeni za vas? "Zaradi gospodarskega odpiranja vzhodnoevropskih dežel je konkurenca na teh trgih izredno močna. Srečujemo se z vso svetovno konkurenco, ki ima za svojo konkurenčno sposobnost na voljo tudi državne kredite. Mi v ISKRATEL-u še vedno prodajamo v okviru klasičnih pogojev, pa smo vseeno povečali obseg prodaje na svetovnem trgu. Da smo se plasirali kljub firmam, kakršna je na primer svetovni velikan ALCATEL, gre pripisati predvsem našemu izrednemu poznavanju mrež, naši veliki prilagodljivosti, konkurenčni kvaliteti in ceni. Združujemo licenčno in lastno tehnologijo, zato na svetovnem trgu z najsodobnejšo tehnologijo znamo poiskati tiste niše, ki so nam na voljo. Povečan obseg prodaje zato beležimo predvsem na trgih Rusije, Nemčije, Češke, Izraela, Makedonije in Turčije." Za podjetje, ki je tako izvozno naravnano, je gotovo eden najpomembnejših dejavnikov razvoj? "Vsekakor, zavedamo se pomembnosti razvoja, zato smo lani vanj vložili več kot 16 milijonov DEM, letos pa smo v prvi polovici vanj vložili več kot 12 odstotkov Računalniška opremljenost firme 600 računalnikov povezava na ISDN povezava na Internet in Siemens računalniška infrastruktura LAN Zaposleni 1046, od tega 33 % z visokošolsko izobrazbo 1/3 zaposlenih v razvoju prometa, ali 8,6 milijona DEM; če pa temu prištejemo še investicije čis^c opreme, pa smo vanj vložili več kot 10 milijonov DEM; kar je vsekakor delež, ki je na področju telekomunikacij na ravni svetovnih standardov. V tem okviru bi rad opozoril na pomemben proces posodabljanja produktov. Na sistemu EWSD osva- Kvaliteta Iskratel je pridobil mednarodni certifikat ISO 9000 v dveh fazah: ISO 9002 certifikat za proizvodne dejavnosti (dodelila ga je mednarodna institucija DQS aprila 1994) ISO 9001 za kompletno firmo (novembra 1994) jamo nove verzije z novimi ISDN funkcijami, ki poleg govora prenašajo še podatkovne in slikovne informacije in seveda temeljijo predvsem na softwaru in le deloma na hardvvaru in pomenijo tehnološko izboljšavo programa EVVSD. Pomembna so tudi vlaganja v nove generacije "Verzije 5", ki že daje rezultate. Na trg smo poslali prve hišne centrale z ISDN funkcijami, ki so predpogoj za uspeh na področju trženja hišnih central. Gre za pomemben razvojni proces, za katerega smo planirali več kot 700 človek/let in katerega bazični razvoj poteka." Razvoj je seveda v neposredni odvisnosti od izobrazbe zaposlenih. Kakšna je vaša kadrovska struktura, koliko vlagate v kadre in njihovo izobraževanje? "Ob vlaganjih v razvoj je vlaganje v zaposlene in njihovo izobraževanje eno najpomembnejših postulatov našega podjetja. Zanj smo lani namenili kar 1,1 milijona DEM, letos pa se je trend povečal. Predvsem spodbujamo izobraževanje s področij managerskih znanj, znanj za razvoj, produktivnost in druga funkcionalna znanja. Kar pa zadeva strukturo - kar ena tretjina naših zaposlenih ima visoko izobrazbo in akademske nazive, sicer pa tudi skrbimo za ustrezno kontinuirano rast izobrazbe v podjetju." ISKRATEL ima močno poslovno povezavo s Siemensom. Kaj bi povedali o tem? "ISKRATEL je ob koncu 80. let s Siemensom A. G. vzpostavila partnerstvo na tehnološki in kapitalski osnovi. Siemens A. G. je postal lastnik ISKRA-TEL-a s 47,7-odstotnim deležem, večinski delež - 52,3 odstotka - pa je v rokah slovenskih lastnikov, med katerimi sta največja Gorenjska banka D.D. s 44,2 odstotka slovenskega deleža in Agencija za sanacijo bank in hranilnic Ljubljana s 36,8 odstotka slovenskega deleža; preostalih 19 odstotkov imajo drugi lastniki. Siemens je torej za nas pomemben tehnološki in licenčni partner, s katerim nas vežejo čvrste vezi in katerega podpora je za naše podjetje pomembna. Z njim gradimo in vzdržujemo dobre odnose. Zelo uspešno s Siemensom nadaljujemo razvoj produktov Sie-mensa v Kranju, in sicer za sistem EVVSD in za mobilno telefonijo. Kranj postaja eden najmočnejših regionalnih razvojnih centrov Sie-mensa, to mesto pa smo si zagotovili s kvalitetnim delom: s kvaliteto in spoštovanjem rokov ter nenazadnje z visoko tehnologijo. Siemens ne glede na recesijo, ki vlada v naši branži, povečuje tudi letos sodelovanje z našim razvojnim oddelkom, kar pomeni, da je z nami zadovoljen." "Kljub povečani produktivnosti in rezultatu firme je narava naše soft-warske proizvodnje taka, da števila zaposlenih ne moremo povečevati; nasprotno, treba ga bo celo nekaj zmanjšati. Seveda pa govorim o globalnem številu zaposlenih, saj strokovnjake z visoko izobrazbo in več še vedno zaposlujemo, letos smo v razvojnem oddelku zaposlili 27 novih strokovnjakov. Tudi na področju servisov in tehničnih služb se vedno znova odpirajo nova delovna mesta. Dejali bi lahko, da Kranju ponujamo kvalitetna delovna mesta, za katera želimo, da bi jih, čeprav smo slovenska firma, zasedli predvsem krajani." Lastništvo Iskratel Siemens AG 47,7 % Slovenski lastniki: 52,3 %. Največja: Gorenjska banka, d d, Kranj -44,2 % slovenskega deleža Agencija za sanacijo bank in hranilnic Ljubljana 36,8 % slovenskega deleža in drugi - z 19 % Plan 95 430.000 linij 72 milijonov DEM izvoza Zanimivo je, da je bilo pri nas veliko podeljenih priznanj za uspešen razvoj firmam, ki so razvijale svoje produkte s tujimi firmami, in ki so pri tem beležile nekajkrat manjše uspehe kot jih mi, ki pa imamo letos približno 110 človek/let sodelovanja na teh programih." Kako pa je pri vas z zaposlovanjem - zmanjšujete število zaposlenih tudi vi? Hightech naravnanost kaže sodobna struktura firme: Od skupno 1046 zaposlenih jih dela na programu telekomunikacij 946, 100 pa na dodelavnih delih - projektiva in prodaja 91 ljudi - razvoj 303 • proizvodnja 314 - administacija (informacijska, nabavna, personalna-131)- servisi in inženiring -107 ljudi Vsako podjetje na neki način vpliva na kraj, v katerem živi. Kako vi živite s Kranjem in obratno? "Gre za aktivno sožitje; dihamo s kranjsko problematiko, pa naj gre že za ugodje ali ne. Pričakujemo, da se bodo naši delavci v Kranju bolj aktivno vključevali v družbeno in politično življenje. Kaže, pa, da jih zahtevno delo zaposluje do tolike mere, da za zdaj niso bolj izstopajoči. Kar pa zadeva Kranj: hvaležni smo, da smo lahko prvo centralo "Verzije 5" preizkusno inštalirali na Občini Kranj, saj gre za lokacijo, kjer je prometa res veliko in bo ustrezno preizkušena, hkrati pa smo ponosni, da jo preizkušamo prav v Kranju, kjer ima firma svoj sedež. Sodelovati pa želimo tudi na ravni izobraževalnih programov s tukajšnjo fakulteto. Potrebovali bi namreč strokovnjake s področja poslovnega planiranja, razvojnih procesov in omrežij, kakršne bi ta fakulteta lahko izobraževala. Gotovo gre za področja, ki bi jih bilo potrebno razviti, saj take vrste kadrov potrebujemo." Kakšni so vaši načrti za prihodnje? "V tem letu je eden pomembnejših dogodkov razvoj novega sistema, prvi produkt iz generacije sistema SI-2000, naročniška centrala, ki že prihaja na trg in je bila razvita v sodelovanju s firmo TELING. Izdelek pomeni uspeh domačega znanja in bo pomemben tako za domači kot tuji trg, sicer pa pričakujemo uspešno poslovanje in povečanje obsega prodaje, izvoza in priključkov. Ob tem trendu pa se bodo nadaljevali tudi vsi notranji procesi optimizacije stroškov, povečanja produktivnosti in nadaljnjega tempa vlaganja v razvoj. Vsi ti trendi nam bodo zagotovili ugodne rezultate tudi v tem letu." KULTURA GORENJSKI GLAS • 12. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Petek, 29. septembra 1995 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše, v Mali galeriji in v galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Vozla iz cikla Homo 1992 - 1995. V bistroiu Sonce v Stražišču razstavlja slike in grafike akad. slikar Vinko TušelcV hotelu Kokra razstavlja slike in grafike slikar Nejč Slapar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik so na ogled akvareli in karikature Jožeta Dakskoflerja, člana Dolika. V prostorih Kosove graščine je na opgled razstava Urejanje jeseniške tržnice in prenova blokov na Jesenicah. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Misel in korenine '94, slikarjev Franceta Slane, Maksima Sedeja ml., Martina Avsenika in Janeza Černača. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše so na ogled otroške slike in risbe izbrane na natečajuAfo/ sanjski park, moj sanjski vrt. V galeriji Pasaža razstavlja barvne fotografije Podobe trenutkov Janez Zaletel. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled prva samostojna razstava fotografa Petra Pokorna ml. Kljubovanja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Berko. MENGEŠ - V Kulturnem domu razstavlja kolaže in risbe Ana Cajnko. V galeriji Mežnarija je na ogled razstava Slovenski kozolec, arhitekturne makete in risbe arhitekta Borana Hrelje. MEDVODE - V knjižnici razstavlja grafike akad. slikar in grafik Karel Plemenitaš. PEVCI V ZDA IN KANADO Domžale - Včeraj dopoldne je z brniškega letališča odpotoval na štirinajstdnevno turnejo po ZDA in Kanadi Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca. Na gostovanje k rojakom so se domžalski pevci pripravljali že vse od leta 1992, ko je v Poletnem gledališču na Studencu gostoval moški pevski zbor Fantje na vasi iz Clevelanda. Prvi koncert bodo imeli v Torontu, nato pa še dva koncerta v Hamiltonu. Naslednji teden bodo nastopali v ZDA in sicer v New Yorku in VVashingtonu ter Steeltonu. Ob zaključku turneje se bodo ustavili tudi v Clevelandu, kjer jih bodo sprejeli gostitelji pevci moškega zbora Fantje na vasi. Domžalski pevski zbor ima 33 pevcev, ustanovljen pa je bil leta 1987. Pod vodstvom Karla Leskovca se je zbor uveljavil v slovenskem prostoru. Na državnem tekmovanju pred dvema letoma na Naši pesmi je zbor prejel zlato odličje, zoorovdja pa posebno nagrado. • L.M. UMETNOSTNE MONOGRAFIJE Založba Mladinska knjiga je v sredo predstavila prvih šest knjig nove zbirke, s katero se v prevodu predstavljajo Turner, Klimt, Cezanne, Monet, van Gogh in Rembrandt. Zbirka, ki jo izdajajo pri angleški založbi Parrgon, vsekakor sodi tako po obliki, obsegu in vsebini med zbirke, po kateri bodo zaradi informiranosti in ne nazadnje tudi zaradi cene posegali predvsem mlajši, ki šele zbirajo prve vtise med vrhunskimi likovnimi imeni. Vsaka monografija v kratkem predstavlja avtorja, ob približno petdesetih reprodukcijah izbranih del pa je tudi strokovna in estetska ocena predstavljenega dela. Založba se je odločila, da bo v prihodnjem letu predstavila tudi naslednjih šest imen, med njimi Picassoja, Dalija, Chagala, Botticelliia, Pissaroja, Sisleva, kasnejše tri serije po šest knjig teh malih monografij pa bodo odvisne od zanimanja na knjižnem trgu. V serijo umetnostnih monografij bo založba za slovenski trg uvrstila prihodnje leto tudi po obliki in vsebini podobne monografije slovenskih mojstrov - Fortunata Berganta, Ivane Kobi'ce, tretji avtor pa še ni znan. • L.M. Pred jubilejem Knjižnice Ivana Tavčarja GLEDALIŠČE TONETA č U FARJA JESENICE cufarjev trg 4, Jesenice Telefon, fax: 064/81-260 VPIS ABONMAJA na Jesenicah - v Radovljici Abonma je namenjen posameznikom in kolektivom. Najkasneje do 6. oktobra 1995 vpisujemo gledališki abonma: - v pisarni Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, Cufarjev trg 4 - v Linhartovi knjigarni v Radovljici, Cankarjeva 72 Vse informacije, ki bi jih želeli, dobite po telefonu. Naša številka je 81-260. Vsem naročnikom zagotavljamo pravočasna obvestila o predstavah. ABONMAJSKI PROGRAM 5 KOMEDIJ + 1 DRAMA 6=7-7=6 Abonenti plačajo šest predstav, ena izmed predstav na čufarjevih dnevih ali Male Scene je zahvala za njihovo zaupanje našemu gledališču. VELIKI ODER V JUBILEJNI SEZONI PREDSTAVE DOMAČE IGRALSKE SKUPINE Carto Goldoni: IMPRESARIJ IZ SMIRNE, komedija Anthonv Marriot - Bob Grant ZA LJUBEZEN NI PROSTORA, komedija Evald Flisar: PADAMO!, ekološka farsa GOSTOVANJA POKUCNIH GLEDALIŠČ Mestno gledališče ljubljansko Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI, komedija Prešernovo gledališče Kranj Ray Coonev: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija Gledališče ZATO Ptuj Peter Turrini: KRČMARICA, komedija MALA SCENA Dušan Jovanovič: ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA komedija z močnim kriminalnim nadihom, režija: Matija Milčinski Aldo Nicolai: ŽENSKA JE... ŽENSKA, komedija, režija Marjan Bevk Ana Kocjančič: AH, TE ČAROVNICE komedijska lepljenka KNJIŽNICA Z ZGODOVINO Škofja Loka - V začetku letošnjega decembra bo škofjeloška knjižnica Ivana Tavčarja proslavila petdesetletnico svojega obstoja. Ob jubileju bo izšel zbornik, pripravili bodo razstavo z dokumenti o razvoju knjižnic in še razstavo ex!ibrisov. Pol stoletja knjižnice niti ni posebno dolgo obdobje, še posebej, ker tradicija javnih knjižnic v Škofji Loki sega več kot sto let v preteklost. Večina prispevkov za zbornik je že pripravljenih. Ko pa so iskali dokumente in dokaze o bogati zgodovinski preteklosti knjižnice, s tem se v knjižnici ukvarjajo nekaj zadnjih mese-cev.se je izkazalo, da je tako fiomemben dokument, kot je menik knjig ljudske knjižnice Narodne čitalnice v Škofji Loki iz leta 1908 kot kaže izgubljen. Edini izvod je hranil NUK, vendar pa Imenik trenutno velja za izgubljenega. Knjižnice imajo še danes običajno inventarne knjige, tiskan katalog knjig pa je vsekakor izredna redkost v slovenskem prostoru. Ob jubileju se je prijetno srečati s starimi knjigami in dokumenti, ki dokazujejo dolgo tradicijo ustanove. Če je rariteta izgubljena, jubilej menda ne bo zato manj pomemben? "To vsekakor ne. Predvidevamo pa, da je škofjeloška Narodna čitalnica Imenik knjig, ki jih je imela za izposojo, izdala v več izvodih. Pov- Ana Florjančič ne izposojajo izven knjižnice. Morda pa bo Imenik našel tudi kakšen Škofje-ločan med svojo zbirko." Škofja Loka se ponaša z dolgo tradicijo knjižničarstva. Vendar pa je bilo ogromno tega fonda med vojno uničenega. "Narodno čitalnico so v Škofji Loki ustanovili 1862. Čitalnica se je med Nemci požgali knjige iz uršu-linske knjižnice. Knjižnice so imela tudi razna društva, kot so Katoliško izobraževalno društvo, Izobraževalno društvo, zna-na je bila zasebna VVolkenspergova knjižnica v Puštalskem gradu, knjižnica iz Ajmanovega gradu in drugo. Nekaj posameznih knjig iz teh knjižnic se je tudi ohranilo, zanje skrbi Loški muzej." Začetek po vojni je bil zato zelo skromen. Menda se je celo ohranila številka zbranih knjig ob otvoritvi knjižnice 2. decembra 1945? "Na predvečer obletnice rojstva pesnika Prešerna so sem mogoče je, da bi ga kdo še imel med starimi knjigami. Če več kot šestdeseti bi ga kdo našel, bi ga zelo radi mi slovenskimi oh ob jubileju razstavili na priložnostni razstavi v knjižnici in seveda naredili tudi kopijo. Faksimile prve strani Imenika se je ohranil v eni od diplomskih nalog, smola pa je, da Imenika v NUK, še preden se je izgubil, niso presneli na mikrofilm ali kako drugače ranila vse do leta 1924, ko se je z vsem svojim inventarjem pridružila takratnemu Sokols-kemu društvu, in v njegovem okviru obstajala vse do druge svetovne Imenik knjig ljudske knjižnic* ,.Nar. čitalnice' &KOFJI LOKI. Dokončan dne lO. Junija 1908. Naslovna stran Imenika knjig, izredno redkega, če ne edinega tiskanega kataloga pri nas. Trenutno velja ta knjiga, ki jo je leta 1908 izdala škofjeloška Narodna čitalnica, kot izgubljeno. Morda pa je kak izvod le še ohranjen? kopirali. Upam sicer, da vse le vojne. Škofja Loka ima prav-še ni izgubljeno, saj te redkosti zaprav dolgo in neprekinjeno - bralno tradicijo, ki se je med okupacijo prekinila. Seveda so bile še druge knjižnice, samostanske predvsem in tudi druge Knjižnica Ivana Tavčarja (z vsemi izposojevališči) je lani imela 265.000 izposojenih knjižničnih enot, bralcev pa privatne; knjižnico v okviru so našteli 96.000. Izposoja in Narodne čitalnice pa seveda škofjeloški ljubitelji, ki so skrbno zbrali knjige, kar jih ni bilo uničenih, odprli knjižnico z natanko 682 knjigami, vse so natanko popisali in dokumentacija se je ohranila do danes." V primeri z današnjim številom knjižnih enot... obisk še vedno naraščata, imamo kot zametek iavne "...je to seveda drobna kapi sicer ne več tako strmo kot knjižnice, saj so zbirali knjige ja v sedanj pred nekaj leti. Številke ob koncu leta bodo najbrž kar enake ali celo nekoliko višje od lanskih. in tudi periodiko za izposojo. Med vojno je bilo veliko uničenega, požganega ali pa od- Eeljanega kot star papir: na oškem gradu so na primer SPREHAJALIŠČE SPOMINA Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja so na ogled likovna dela slikarja Berka. Čemu naj bi bila dana jasnost in samoumevnost podob. Tvegati, da s pogumnejšo potezo ustvari novo podobo. To so najnovejša Berkova dela na papir, "osupljive intimne impresije". Osupljive v smislu lotevanja in oblikovanja slikarske površine. V Berkovem slikarstvu še nismo naleteli na tako sproščene in abstraktne podobe. Pa vendar ne tako abstraktne in osupljive tistemu gledalcu, ki pazljivo spremlja Berkovo likovno ustvarjanje. V prejšnjih delih je že videl ali slutil nepretrgano ustvarjalno pot, ki je nenehno težila k sedanjemu ustvarjanju. Naturalizirana izčiščena podoba je privrela iz suhega pigmenta na občutljivo površino lista. Navidez brezskrbna kompozicija je le odsev notranjega doživljaja v svoji visoki intenzivnosti. Navdih je vsajena časovna podoba, ki je vzklila na oddaljenih bregovih Krke. Abstraktni spomin vsebine je ustvaril abstraktno podobo oblike. Skrivnostne oblike rojevajo prostore, kjer bele površine postajajo vedno bolj tihe in prostrane, temne pa vedno bolj zgovorne in figuralne. Govori slikarjeva gesta, enkratna poteza na listu papirja. Ta je odsev podobe prostora in daljnega doživetja, ki uglašuje, vpija in ustvarja podobo časa. Črno-belo je odsev (refleksija) preoblikovanja dreves. Drevesa na vodni gladini ustvarjajo ples svetlobe in sonce, moment gibanja v prostoru in času. Odsev v naravi in notranji, slikarjev odsev že doživetega. Končnost fizičnega momenta se je spremenila v likovno podobo neskončnega. Podobe ležijo lahkotno prečiščene na površju uglašene s spomini iz globin prekritimi s številnimi doživetji. Razvoj naravnih oblik in razvoj človeškega dojemanja sovpada z ustvarjanjem pojava spoznanja - kaj je in kaj lahko vidimo (s tem tudi čutimo), včasih srečamo na že prepoznavni točki. Ta točka ima dva obraza, kar je bilo videno je prepoznano in potrjeno, v istem trenutku je potrjen tudi gledalec. Prav tkao je dvojen Berkov likovni izraz, pikčasta in hkrati zabrisana površina oblikuje dvojno ogledalo, majhno po velikosti, intimno po vsebini. • Polona Hafner em knjižnem bogastvu. Imamo namreč že okoli 80.000 knjižnih enot in to v naši knjižnici, skupaj z ostalimi izposojevališči pa številka presega 120.000. Te in druge podatke o dejavnosti knjižnice - tako matične kot tudi specialnih knjižnic tako v preteklosti pa tudi danes bomo s strokovnimi prispevki pripravili tudi za jubilejni zbornik." Toliko gradiva na tako majhnem prostoru je pač prO' blem, na katerega škofjeloško knjižnica opozarja že dolg0 leta. Kakšni so obeti za pri' hodnje? "Da so sedanji knjižnični prostori premajhni, vemo Že dolgo. Vendar pa vse doslej mesto ni našlo ustrezne rešitve. Mislim pa, da se zdaj Že zelo resno razmišlja o tem i da je vse skupaj že dosti bližje odločitvi kaj izbrati - adaptirat' nekdanji Sokolski dom sred' mesta ali pa se odločiti za novogradnjo, kar naj bi bil? navsezadnje tudi ceneje. Kaj prej kot pa ob koncu tisočletja pa verjetno novih prostorov Še ne bo. Ko so knjižničarji iska^ podatke o zgodovini knjižni' čarstva v Škofji Loki, so odkrili še marsikaj noveg# odkrili so del Veidrove knjii' niče, nekdaj znamenite umet' nostnozgoaovinske zbirke, flj jo še hranijo v župnišču. Knjižnica bi potrebovala okol' 2000 kvadratnih metrov velik6 prostore. Zdaj se knjige, knjiŽ' ničarji in izposojevalci srečuje' mo na skromnih 55* kvadratnih metrih. Sem s° všteta tudi skladišča." Knjižnica tudi nima čitol' niče... "...in še marsikaj drugega ne Ure pravljic sov sobici, kamO* gre le kakih petnajst otrok Nimamo prireditvenega proS' tora, pretesna je referencu* knjižnica, da ne govorim 0 mladinskem oddelku. Res lah' ko bralcem ponudimo velik0' pohvalimo se tudi z urejeni"1 fondom knjig, vendar pa natf panost prostorov ni niti p*1' merljiva s knjižnicami, kakršn? so v zadnjih letih uredi" drugje, na primer v DomŽ^' lah, v Medvodah in še kje." Na boljšem kot matU** knjižnica so najbrž izposoj? volišča? "Nove prostore imajo v Žireh, tudi Železniki imaj0 nove prostore. Zdaj se obe1* še izposojevališču na Tra*' drugo leto obeta selitev ; nove prostore. Na posodobi; tev pa čakajo tudi v Poljanah- • Lca Mencingcf V ljubljanski Galeriji Čeme je te dni na ogled fotografski razstava "presenetljivih portretov znanih in neznan''* osebnosti" fotografa Deana Dubokoviča iz Kranja. R^j stava, ki so jo finančno podprli fotografovi komercial naročniki, bo na ogled mesec dni, kasneje pa se bo selila S* Zagreb in Kranj. • L.M. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk: Na zbornici se začenja povsem nova paradigma Izvolili nova podpredsednika, generalnega sekretarja in tri člane strokovne javnosti - Med 21 člani upravnega odbora tudi Janez Bohorič iz Save in Jakob Piskernik iz Merkurja Ljubljana, 27. septembra - Gospodarska zbornica Slovenije je dobila celotno vodstvo in je dokončno konstituirana. Obdobje oblikovanja novih struktur, ki je trajalo od januarja, je tako končano in zbornica se bo lahko posvetila delu in reševanju vsebinskih zadev. To je najpomembnejši sWep druge seje skupščine GZS, na kateri so izvolili se •"anjkajoče organe zbornice, medtem ko je bil predsednik Jožko Ci ■ "uk izvoljen že junija. Nova imena je predlagal Predsednik GZS Jožko Čuk, vsi predlagani kandidati pa so °a skupščini dobili večino glasov. Tako sta nova podpredsednika postala Valter Drozg Za področje ekonomske politike in Cveto Stantič za področje ekonomskih odnosov s tujino. Nova generalna sekretarka bo Francka Gabron, ki je zamenjala Tomaža Kunstlja. Trije člani strokovne javnosti v upravnem odboru bodo Marjan Cerar, Tone Hrastelj in Draško Veselinovič. Podpredsednika in generalna sekretarka bodo svoje delo opravljali profesionalno, s polnim delovnim časom. Izvoljenih je bilo judi 21 članov upravnega odbora, ki so kandidirali na zaprti usti. Štirje od njih so bili že Člani prejšnjega upravnega odbora. Med imeni sta tudi Janez fiohorič iz kranjske Save in ^kob Piskernik iz Merkurja. Kot je poudaril Jožko Čuk, se s tem začenja povsem nova Paradigma dela na gospodarski zbornici. Zahvalil se je °ivšemu predsedniku GZS Dagmarju Šustru, ki je "zbornici dal osebno noto" in s katerim še vedno sodelujeta na nekaterih področjih dela. Poudaril je, da je zbornica organizirana po evropskem, kontinentalnem modelu z obveznim članstvom. Glavno področje dela bo partnerstvo z državo in prizadevali si bodo, da bo zbornica postala resnično vpliven lobi gospodarstva. Izpostavil je tudi njeno univerzalnost, kar pa po Čukovih besedah ne pomeni centralizacije. Zavzel se je za delitev dela, na kateri je zasnovana celotna organizacijska struktura zbornice. Združenja, območne zbornice in združenje podjetnikov po Čukovih besedah samostojno načrtujejo svoje dejavnosti in razpolagajo z razdeljenim delom članarine, zagotovljeno pa je uveljavljanje njihovih stališč v gospodarski zbornici. Po novem naj bi se začelo upravljanje od spodaj navzgor in predsedniki območnih zbornic naj bi dobili večje kompetence. "Posluževal se bom možnosti, GZS se prilagaja zahtevam EU septembra - V okviru Regionalnega poslovnega lc>sča, je Gospodarska zbornica Slovenije v ponedeljek .rKan|'irala okroglo mizo na temo "Vloga gospodarskih °rnic v procesu vključevanja v Evropsko unijo". Na njej so P^dstavniki slovenske in tujih zbornic razpravljali o svojih zkušnjah in pričakovanjih. Okrogla miza, ki je bila zelo ti°ro obiskana, je dokazala, kako zelo je tema aktualna. Jožko Čuk, predsednik dajejo oblastem **^S, je v svojem govoru neh potrebne p Poudaril, da so dinamični inte-ffacijski procesi, ki potekajo v tvropi, tudi za našo državo in nJeno gospodarstvo zelo pomembni. Na vpetost Slovenije * evropske gospodarske in uružbene tokove, po njegovih besedah, vpliva več dejavni* *0v; geopolitična pozicija, tra-Qlcionalna povezanost z tropskim prostorom v kultur-"Jo-civilizacijskem smislu in rsta drugih ekonomskih dežnikov. Zato je povezovanje \ Evropsko unijo za našo ^ržavo življenjskega pomena, p želi svojim članom poma-Sati in olajšati pot prehoda in j^uagajanja novim razmeram K pridružitvi oziroma vključi v EU. Jožko Čuk je P°vedal, da pri tem vidi temeljno vlogo zbornice na dveh ^vneh: - v obdobju pridružena in v začetnem obdobju Kijučitve v EU predvsem v jju. da pomaga podjetjem enčn *" ln Povečati konkur-£U °St pri nast0Pu na tržišču Podi t- na daljši rok pa, da hitre ertl P°maga, da bodo la »n m učir>koviteje razvija-g0s ste dejavnike uspešnosti na dolgih3' k' PrevladuJ'eJ° cha^KCra,ni sekretar Euro-se je t r,esa *>ank Fricdrich, ki na gjr1.odzval vabilu in prišel meni; Je zavrnil vse, ki držav' da so zbornice le del ne birokracije. Res pa Je dejal, "da zbornice Je,' na vseh rav-potrebne poslovne informacije in nasvete, pri čemer tudi vlade niso izvzete." Navzočim je predstavil tudi orga-nizacijsko strukturo Eurochambresa in poudaril, da je vanj preko 1200 zbornic včlanjenih 14 milijonov podjetij. Slovenija ima zaenkrat še status dopisne članice, kmalu pa naj bi postala pridružena članica. Tretji govorec na okrogli mizi je bil predstavnik avstrijske zvezne zbornice Jo-hann Farnleitner, ki je povedal, da imajo pri njih zbornice veliko pooblastil, ki jim jih je dala država. Njihova najpomembnejša naloga pa je zastopanje izvozno - uvoznih interesov avstrijskega gospodarstva. Metka Arah, odvetnica, pa je predstavila naloge zbornice pri nas in še posebej tiste, naloge, ki jih narekuje Bela knjiga UE. Eden prvih konkretnih programov v tej smeri, ki se ga je GZS lotila že pred leti in ga uspešno nadaljuje, je vzpostavljanje informacijskih povezav z evropskimi državami. Kako vidijo vlogo zbornic v gospodarskem življenju držav, iz katerih prihajajo in kakšne so njihove vloge pri vključevanju v EU so na blejskem poslovnem stičišču razmišljali tudi predstavniki češke, madžarske, hrvaške koroške in tržaške zbornice. • Polona Oman da bom skliceval kolegij, v katerem bodo predsedniki upravnih odborov združenj, območnih zbornic in združenja podjetnikov. To bo posvetovalno telo, ki ga bom skliceval pred obravnavo pomembnejših vprašanj," je obljubil Čuk. Največji problem je po njegovem preveliko izčrpavanje gospodarstva. Zato naj bi denar, ki Pred skupščino so se razširile govorice, da bo to priložnost izkoristil Jožko Čuk za obračun z bivšim generalnim sekretarjem TomaŽem Kunstljem zaradi njegove strankarske pripadnosti krščanskim demokratom. Do tega na skupščini vendarle ni prišlo, Tomaž Kunstelj pa se je poslovil, češ da spoštuje mnenje večine in demokracijo. Dodal pa je, da je vendarle nenavadno, da nekdo, ki je komaj dobro prišel, že odhaja. ga država jemlje gospodarstvu, prepustila distribuciji z ekonomsko logiko oziroma tistim, ki ga ustvarjajo. Gospodarski lobi naj bi v prihodnje postal vplivnejši od političnega. Zbornica si bo prizadevala za oblikovanje mreže gospodarskih predstavništev v tujini. Komunikacije s člani bo izboljšala preko Infolinka, s čimer je omogočen hiter dostop do vseh informacij in zborničnih storitev. Za šestdeset malih in srednjih podjetij pa bo v regijah pripravila posebno izobra-ževanje za pridobitev standarda ISO 9000. Na seji so sprejeli tudi finančni načrt za letošnje leto in sklep o stopnji članskega prispevka do konca leta. Po izračunih bo gospodarska zbornica letošnje leto končala z okoli 178 milijoni tolarjev dobička. Prihodki zbornice so bili letos v primerjavi z lani večji za 70 odstotkov, kar je predvesm posledica prenosa nekaterih sredstev iz lanskega leta. • Urša Peternel Sodobna elektronika že 42. po vrsti Zanimiva tudi zabavna elektronika Ljubljana, 28. septembra - V ponedeljek, 2. oktobra 1995, ob 10. uri bo dr. Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprl že 42. sejem Sodobna elektronika. Sejem, na katerem se bo predstavilo 250 domačih in tujih razstavljalcev, je v prvi vrsti namenjen strokovnjakom, privabil pa bo tudi tiste, ki jih zanimajo novosti in možnosti na področju elektronike ter vrhunske tehnologije. Za širšo javnost bo najzanimivejša predstavitev zabavne elektronike in novosti s področja RTV tehnike. Sejem bo odprt do petka, 6. oktobra. Sodobna elektronika sodi med sejme z najdaljšo tradicijo. Letošnji je že 42. po vrsti, saj njegovi začetki segajo v leto 1953, ko so v Ljubljani pripravili prvo mednarodno razstavo radia, ki si jo je ogledalo 17 tisoč obiskovalcev. Takrat se je Eredstavilo 22 razstavljalcev. eta 1958 se je Sejem radia in telekomunikacij preimenoval v sejem Sodobna elektronika, kar je ostal do danes. Tudi letos bodo na njem predstavljeni štirje programski sklopi: avtomatizacija z merilno elektroniko, telekomunikacije, elektronske komponente in RTV difuzija. Širšemu krogu obiskovalcev pa bo zanimiva predstavitev biroopreme, elek-tromateriala, računalništva in zabavne elektronike. Na letošnjem sejmu se bo neposredno predstavilo 250 razstavljalcev, od tega 203 slovenski in 47 tujih. Poleg njih pa bodo na sejmu zastopana še dodatna 304 podjetja - 9 domačih in 295 tujih. Skupno se bo na 7000 kvadratnih metrih površin predstavilo 554 podjetij. Med tujimi podjetji, ki se bodo predstavila neposredno, je največ avstrijskih in nemških, druga pa prihajajo iz Hrvaške, Velike Britanije, Švice, Italije, Nizozemske in Švedske. Med njimi so tudi nekatera velika in zveneča imena, ki naj bi sejmu dala poseben pomen in mednarodno veljavo. To so Siemens, ABB, Ericsson, Nikola Tesla, Group Schneider, NBC Super Channel. Ker bo med 28. septembrom in 8. oktobrom v Ljubljani potekal Bavarski teden, se bodo na Sodobni elektroniki predstavile tudi bavarske insti- tucije in nekatera bavarska podjetja. Obsejemsko dogajanje bodo popestrile tudi tri strokovne prireditve. Elektortehniška zveza Slovenije bo organizirala dva strokovna posvetovanja. ISEP 95 - 4. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu bo potekal 5. in 6. oktobra v Forumu -hala B/I, njegova osnovna tema pa bodo sodobna spoznanja s področja elektronske regulacije integralnega procesa cestnega, Železniškega, pomorskega in zračnega prometa. VAES 95 -9. mednarodni simpozij o vodenju in avtomatizaciji elektroenergetskih sistemov pa bo prav tako potekal 5. in 6. oktobra v hali B v II. nadstropju. Združenje za inženiring pri GZS bo letos prvič organiziralo posvetovanje na temo Inteligentne zgradbe , ki bo v torek 3. oktobra v Forumu v hali B. Prireditelji pričakujejo, da bo sejem obiskalo veliko število ljudi, med njimi pričakujejo tudi večje število tujih strokovnjakov, ki naj bi prišli iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Makedonije, BiH in ZR Jugoslavije. Sejem bo odprt od 2. do 6. oktobra 1995, od 9.30 do 18. ure. Vstopnice bodo na voljo po 500 tolarjev, dijaki, študenti in upokojenci pa jih bodo lahko kupili za 300 tolarjev. V času sejma Slovenske železnice obiskovalcem sejma pri nakupu povratne vozovnice nudijo 40 oziroma skupinam, študentom in upokojencem 50-odstotni popust. Potniki bodo morali ob vrnitvi pokazati sejemsko vstopnico, da bodo lahko uveljavljali popust. • Polona Oman Ekonomska politika za prihodnje leto Rast pokojnin odvisna od življenjskih stroškov Kranj, 28. septembra - Minuli ponedeljek se je sestal ekonomski svet vlade in obravnaval ekonomsko politiko za prihodnje leto, v katerem naj bi zagotovili nadaljevanje gospodarskih gibanj v letošnjem letu. Rast pokojnin naj ne bi bila več odvisna od rasti plač, temveč od rasti življenjskih stroškov. Proračun za prihodnje leto naj bi bil tolikšen, da bo možna davčna razbremenitev in s tem nižji delež javne porabe v bruto domačem proizvodu. Čeprav bo prihodnje leto v znamenju volitev, to ne sme vplivati na povečanje javne porabe, zlasti v zdravstvu in pokojninskem zavarovanju, niti to ne sme povzročiti znatnejšega primanjkljaja. Čeprav bo letošnja inflacija verjetno manjša od 10 odstotkov, je še naprej potrebna protiinflacijska politika, saj inflacija v Sloveniji še vedno krepko presega mastrichtski konvergenčni kriterij. Letos je k stabilnosti tolarja veliko prispeval tečaj marke ter padec dolarja in lire, prihodnje leto tako ugodnih okoliščin ne bo več. Na področju dohodkovne politike lahko pričakujemo skorajšnjo navezavo rasti pokojnin na rast življenjskih stroškov, kar pomeni, da ne bi bile več odvisne od rasti plač. Vlada pa naj v zakonodajni postopek predlaga že pripravljen paket premoženjskih davkov, ki naj bi popravil porazdelitev davčnega bremena, obdavčil pa tudi tiste, ki se sedaj davkov lahko izognejo. Ekonomska politika bo morali biti takšna, da bodo podjetja imela stabilne in predvidljive pogoje gospodarjenja, država pa mora menjalni sektor ščititi pred pritiskom nemenjalnega sektorja. Subvencije imajo lahko le začasen značaj. V javni porabi je zaskrbljujoče naraščanje primanjkljaja v pokojninski in zdravstveni blagajni, prispevne stopnje pa so že tako visoke, da bi njihovo povečanje ogrozilo konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. Zato je možno samo nominalno povečanje javne porabe, za pokritje pa se ne sme povečati zunanja zadolženost. V predvolilnem letu tudi ne sme biti odstopanja pri rasti plač. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA GORENJSKO 1. Obisk mladih podjetnikov iz španske Zaragoze 5. oktobra 95 3., 4. in 5. oktobra bodo Slovenijo obiskali mladi podjetniki iz Zaragoze, ki se zanimajo za poslovno sodelovanje z našimi podjetji. Ponujajo predvsem kmetijske pridelke in stroje, opremo za gradbeništvo, cementne izdelke, izdelke za osebno higieno, avtomobilski pribor in rezervne dele, južno sadje. Iščejo pa električne naprave, luči, kable, tekstil, usnje, farmacevtske izdelke, kemične izdelke, gumi plošče NBR ali SBR 65 SH, avtogumijaste izdelke, spojke, sveže meso in surovine za mesarstvo, mineralna vlakna, kameno volno. Poslovno srečanje med španskimi podjetniki in zainteresiranimi gorenjskimi podjetniki bo 5. oktobra 1995 ob 10. uri. Prijavite se lahko na Območni gospodarski zbornici Kranj, faks 222-583 ali BSC - Poslovno podporni center Kranj, faks 331-313. 2. Seminar Kaj in kako izvažati v Kanado -19. oktobra 1995 Seminar sovpada z obiskom dokaj močne gospodarske delegacije iz province Ontario, ki si želi vzpostaviti poslovne vezi s slovenskimi podjetji. Vabimo vsa zainteresirana podjetja, ki želijo svojo dejavnost usmeriti na kanadski trg, pri tem pa iščejo strokovno pomoč, da svojo udeležbo na seminarju čimprej pismeno prijavijo po faksu 222-583. Seminar bo podprt s simultanim prevajanjem, skladno s potrebami pa bo organiziran tudi prevod v okviru individualnih razgovorov. Kotizacije ni, ker stroške krije TFOC kanadska vladna neprofitna organizacija. 3. šesto srečanje podjetnikov Slovenije in Brescie 27. in 28. oktobra 1995 Namen sečanja je nadaljevati in krepiti že vzpostavljene odnose med italijansko provinco Brescio in Republiko Slovenijo, kakor tudi ponuditi novim zainteresiranim podjetjem možnosti medsebojnih stikov in poslovnih informacij. Predvidena so individualna srečanja med slovenskimi podjetniki in odjetniki Brescie. Prijavnico za srečanje lahko dobite na Območni gospodarski zbornici v Kranju. 4. Za 2. večerno podjetniško šolo so prosta še tri mesta Iz izobraževalne ustanove Gea College so nas obvestili, da še sprejemajo prijave za 2. VEČERNO PODJETNIŠKO ŠOLO, ki se začne 4. oktobra 1995 ob 18. uri v Preddvoru. Če ste dlje časa premišljevali in si želite dodatnega znanja, imate še danes čas za prijavo po faksu 064/222-583 ali 061/1688-213. Izkoristite možnost, ki vam jo s sofinanciranjem ponujajo Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Obrtna zbornica Slovenije -polovična cena je 85.000 SIT. ■Ujmo TERMO, d.d. Industrija termičnih izolacij Škofja Loka 64220 ŠKOFJA LOKA, Trata 32 vabi k sodelovanju 2 PROJEKTANTA OPREME za proizvodnjo izolacij Delo pri projektiranju opreme, nadzoru vgradnje in spremljanju obratovanja je zahtevno in inovativno, zato od kandidata pričakujemo, da izpolnjuje naslednje pogoje: - dipl. ing. strojništva - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na projektiranju opreme z računalnikom - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - ima smisel za timsko delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prednost bodo imeli kandidati, ki imajo več ustreznih delovnih izkušenj. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh od objave. Dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja, telefon 064-6140. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na razgovor. TEF POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4M NA ŠTIRIH KOLESIH Seat Cordoba SX Španski Seat pripravlja novo, športnejšo različico uspešnega modela cordoba. Cordoba SX je dvovratni kupe, namenjen predvsem tistim, ki jih bolj mikajo športne kot družinske vožnje, poleg dvovratne karoserije pa njegov karakter poudarjajo še novi integrirani odbijači v barvi vozila, zadnji spojler, 15 palična lita platišča, bifokalna glavna žarometa in strešno anteno. V notranjosti ima cordoba SX drugače oblikovane sedeže, volan, ročico menjalnika ter pusebne prevleke. Nagnjenost k športnosti se kaže tudi pri izbiri motorjev, kjer imajo kar trije vsaj po 100 konjskih moči. Poleg že znanih 2,0 in 1,8-litrskega s 16 ventili bo dodatno na voljo tudi 1,6-litrski štirivaljnik z močjo 100 KM. • M.G. Renault Initiale Pariš Tako se imenuje Renaultov prototip, predstavljen na nedavno minulem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Avtomo- bil je namenjen predvsem zbiranju mnenj in vtisov o možni rešitvi za naslednika modela šafrane. Narejen je na osnovi modela šafrane biturbo, ima štirikolesni pogon, vanj pa so vgradili desetvaljni motor z močjo celih 392 KM, gre pa pravzaprav za nekoliko prirejeni motor iz dirkalnikov formule 1. Moč motorja se na kolesa prenaša preko hidravlične sklopke in šeststopenjskega sekvenčnega menjalnika. Luksuzno notranjost so konstruktorji odeli v usnje in izdatno osvetlili, med posebnosti pa sodijo armaturna plošča, ki se kot klavir odpre ob vtiku kontaktnega ključa, in revolucionarno odpiranje prtljažnih vrat, ki se, kljub temu da zadnje steklo pri odpiranju ostane na svojem mestu, odpirajo povsem do strehe. • M.G. DA VASE VOZILO NEBO ZMRZ0VAL0"! II Hladni dnevi lahko v motorju vašega vozila povzročijo nepopravljivo škodo. Zato smo v Petrolu po novi, do okolja prijaznejši recepturi pripravili vrsto sredstev za zaščito pred mrazom: Petrol Antifriz sodi med najsodobnejše hladilne tekočine, saj ne ščiti le pred mrazom, temveč tudi pred korozijo, hkrati pa učinkovito odvaja toploto iz motorja. Sodobni motorji so namreč izdelani iz različnih materialov v čedalje ožjih tolerančnih območjih, zaradi česar so bistveno bolj občutljivi na razne poškodbe. Prav zato je za zdravje vašega motorja bistveno, da uporabljate kvalitetno hladilno tekočino, ki pri nizkih temperaturah ne zmrzuje, pri visokih obremenitvah ne zavre, hkrati pa ščiti kovino motorja pred korozijo. Voda v hladilniku tudi poleti škoduje motorju vašega vozila! Obiščite najbližji Petrolov bencinski servis in preverite stanje hladilne tekočine - boste videli, da vam bo vaš avto hvaležen. PETROL ANTIFRIZ 40 je pripravljen za uporabo (redčenje ni potrebno) PETROL ANTIFRIZ koncentrat je treba pred uporabo razredčiti z vodo PETROL ANTIFRIZ DH 82 je pripravljen za uporabo in posebej prirejen za francoska vozila PETROL Slovenska naftna družba MEŠETAR Odkupna cena mleka ostaja nespremenjena Ko se je 30. ali 31. dan v mesecu prevešal v nov mesec, so nekdaj, v izrazito inflacijskih časih, začele veljati tudi nove odkupne cene mleka, nekaj dni kasneje pa običajno tudi nove cene živine. Takšni mesečni "cenovni skoki", na katere so se tudi živinorejci dobro navadili, so očitno le še zgodovina. Odkupna cena mleka je zdaj enaka že od 1. novembra lani in se, vsaj tako kaže, tudi s 1. oktobrom ne bo spremenila. Ob tem, da je vrednost tolščobne enote 9,5694 tolarja, bo izhodiščna cena za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče še naprej 34,45 tolarja, k tej ceni pa je treba prišteti še morebitne dodatke za higiensko kakovost, za delež beljakovin v mleku in (v kranjski Mlekarni) tudi za koncentracijo prireje in odkupa ali pa od izhodiščne cene odšteti morebitne odbitke. Podatek o izhodiščni ceni pove bolj malo, realno sliko pokaže šele dejanska odkupna cena, ki je običajno za okoli deset tolarjev višja od izhodiščne. Cene lesa V blejskem gozdnem gospodarstvu odkupujejo bukovo hlodovino L kvalitete po 11.000 tolarjev, I. kvalitete po 8.000 tolarjev, II. kvalitete po 6.500 tolarjev in hlodovino III. kvalitete po 3.000 tolarjev. Za hrastove hlode veljajo naslednje cene: L - 13.000 tolarjev, I. -8.000 tolarjev, II. - 6.500 in III. - 3.000 tolarjev. Cene so neto (toliko dobi kmet) in veljajo za les, dostavljen do kamionske ceste. Denar je v 14 dneh po koncu obračunskega obdobja, 1° traja en teden (od ponedeljka do petka). Diskont sadja v Kranju, Partizanska c. 26 (nekdanja Jelovica - Roleta) NAJCENEJŠA OZIMNICA V SLOVENIJI - krompir 19 sit/kg Cene pašnikov na Gorenjskem Če sodimo po informativnih cenah, ki nam jih posreduje sodni cenilec in izvedenec ing-Pavel Okorn iz Škofje Loke, so na območju gorenjskih upravnih enot precejšnje razlike v cenah pašnika. Cene so najvišje na obmoČju kranjske in škofjeloške upravne enote, najnižj6 pa na območju jeseniške in tržiške. Bonitetni Cena (v sit/m2) razred na območju upravnih enot: Kranj.Šk. Loka Radovljica Jesenice Tržič 149,00 128,00 106,50 85,00 64,00 43,00 21,00 136,50 117,00 97,50 78,00 58,50 39,00 19,50 117,00 100,00 83,00 67,00 50,00 33,00 17,00 115,50 99,00 82,50 66,00 49,50 33,00 16,50 Teden komisij A1T in FIA na Bledu Pomembna promocija Slovenije Bled, 28. septembra - Ta teden na Bledu poteka 3. zasedanje komisij AIT (mednarodna organizacija za turizem) in FIA (Mednarodna avtomobilska zveza), ki je zaupano slovenskemu avto-mobilističnemu klubu, Avto-moto zvezi Slovenije. Lani je to prireditev pripravil nemški klub ADAC v Muenchnu, letos pa je bila odgovorna naloga tik pred zdajci zaupana slovenskim organizatorjem. Srečanja se udeležuje 228 strokovnjakov iz 60 klubov iz 37 držav sveta, na Bled pa sta prišla tudi vodilna moža organizacij AIT in FIA, gospoda Paul A ROHR-BLITZ .d.o.o. Nouvven, ki hkrati tudi predseduje srečanju in Max Mos-ley, skupaj z generalnimi sekretarji obeh organizacij. Delo poteka v devetih komisijah, ki se ukvarjajo s področjem prometa, okolja, prostora, turizma in cestno tehnične pomoči, v delovnih skupinah pa udeleženci obravnavajo problematiko s področja Kolesarstva popot-ništva, izdajateljske dejavnosti, kampinga in navtičnega turizma. Udeleženci so že sprejeli nekaj pomembnih sklepov. Med drugim se bodo prizadevali za pomoč avtomobilistič-nim klubom na območju srednje in vzhodne Evrope na področju komunikacij in informiranja, nasprotujejo uvajanju plačevanja cestnin za vstop v nekatera mesta, na registrskih tablicah avtomobi; lov naj bi bili tudi simbol1 posameznih držav, zavzemaj0 pa se tudi za zmanjšanj? količine C02 v izpušnih pfl nih avtomobilov do 10 odste kov v letu 2000 in Za uravnoteženje aktivnosti v naravi z zaščito okolja. Teden komisij AIT in FlA je zaradi udeležencev, ki $m hajajo z vseh koncev sveta ty bodo kot predstavniki obeh organizacij svoja občutja lah' ko prenesli tudi avtomobili5' tičnim klubom in turistični111 agencijam, izjemnega pomefl* za promocijo Slovenije. Ude' ležence so v Sloveniji ^ posebej presenetile naravi^ lepote in prijaznost ljudi, & posebej pa prisrčen sprejel pri predsedniku države Mil3' nu Kučanu. • M.G. • čišćenje vseh vrst hišnih in kanalizacijskih cevi ' kanal tv pregledi ■ sesanje in Čišćenje pod vodnim pritiskom [ TEUFAX:061451 586 • M M M Afi| III UKUSNIH Lv. MENJAVA IN PRODAJA IZPUŠNIH LONCEV WALKER Z DVOLETNO GARANCIJO »CEP* Prodaja avtoploščev: o Menjava rok in končnikov Dunlop, Michelin, Good Yeor, Kleber, Pirelli, Semper it, Sava o Nastavitev kolotekov Brezplačna montaža pri nakupu novih avtoplaic'ev • Prodaja platiši! Tekno, Mak, Mim Popravilo avtoplaščev za osebna vozila 49 Nastavitev žarometov in kmetijsko mehanizacijo ^ Menjava hladilne tekočine GRAJSKA 44, 64260 BLED TEL/FAX: 064/741-213, MOBITEL: 0609 616-879 Salon vozil CIMOS CITROEN Gregorčičeva 8, KRANJ telefon: (064) 211 380 ^MERKUR 15. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Za danes nam vrenvenoslovci napovedujejo, da bodo padavine postopno prenehale. Jutri bo Pretežno jasno z meglo po nižinah, v nedeljo pa se bo pooblačilo, vendar bo še suho. Temperature bodo nizke. LUNINE SPREMEMBE Ker bo v nedeljo prvi krajec nastopil ob 15.36, bo po Herschlovem vremenskem ključu do naslednje spremembe položaja lune vreme spremenljivo. Strašan pa Bit'nčan * DUŠAN MRAVLJE -GLASBA OB TEKU I l?^ratna oddaja bo glasbeno-tekaška in ne vem, ali bi ko našli bolj primernega gosta, kot je Dušan Mravlje, vek, ki bi lahko živel brez avta, saj ni razdalje, ki je ne bi m°Sel preteči. ečina športnikov je tesno povezano z glasbo, saj jim daje on na treningih, koncentracijo pred startom... Tudi Dušanu no dolgih kilometrih mnogokrat edina spremljevalka, saj so Stp tekmovalci največkrat daleč za njim. "ravijo, da ljudje, ki jecljajo, imenitno pojejo. Moram Poznati, da te trditve nisem preverjala pri nobenem Orjnolaringologu - specialistu za ušesa, nos in grlo, res pa ' > da še nisem slišala nikogar, ki bi med petjem jecljal, vsaj na*nerno ne. , V neki tovarni so imeli varnostnika, včasih smo mu rekli ar Čuvaj, ki je močno jecljal, a je bil med sodelavci poznan u<*i kot zelo dober pevec. ^ekega dne pridrvi ves prestrašen v direktorjevo pisarno. ' Gososossspppod ddddirrrrrrekkkttttor, v vvv ' ®aj, kar zapoj! mu je ukazal direktor in varnostnik je ZaPelko,slavček.J \r0sPod direktor, v kleti pa bencin gori, hojladra, hojladri. °> Pa naj še kdo reče, da ne drži moto naše oddaje - pesem «■> reši vseh skrbi! Jap, vidim, da je Šifrer na Gorenjskem kar priljubljen glasbenik, vsaj če sklepam po poslanih dopisnicah, saj ste tokrat poslali toliko dopisnic, da se mi jih sploh ne da štet'. Kot vas je večina uganilo, je Andrej Šifrer po rodu iz Stra-žišča pri Kranju, še točneje s tamkajšnje Kalvarije (za nepoučene: to je un del Stražišča od koder se vidi na Kranjsko železniško postajo), no fant pa se je pozneje s familijo preselil v Bitnje (mimogrede tam je padla, je bila zgrajena, ena fest hišica), tako,-da je pravzaprav Bit,nčan, ampak glede na to, da vedno in vedno bluzi nekje po svetu, bi zanj najlažje rekli, da je Šifko. In če ste gledali Nedeljskih 60, ste najbrž opazili, da je s seboj spet imel dva prijatelja, eden od njih pa je bil tudi Mezlanov Janez iz Stražišč- ča, ki je sicer fenomenalen kitarist, violinist... (prašte Šif-kota). No pa dajmo požrebati. Tokratni nagrajenec bo pa res imel srečo, ni kaj... Tri, štiri, pet, šest sedem... eeee, a je pol dvanajst, ne devet... no izvlekli smo dopisnico, ki jo je poslala Janja Kr/išnik iz Drulovke 37 a, 64000 Kranj. Ha... anc, d' si ti Janja hodila, oziroma še hodiš (d' ne bi o letih, ker ne vem koliko si stara) v isto osnovno šolo kot Andrej Šifrer, no vsaj od petega do osmega razreda. Sicer pa, nagrada je tvoja, počak dopis pol pa le k Aligatorju. TOP 3 1. Balaševič pa te zadeve 2. Sumer Dance '95 Compilation.... 3. Življenje je drag šport -Andrej Šifrer pokojnega Franka Zappe, pr'jatla od unega Čeha, Va-clava Havla, ali kako je že. Pol je tu najnovejša plošča od Lennva Kravitza "Circus", s katere video spot že pospešeno vrtijo na MTV , pa une angleške zvezde Blur " The Greatest Escape", pa otkačeni Red Hot Chili Pappers "One Hot Minute", ali pa kakšni Vaya Con Cios "Roots And Wings" in če vam ni všeč nobeden od teh pol je tu še ena kompilacija takih in drugačnih ročk hitov, ki se ji reče Kuschelrock 9. No, da ne pozabim Sumer Dance No-vantacinque Compilation z najboljšimi techno komadi tega leta... S koncerti bo pa takole: Simple Minds bodo -nastopili 19. oktobra v Ljubljani, v taistem mestu pa bo devet dni prej, torej 10. oktobra nastopil bivši Bijelo Dugme Goran Bregovič, baje s simfoniki, kar bo vsekakor mega zadeva. Smo tam z vstopnicami iz Aligator Music Shopa. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 187: Goran Bregovič, ki bo 10. oktobra nastopil v Ljubljani, je bil, v drugi polovici zgodovine ene največjih Yu ročk skupin Bijelo Dugme, gonilna sila banda. Bijelo Dugme so bili in so še vedno zakon za dobro glasbo. Napišite vsaj en njihov komad na dopisnico in jo pošljite do srede, 4. oktobra la+f - ŠKODA Volks\.v 17.30 Nedeljsko srečanje 19.*B Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 90.5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHZ 7.00 Calimero in otroci 9.00 Bllv^ otroška lestvica 9.15 Novice 9.3: Kam danes v Ljubljani 10.0: Horoskop 11.15 Novice 12;?J Duhovna misel - Rudi Koncili)" 12.15 Novice 13.00 NedeljsKJ reportaža 14.00 Slovenska g'a*j bena lestvica za MTV-teleteK'' 15.00 Vodeni program 15.15 vice 16.45 Vreme 17.15 Hollywo0° - oddaja o filmu 18.15 Novic* 19.00 Rick Dees - ameriška gla.s. bena lestvica 22.30 Jazz galenP 1.00 Satelit R OGNJIŠČE rn.il 5.30 - 8.30 Jutranji program *7j Duhovna misel, svetnik dne^ 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Pren^ svete maše 10.00 Reportaž 12.15 Čestitke in pozdravi na^ poslušalcev 17.45 Slovencem R svetu in domovini oz. misijons^ oddaja 18.30 Več. inf. odda) 19.40 Za najmlajše posluša1'' 19.50 Verska oddaja lokalnih pOJ aj 20.15 Radio Vatikan 20.40 N*» svetniški kandidati 21.20 Sakrain glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasD* ni program io triglgv 96 MHz KINO CENTER amer. pust. thrill. CONGO ob 17., 19. in 21. uri STORZ'^ amer. film DOLORES CLAIBORNE ob 16.30, 18.45 in 21. ^ ŽELEZAR amer. druž. kom. CASPER ob 17., 19. in 21. uri, riS; TRNULJČICA ob 16. uri TRŽIČ amer. lub. drama NAJI7! MOSTOVI ob 18. in 20.15 uri RADOVLJICA krim. film PREGO^ ob 18. uri, zgod. ljub. film PRVI VITEZ ob 20. uri ŠKOFJA LOK* amer. film ŠKRLATNA PLIMA ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI am»-kom. TOMAŽEK ob 19. uri Odprte strani- POGLED N A ONO STRAN Miha Naglic Kako z Gorenjskega na Cerkljansko? Cerkljanska meji na Gorenjsko, stikov in vezi med obema je kar nekaj, vendar premalo; včasih se zdi razdalja med njima večja, kot v resnici je... . Tako blizu smo si in hkrati tako daleč! Meni le bilo zmeraj, kadar sem zašel na "ono", ^rkljansko stran, kot da bi prišel v nek drug J**t. Druga sapa, drugi razgledi, drugi ljudje... *;a z goriške strani, po dolinah Soče, Idrijce in Cerknice veje drug zrak, je znano; posebno očitno je to dejstvo zgodaj spomladi, ko se Vračaš s smuke na Črnem vrhu; tam zgoraj in na naši strani je še vse pod snegom ali °mrtvelo, spodaj, okoli Cerkna, pa lahko ob Cesti nabereš regrata, kolikor hočeš. Od ra2gledov mi je najbolj pri srcu tisti, ki se Ponudi, ko se s Kladja po gozdu spustiš do 12razitega levega zavoja nad visoko škarpo; tu ^ odpre edinstven pogled na Porezen, na Cerkno globoko pod teboj in na dolino, ki se VlJe proti jugozahodu... Ljudi sem na svojih Poteh po Cerkljanskem spoznal bolj malo, bolj P° svoji kot po njihovi krivdi, a tisti, katere Sern, so mi ostali v lepem spominu. Rad se Vračam na njihovo stran in rad sem sprejel Vabilo, da napišem par vrstic o nekdanjih stikih ln vezeh med Gorenjsko in Goriško, s P°sebnim ozirom na Cerkljansko. Sprva je kazalo, da iz te moke ne bo kruha; nakar sem spoznal, da so po tej starodavni poti hodili pred menoj že mnogi, med njimi taki, ki so bili v.cliki ljudje" in so zapustili prvovrstna anja... Pričev meji « "4- oktobra 1871. Zjutraj se odpravimo s ^edejem čez Planino proti kranjski meji. Ko ^ ob 9. uri mejo prekoračil, nisem mogel drUgače, da sem se odkril in z menoj tudi l°varša, tako sveta groza me je prevzela. Zdelo ^ "ti je, da sem stopil v kako svetišče in vendar je bil svet enak tu in tam, in vendar Prebivajo tu in tam Slovenci, in vendar je le °zki cestni trak vmes, ki loči dve sestri. Zbudili ^ se v meni vsi spomini slave nekdanjih £l°vanov, vsi tisti občutki, ki navdajajo Človeka, ki se čez dolgo let zopet v svoj Qornači kraj poverne med brate in sestre. In j'endar jaz nesem ptujec med Slovenci! To edaj vzrokuje sama meja med posestvami Veh sester! Proč torej s takimi mejami; naj .gine razlika med Goričanom, Kranjcem in tajercem! Naj se objamejo bratovsko sinovi vne matere, naj skupaj živijo, naj skupaj JSelje in žalost delijo, naj jih ne moti mejna ^rta in ne kali njih ljubezni, ter jih eden , ru_Zernu ne otujuje. Oh zjedinjena Slovenija, e°-aj nas DO§ vse skupaj v svoje naročje PnJela? Kedaj bomo mogli vsi Slovenci KuPaj v ljubezni in slogi braniti se naših paznikov?" ce bi bil tedaj z njim jasnovidec, bi ^aševalcu odgovoril: 9. maja 1945? Ali Gemara nikoli? Deželna meja med Goriško in konjsko je namreč starodavna in trdoživa. a Je taka, je Simon Rutar (1851-1903), tedaj študent filozofije, pozneje ugledni c. kr. profesor, zgodovinar, zemljepisec in arheolog, avtor znamenite Zgodovine Tolminskega (1882), prav dobro vedel. V svoj dnevnik, ki ga je pisal v tistih letih (1869-1974), je zapisal, kako se je s tovarišema (s cerkljanskim gimnazijcem Francem Sedejem, ki je leta 1906. postal goriški nadškof, in Ivanom Šorlijem iz Klavž pri Podmelcu, poznejšim pravnikom) podal iz Cerkna čez Planino na Kladje, kjer je bila meja med avstrijskima deželama Goriško in Kranjsko. Ta meja je dvojna: zemljepisna in zgodovinska. Je najprej meja med porečjema Sore in Idrijce, med Posočjem in Posavjem, med Jadranskim in Črnim morjem. Kot taka je trajna. In nič čudnega ni, da so se ob njej zaustavile številne zgodovinske razmejitve. Prav po naši razvodnici je potekala meja med rimskima provincama Italijo in Panonijo, pozneje meja med loškim in tolminskim oziroma idrijskim gospostvom, še pozneje deželna meja med Goriško in Kranjsko, po prvi svetovni vojni med kraljevinama Italijo in Jugoslavijo, v novi Jugoslaviji med goriškim in kranjskim okrajem... Danes sicer (še) ni nobenih okrajev in regij, a dež, ki pade na streho nekdanje šole na Kladju, se kljub temu še naprej odteka v dve različni morji: z zahodnega kapa v Jadransko, z vzhodnega v Črno morje. In po vodi se, žal, ravna tudi večina ljudi; tako, da se zadržuje pretežno vsak na svoji strani in le malokdo zaide čez, na "ono". Razlogov, da je tako, je najbrž več, subjektivnih in objektivnih. Prvi (razlika v značajih) bi bili zanemarljivi, če bi ne bilo drugih (slabe ceste). Cesta, ki pelje iz Poljanske doline na Cerkljansko, je pravzaprav še najboljša. Druge tri, ki vodijo z Gorenjskega na Goriško, so še slabše. Saj veste, katere tri: čez Vršič, čez Petrovo Brdo in čez Ledinsko Razpotje, iz Žirov v Idrijo. Tudi Rutar se je s sopotnikoma sosednje dežele le dotaknil. "Na Kranjskem smo le malo videli, ker je bilo megleno na tisto stran." Šli so s Kladja (787 m) na Vrhulce (814 m) in naprej na škofje (974 m), od koder so se spustili nazaj v Cerkno (324 m). Zdi se, da je bil to za tiste čase že velik izlet. Pravo potovanje je bilo tudi tisto, ki ga je v svojih Popotnih dnevnikih 1485-1487 opisal Paolo Santonino. V tistih letih je kot oglejski kancler spremljal patriarhovega generalnega vikarja, kaprulanskega škofa Petra Carlija na treh vizitacijskih potovanjih po slovenskih krajih, ki so tedaj cerkveno sodili pod Oglej, in katere so pred tem opustošili Turki. Na drugem od teh potovanj so se (29. avgusta 1486) ob sončnem vzhodu odpravili iz Tolmina na Kranjsko. Šli so najprej po dolini Bače, kamor so prišli "precej lačni" in se ustavili v vasi Grahovo. "... in stopili v neko nizko hišo, polno dima, kjer ni bilo za nas nič nared. Kljub temu smo začeli kosilo s svežimi orehi, nato s kozjim sirom in zelo črnim rženim kruhom, ki pa nam je zaradi lakote dišal; na tretjem mestu smo imeli v vodi kuhana jajca, četrtič osoljene postrvi in petič in zadnjič pečene piščance. Naš škof pa je slastno snedel pečenega polha, ki so ga bili posli ujeli med potjo in sicer sam. / Po okrepčilu smo nadaljevali sila naporno pot navkreber in nizdol in po desetih miljah prišli v vas Cerkno (Circhinicz alias Circa), kjer ima sedež gospod vikar Gašper. Tu je farna cerkev svetega Jerneja, ki jo podeljuje kapitelj blažene Marije v Čedadu. Vas sama, Cerkno, leži na ravnem in ima potok, ki mu nikdar ne zmanjka vode, ter dvainštirideset hiš. Tisto noč smo prenočevali v hiši gospoda Gašperja, ki nas je, čeprav ga je naš prihod presenetil, vendar sperejel prijazno in dobrotno. / Tridesetega avgusta smo zjutraj odšli iz Cerknega in se povzpeli na goro Oslice, t.j. Asinae ali Asinarium, in se z nje spustili v dolino; gora je s te in z one strani zelo težavna in zato tudi nosi tako ime. Po grebenu teče meja beneške oblasti in od tod naprej je gospostvo mesta Loke. Hudo lakoto trpeč smo opoldne prispeli v Poljane (Polanum); ta kraj je oddaljen od Cerknega dvanajst milj. Zelo ljubeznivo nas je sprejel gospod Janez, tamkajšnji župnik, ki je pripravil imenitno kosilo z odličnimi svežimi postrvmi. Tam je farna cerkev svetega Martina, ki ima sicer štirinajst podružnic in ki jo podeljuje prečastiti gospod patriarh. Kraj sam je majhna vas, v velik okras pa ji je prelepa reka, bogata rib, ki se imenuje Sora (Sounra, Souura?), in leži na ravnem. Po kosilu smo šli v cerkev, kjer je častiti gospod škof pregledal zakramente; videl je, da jih hranijo na čistem in pobožno skrbe zanje. Potlej smo nadaljevali pot navzdol ob vodi in po ravni cesti prišli v mesto Loko (Loch)..." Nekdanji stiki in vezi Cerkljansko je bilo s Poljanskim prometno povezano že v rimskih časih. Prav tam nekje, kjer so hodili Rutar & Co., čez Vrhulce, je vodila rimska cesta (ali natančneje: pot), o kateri poročajo številni viri. Anton Tomaž Linhart v svojem Poskusu zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije (1788, 1791) omeni tudi vojaško cesto od Akvileje po Noriku do Virunuma (prevedeno v današnja zemljepisna imena: od Ogleja do Gosposvets-kega polja): "Speljana je bila tam, kjer se približno nehajo Karnijske Alpe in se začenja Albius, po dolinah Idrije, Žirov in Poljanščice, tam, kjer se ljudje še spominjajo, da je tekla cesta, po kateri so običajno uvažali italijansko vino in kjer za tiste, ki želijo presekati ovinek glavne ceste, dejansko še danes obstaja dobro prehodna pot..." Nadaljevanje na 24. strani DR. JANEZ PODOBNIK, župan občine Cerkno Vasi brez življenja so narodna katastrof a RAFAEL MAVRI, direktor ETE Cerkno STRAN 20 ETA je nehote postala mati Cerkljanskega Mag. MILAN BOŽIČ, STRAN 18 direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija Kamorkoli se obrneš - strmina! Kmetom tod ni lahko STRAN 22 JANKO PIRIH, kmet iz Polanišča STRAN 23 Kmetovanje na devetsto metrih nadmorske višine GORENJSKI« tS /stran 17/ 199$ N E R V U Dr. JANEZ PODOBNIK, župan občine Cerkno Vasi brez življenja so narodna katastrofa Poseljenost vsega ozemlja je bistvena za notranjo stabilnost slovenske države, zato se morajo mesta in podeželje enakomerno razvijati. Večina Slovencev ima korenine na podeželju, pravi prvi mož občine Cerkno v pogovoru za občinski praznik, 1. oktobra. Po poklicu ste zdravnik, rojen v teh krajih in zato še trdneje navezan na cerkljanskega človeka. Je bila težka odločitev za kruh poklicnega politika, državnozborskega poslanca in sedaj tudi župana? "Ocenil sem, da ob obremenitvah, ki jih imam kot politik, ne morem zavzeto opravljati še zdravniške službe v Cerknem. Leta 1992 sem se težko odločil obesiti začasno zdravniško haljo na klin. Na zdravniška leta me vežejo zelo lepi spomini. Doslej sem najlepše trenutke v življenju doživel kot zdravnik na cerkljanskem in tudi idrijskem območju. Večkrat me je dolžnost poklicala tudi na območje nekdanje škofjeloške občine. Srečal sem ogromno trdnih ljudi, ki so izredno spoštovali zdravnika, zato sem imel do njih še posebno odgovornost. To pomeni, da bom pred naslednjimi volitvami spet pred težko odločitvijo, saj je vrnitev med zdravnike moja velika želja." Rekli ste, da so za vami naporni dnevi. Kaj se vam je zgodilo? "Pred nekaj dnevi je občini Cerkno skupaj s Košarkarskim klubom Cerkno uspelo uspešno organizirati humanitarno, kulturno in zabavno prireditev Ulična košarka Cerkno 95. Dobiček smo namenili fondaciji Ana, ki štipendira nadarjene otroke iz revnejših družin. Sodelovalo je 22 moštev, jaz sem pa igral za moštvo Slovenske ljudske stranke. Bili smo četrti. Odigral sem per košarkarskih tekem, vmes pa še tekmo v malem nogometu med moštvom politikov in državnih prvakinj Ilirije iz Ljubljane. Prireditev se je zvečer zaključila s plesom, kjer sem skupaj z ženo vztrajal do konca." Ljudem ne smemo vzeti volje Začniva z resnejšimi, "županskimi" temami. Cerkljanska občina je nova in je nastala z razdelitvijo občine Idrija, kjer ste bili pred tem predsednik skupščine. Ste novo občino že postavili na noge? "Občina Cerkno je nova in je srednje velika. Ima 5200 prebivalcev. Nastala je iz prejšnje občine Idrija, ki se je razdelila na dva dela: na občino Cerkno in občino Idrija. Z veseljem lahko ugotovim, da so po dobri polovici leta ustanovljeni vsi organi občine. Sprejet je statut, deluje občinski svet in tudi že nekatere komisije sveta. V prostorskem smislu je začela delovati občinska uprava relativno skromno. Moje vodilo je, in občinski svet ga je podprl, da se obnašamo kot dobri gospodarji, in da v občinski upravi zaposlimo samo ljudi, ki so nujno potrebni, ob posameznih projektih pa najeti strokovne in druge službe. Dobro sodelujemo z občino Idrija. Finančno službo imamo zaenkrat skupno. To nam dovoljuje zakon o lokalni samoupravi. Če bomo dobro sodelovali, bomo še naprej ostali skupaj, če pa ne bo šlo, se bomo korektno razšli." Upravno enoto imate v Idriji? "Da. Imamo sosvet načelnika upravne enote, v katerem sta oba župana in oba predsednika občinskih svetov. Rešujemo predvsem vprašanja, ki zadevajo odnos med državo in občino. S tem državna uprava pomaga obema občinama. Predvsem gre za vprašanje prostora, podjetništva in druga področja, na primer za razpis za sredstva za razvoj demografsko ogroženih področij. Ocenjujem, da smo se dokaj hitro konstituirali. Sedaj se lahko lotimo reševanja številnih problemov, ki so v občini." Povsod pri vzpostavljanju organov lokalne oblasti in urejevanju razmerij med občino in upravnimi enotami oziroma državno upravo ne gre tako gladko. Priča smo bili nekaterim hudim prepirom. "Morda je pri tem nekoliko pretiravanja. V medije pridejo zelo hitro konflikti in zapleti, manj pa, kar je po svoje naravno, primeri, kjer so se stvari mirno uredile in lepo delajo. Konec koncev je velika večina slovenskih občin sprejela proračune in statute. Problem je v tem, da nove občine orjejo ledino v konceptu lokalne samouprave, kjer je občina avtonomna in gre za spopad za deleže denarja, ki ga dobijo občine od določenih davkov. Temeljni vir je dohodnina. Moje prepričanje je, da bo občina, ki bo dobro delala, ta denar s pomočjo krajanov in krajevnih skupnosti še oplemenitila in to veliko lažje in uspešneje kot država. Praksa bo to potrdila. Tam, kjer občina dobro dela, ima tudi država manj problemov. To je načelo decentralizacije in subsidiarnosti, po katerem lahko najnižja enota naredi vse, česar je zmožna in predstavlja enega od temeljev evropske demokracije. Globalna vprašanja nacionalnega pomena pa je treba definirati na državni ravni in jih potem spoštovati." Ste tudi zato, ker cenite pomen ljudske samoiniciativnosti, obdržali deset krajevnih skupnosti? "Tudi zato. Od vsega začetka, tudi ob dilemah, ali obdržati krajevne skupnosti ali ne, sem izhajal iz izkušenj skoraj petletnega predsednikovanja občinski skupščini Idrija, da so krajevne skupnosti prinesle marsikaj pozitivnega. Mobilizirale so ljudi in spodbujale njihovo ustvarjalnost. Zato se nismo odločili za ukinitev. Ustava sicer ne omenja krajevnih skupnosti, prav tako ni opredeljen odnos med občino in krajevno skupnostjo, vendar je rešitev zakon o lokalni samoupravi, ki pravi, da je treba v statutih občin določiti pristojnosti krajevnih skupnosti. Preveč sil smo potrošili za prerekanje, ali krajevne skupnosti da ali ne. Morali bi reči, kaj krajevna skupnost ne sme početi in kaj ji je dovoljeno ter na kakšen način. Mi mislimo, da je treba o razvojnih vprašanjih, problemih infrastrukture in kakovosti življenja na občinski ravni vprašati za mnenje krajevne skupnosti, odgovornost za finance pa je na občinskem oziroma na plečih župana, ki dokončno reče ja ali ne. Po zakonu ima lahko tudi krajevna skupnost premoženje. To naj bi bilo sporno in bo šel menda ta problem pred ustavno sodišče. Formalno je sedaj res vsa lastnina občinska. Vendar se mi v to nismo spuščali in nismo želeli delati dodatnih problemov. Številni objekti so bili zgrajeni s samoprispevki in ljudje ne smejo dobiti občutka, da jim je zakon sedaj vse vzel. Občani tudi plačujejo davke, od katerih gre del nazaj v občine. Verjetno bodo morali tudi v prihodnje za višjo kvaliteto življenja ljudje tudi sami nekaj prispevati. Mislim, da je obdobje samoprispevkov sicer minilo, mogoče pa je najti drug način, recimo, da se njihov delež upošteva pri lastništvu infrastrukturnih objektov." Sožitje mest in podeželja Kje so razvojne perspektive Cerkljanskega? "Vidim tri glavne stebre razvoja. Prvi je uspešno poslovanje najmočnejšega gospodarskega subjekta v občini, tovarne Eta, ki zaposluje 1750 delavcev. Upam, da bo Eta sedaj, koje lastninjenje končano, uspela najti s svojimi lastniki in nemškim partnerjem take rešitve, da bo še naprej glavna gospodarska hrbtenica občine. Drugi steber je podjetništvo, od obrti do drobnega gospodarstva. Tu bo občina skupaj z upravno enoto predvsem z nasveti pomagala tistim, ki začenjajo to dejavnost. V to področje sodi tudi turizem, vendar do meje, ko ne bodo ogrožene biološke in druge možnosti naše doline. Veliko vlogo imajo zimski turizem na Črnem Občina Cerkno praznuje Občina Cerkno praznuje občinski praznik 1. oktobra v spomin na rojstvo rojaka dr. Franca viteza Močnika, slovenskega šolnika in matematika, in na ustanovitev Vojkove brigade. Borci 16. brigade Janka Premrla - Vojka so se 1. oktobra leta 1943 postrojili pred poslopje stare tovarne Eta in ta dan šteje za ustanovni dan brigade. Dr. France vitez Močnik pa se je rodil 1. oktobra leta 1814 v Cerknem očetu Andreju Močniku, gostilničarju in kmetu ter ženi Marjani Sedej. Bilje ugleden matematik in zagovornik enakopravnosti slovenščine nemščini v tedanjih osnovnih šolah, po opravljenem liceju v Ljubljani je končal bogoslužje v Gorici, nato pa je leta 1840 v Gradcu doktoriral iz filozofije. Bil je šolski svetnik in nadzornik. Leta 1862 je bil odlikovan z redom Franca Jožefa, leta 1871 pa z redom železne krone 3. stopnje, kar mu je prineslo naziv viteza- Močnik je eden redkih Slovencev, kije dosegel plemiško čast za delo na strokovnem in šolskem področju. Napisal je 142 del, umrl pa je 30. novembra leta 1892 v Gradcu. Bogat program za letošnji občinski praznik samostojne občine se bo odvijal večinoma jutri, 30. septembra. Ob pol desetih bo slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili Bevkovo priznanje in nagrade. Po seji bodo ginekološkemu oddelku idrijskega zdravstvenega doma izročili sondo, ki so jo kupili obrtniki iz Cerknega in Idrije in zanjo zbrali 15.000 mark. Ob pol dvanajstih bo v osnovni šoli Cerkno proslavitev 50. obletnice ustanovitve nižje gimnazije v Cerknem pod geslom "Naša beseda". Posebej so vabljeni vsi, ki so obiskovali to gimnazijo. Uro kasneje bodo v muzeju odprli razstavo o delovanju gimnazije, ob tej priložnosti pa bo javnosti tudi predstavljena dopolnjena razstava o delovanju Vojkove brigade. V hotelu Eta se bodo srečali dijaki nižje gimnazije, ob dveh popoldne pa tudi borci in aktivisti. Ob 19. uri bo v cerkvi Sv. Ane v Cerknem koncert okteta Vrtnica iz Nove Gorice, orglarja Huberta Berganta in sopranistke Tanje Kuštrin. GORENJSKI GLAS / stran 18/29. septembra IWS vrhu, zasebni penzioni in turistične kmetija Sploh je celotno Cerkljansko izredno lep0 Tretji razvojni segment pa je še vedno kmetijstvo, ki je garant poseljenosti podež^' lja. Moram pohvaliti preteklo usmeritev vodstva Ete, ki je pomagalo, da so ljudje doma delali hiše in gradili infrastrukturi Dnevno so se vračali domov, obdeloval' zemljo in prav zato je v vseh vaseh ostal" življenje. Kljub temu se praznjenje nekateri" vasi nadaljuje. Zmanjšuje se število otrok Najbolj kritični sta dve vasi: Jagršče in Police, Obe sta zelo slikoviti. Ko bomo uredi'1 cestno in telefonsko povezavo, se bo morda v obe vasi vrnilo življenje." Glasno in vztrajno ponavljate M dopovedujete, da bo Slovenija napredg, vala, če se bo razvijalo podeželje injt. bo šlo tja več državnega denarja. "To stališče oziroma vizijo zastopam i* globokega prepričanja, da je za notranj0 stabilnost slovenske države izjemnega pome' na, da bo slovenski človek živel na celotne^1 ozemlju slovenske države. Pri tem mislim rja človeka vredno in ustvarjalno življenje. To je tudi interes urbanih središč, ki jih ne srn1' zadušiti pritisk mladih družin s podeželja. ^ Sloveniji, ki je sicer geografsko različna, ni p? velika, je mogoče s pametno politiko vlagaj v infrastrukturo doseči, da bodo ljudje zadovoljni živeli na podeželju, imeli delovfl* mesta v večjih središčih in se vsak dan vrača'1 domov. Čutenje slovenskega človeka i" njegova zgodovina imata korenine na pode želju. Življenje na podeželju je pozitivno ■ spodbudno za ohranjanje slovenske zavest1 Če sem nekoliko političen. Slovenska ljuds^ stranka, katere član sem, se zelo zavzema $ razvoj slovenskega podeželja, vendar pa je tudi stranka sožitja med mestom in podeže; ljem. Edino ta povezava daje trdnost državl Mnoga slovenska mesta sedaj iščejo svojjj korenine in identiteto v zgodovini, v raznj" sejmih, prireditvah, v oživljanju etnološki" posebnosti. To je zame nekaj zelo pozitivni ga, to je zavedanje korenin." Kako naj država pomaga podeželja. posebno tam, kjer je bivanje Iju^l ogroženo? Zdi se mi, da daje držaji premalo. "Delim vaše mnenje. Konkretna pomoč f j premajhna. Vendar moramo iti na začete*'; na izhodišče. Ali je država sploh naredi'* temeljni premislek, kateri so njeni prednosti11 razvojni cilji. To je eno od globalni'1' strateških in razvojnih vprašanj slovens^ države. Vsaka oblast, vsaka vlada mo/3} imeti do teh vprašanj izdelano strategi]0.! Ko smo se osamosvajali, smo rekli, da so ospredju osamosvojitvena vprašanja. Sedfl pravijo, da smo v času lastninjenja, tranzicija in podobno. Poprava krivic, socialna vpJ-3' sanja in podobno so zelo pomembna, veno3 nam ne sme zmanjkati časa za razvoj^ vprašanja. V državnem zboru bom trdn"; vztrajal na stališču, da mora imeti vsak področna razvojna strategija elemente P° licentrizma oziroma enakomernega razvoj Slovenije. Tu je vprašanje davkov in njihov razdelitve med državo in lokalne skupnos^1 Zelo pomembno je, katere pristojnosti W občina. Sprva je kazalo, da je občina zgub1' veliko pristojnosti, kasnejša analiza pa J< pokazala, da temu ni tako, čeprav je drža^ proračun pri finančni izravnavi preni^. ovrednotil delež, ki ga občine dobivajo , državnega proračuna. Gre za borih *m milijard, kar je zelo majhen delež prora^ na, ki obsega 520 milijard. Zelo pomemb^j bo, da bomo župani in občinski sveti usp^l prepričati državni zbor, da gre pri odločanj^ o denarju za lokalne skupnosti za pomernbP. stvari. Občine imajo velike obveznosti. / vseh naložbah morajo prispevati polov'c' razen na področjih, ki so priznana J demografsko ogrožena. Tu gre za naložbe I šolstvo, v infrastrukturo, v varstvo oko" ' kjer ste morali Gorenjci na področju k?1^ nale kot gospodarni ljudje prvi ugrizniti v . kislo jabolko. Z rentami je treba \}V?e', povrniti tisto, za kar so bili oškodovani. . primer komunalna odlagališča. Občina rn0^ spodbujati in omogočati delovanje števi'11. društev, pri čemer imajo večje občine ra^ ljubiteljske tudi profesionalne dejavnosti- ./ Nadaljevanje na 19. stre" I N R V U Nadaljevanje z IS. strani! Kje naj konkretno pomaga država? Ustanovljeni so bili že nekateri skladi. 'Del kupnine pri privatizaciji gre v sklad za celostni razvoj podeželja. To je pomemben denar, ki bi se moral oplemenititi in ne takoj porabiti. Močan je sklad na področju varovanja okolja. Tu so mogoča posojila, kmetijski resor ima namenski denar za celostni razvoj podeželja. Vendar mora ob vsakem projektu dati svoj delež še občina a" ljudje. Nepovratna sredstva so predvidela samo za demografsko ogrožena območja." Kako boste ohranili pri življenju 2jroženi vasi Jagršče in Police? "Z, veliko pozornostjo se bo treba obrniti na tistih nekaj mladih družin, jim asfaltirati ceste ter podpreti njihove pobude. Obe vasi sta čudoviti in etnološko zanimivi. Če bi se ^o odločil za kmečki turizem, bi mu Pomagali z nasveti in denarjem, saj imamo nekaj malega za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Poudarjam pa: z veliko Pozornostjo se je treba obrniti na mlade, ki tam še živijo." Skupaj z Gorenjci do boljših cest Veliko vam Je_ do sodeloval inja z Osienjsko, še posebej s sosednjimi 2hčinami na naši strani. Boljšim cest-SiSLpovezavam dajete poseben pomen, B2$£bej cesti od Cerknega preko Kladij šk°zi Poljansko dolino. Po tej cesti se ¥°z[le v Ljubljano. Hočete s tem dvigniti B°?nen nujne obnove te ceste? . "Po ustavi sem poslanec vseh državljanov •n sem že dvignil svoj glas, če so bile težave ■J* Dolenjskem ali na Gorenjskem. Dejstvo, ^a se vozim v službo po tej cesti, ne more °iti argument za njeno modernizacijo. Sem Pa prepričan, da se moramo Cerkljani in porenjci kot sosedje ob posameznih projektih povezovati, posebej pa občine rov-jarskopredalpskega območja Železniki, gorenja vas - Poljane, Žiri in Cerkno. Povezujejo nas ceste. Pot s Tolminskega Preko Cerknega in Kladij skozi Poljansko dolino do Škofje Loke in Kranja je za nas najbližja do Avstrije in Ljubljane. Župani teh občin smo se o tej cesti neformalno že Pogovarjali in se zedinili, da mora državni zbor dati tej cesti višji rang. Podpiram tudi pobudo župana Železnikov, da bi dobili višji ^tatus tudi cesti Železniki - Petrovo brdo -?aška grapa in Cerkno - Novaki - Davča -Železniki, ki poteka mimo pomembnega smučišča na Črnem vrhu. Ne povezujejo nas !e ceste, ampak tudi čutenje ljudi, tradicija lvn ambicije na področju turizma, na primer ^Pkarske prireditve, pa Blegoš, Porezen in *~rmanovec. Boljše ceste bi oživile gospodarske in trgovske tokove. Ko bo v -erknem izkoriščan termalni vrelec in če °odo zgrajeni bazeni, se bodo Gorenjci radi Po dobrih in varnih cestah pripeljali v Cerkno." Kakšne so možnosti, da s tem uspete? Program razvoja cestnega omrežja v Sloveniji je sedaj pred drugim branjem. V Pryem branju je cesta skozi Poljansko dolino dobila višji status. Upam, da bo tako tudi po drugem branju. Caka pa nas sakoletna bitka, da ob avtocestni evforiji ne Pozabimo na magistralno in regionalno ^estno omrežje. Če nam bo propadlo, bo ^euka škoda in leta in leta bomo rabili, da Orr|o napako popravili." v.^ggj na naši strani, mislim na ob--igj[fre_ može in poslance, dajejo pod-Poro? ./Potrebna bo naša stalna pobuda. Izko-'sčam priložnost, ko govorim za Gorenjski j>las, da povabim župane in občinske svete občin, ki so vezane na te ceste, da se skr rat dobimo. Če je potrebno, lahko jaz kličem sestanek v Cerknem, nimam pa nič Proti, če se dobimo na Ermanovcu ali nekje a sredini, recimo na Trebiji. Neformalno rno dogovorjeni, nujen pa bo medobčinski a°govor, ki nas bo zavezoval, da bodo te Zad° v,.srcdnJeročncm obdobju urejene v ovoljstvo vseh ljudi ob njih." Omenjate župane. Kaj pa P 'Jaz sem v dvojni vlogi. Izvoljen sem bil v & gorenjski volilni enoti, sem pa član j. °a primorskih poslancev. Treba je biti ealist. Gorenjskih poslancev nimam name-Ja kritizirati. So iz drugih področij, kjer so ^rugi problemi. Midva z bratom Marjanom p3 §e najbližja temu področju. Prepričan ,ern, da bomo stopili skupaj, kot smo takrat, £° Je bilo treba varovati status rudnika na ^rovskem vrhu in zaščititi voljo krajanov. akrat se je veliko ljudi obrnilo name." oslanci? JANEZ RUPNIK, svetovalec za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo Poleg industrije vse bolj pomemben postaja turizem Veliko več se jih vozi v občino Cerkno na delo, kot pa odhaja drugam. Občina Cerkno ima veliko cest, v Cerknem pa že dolgo obratuje čistilna naprava, zato je razumljivo, da je nova občina najprej kadrovsko pokrila prav to področje. Janezu Rupniku pa so naložili še skrb za gospodarstvo, seveda ne v smislu gospodarjanja, temveč snovanja takšnega razvoja, da bodo ljudje imeli delo. Kako prav so v novi občini Cerkno ravnali, ko so najprej zaposlili svetovalca za gospodarstvo in komunalno infrastukturo, se je pokazalo že takoj na začetku. Janez Rupnik ima namreč veliko dela z odpravljanjem posledic nedavnih neurij, ki so pustošila tudi na Cerkljanskem in povzročila veliko škode. Ker smo o tem že pisali in bomo seveda še, dokler posledice ne bodo odpravljene, bomo v predstavitvi Rupnikovega dela posvetili pozornost drugim nalogam. Krajevne ceste so v glavnem asfaltirane Tudi sicer se veliko ukvarja s cestami, saj imajo v občini 70 kilometrov krajevnih in 50 kilometrov gozdnih cest. Delo usklajuje s predsedniki desetih krajevnih skupnosti, saj ljudje pri urejanju krajevnih cest veliko postorijo sami. Skoraj v celoti so že asfaltirane, brez asfalta ostaja samo še cesta do vasi Police, medtem ko je v sami vasi že asfaltirana. Za Cerkljansko so krajevne ceste seveda izredno pomembne, saj podeželje le tako ostaja poseljeno, tudi v strmih bregovih, kamor bi se sicer težko pripeljali. Ljudje se tega seveda dobro zavedajo, in ker so na Cerkljanskem pridni ljudje, se lahko pohvalijo, da so letos z upoštevanjem lastnega dela v krajevne ceste investirali že kar 20 milijonov tolarjev. Približno toliko so znašale tudi investicije na regionalnih cestah. Seveda pa ti podatki veljajo za čas pred poletnimi neurji. Zmanjšali bodo stroške obratovanja čistilne naprave V Cerknem se lahko pohvalijo s skrbjo za okolje, saj so že leta 1976 pognali centralno čistilno napravo. Vanjo se danes stekajo vse industrijske odpadne vode ter približno polovica mestnih odpadnih voda. Čistilna naprava sorazmerno dobro obratuje, v njeno posodobitev so letos vložili 3 milijone tolarjev. Trenutno pa potekajo poskusi, ki jih opravlja podjetje Okolje consulting iz Celja, ker gre za inovacijo, o tem v Cerknem še nočejo podrobno govoriti. Janez Rupnik nam je povedal le, da se skrivnost nanaša na biološko delovanje čistilne naprave, in da bodo stroške njenega obratovanja zmanjšali za približno milijon tolarjev letno. Eta je bila doslej mati Cerkna Največja tovarna v Cerknem je seveda daleč naokrog znana ETA, tovarna elektro-termičnih aparatov, kjer je zaposlenih približno 1.700 ljudi. ETA in Cerkno sta že vsa leta po drugi svetovni vojni neločljivo povezana in direktor Ete Rafael Mavri slikovito pravi, da je bila Eta mati Cerkna. Ker so v Eti vedno vsi našli delo, brezposelnosti praktično ne poznajo. Prihajajo seveda novi časi, ko tovarne ne poznajo več sociale, zato bo ob zmanjševanju števila zaposlenih v Eti zelo pomembna postala vloga občine, ki naj bi domačinom odpirala tudi druge razvojne možnosti. Približno 100 ljudi pa ima delo v lesni industriji Celes, ki se je pred leti odcepila od Slovenjalesa in krenila po samostojni poti. Izdelujejo predvsem masivno pohištvo, v celoti pa ga izvozijo, zato tovarna na slovenskem trgu seveda ni znana. Brezposelnosti praktično ni Tudi v občini Cerkno se vse bolj uveljavljajo zasebni podjetniki, precej je mizarjev in kovinske predelave ter elektro in vodovod nih instalaterjev, steklarjev itd. Brezposelnosti že v prejšnji občini Idrija in tudi v sedanji občini Cerkrno ne poznajo, kar je dandanes velika redkost. Nedvomno je to dokaz, da so Cerkljani pridni in podjetni ljudje, ki ne znajo križem držati rok. To potrujejo dejstvo, da se jih več vozi v Cerkno na delo kot iz Cerkna drugam. Prihodnost vidijo tudi v turizmu Hotel v Cerknem je imel včasih precej tujih gostov, prihajali so zlasti Nizozemci, ki imajo radi hribe. Po razpadu Jugoslavije in vojni v Sloveniji je število tujih gostov precej upadlo, vse bolj pa se vračajo. Vse bolj opazni gostje so tudi Italijani, ki pa jih zanima predvsem ribolov in seveda dobre gostilne. Smučišče na pobočjih Črnega vrha in z njim tudi hotel Eta v Cerknem postajata vse bolj zanimiva tudi za domače goste. Na smučišču letos pričakujejo še večji obisk, saj bodo pognali novo štirisedežnico, kar je največja, približno 4 milijone mark vredna investicija v občini. V Cerknem si veliko obetajo tudi od termalne vode, ki so jo našli tik ob hotelu. V zadnjih letih je vrata odprlo nekaj turističnih kmetij. Kljub industriji je Cerkno ostalo čisto, narava na Cerkljanskem neokrnjena, veliko je zanimivih izletniških točk in v turizmu vidimo svojo prihodnost, pravi Janez Rupnik. Na občini zato nameravajo odpreti turistično pisarno in kasneje zaposliti človeka, ki se bo ukvarjal s turizmom. • M.V. MERCATOR RUDAR IDRIJA, d.o.o. Poslovalnici: SAMOPOSTREŽNA in TEKSTIL - KNJIGARNA v Cerknem čestitata ob občinskem prazniku! Avtobusni promet Primorska, d.o.o., 65280 Idrija, Vodnikova 2 vošči ob prvem praznovanju občinskega praznika občine Cerkno vsem občanom in koristnikom naših storitev vesel praznik. GORENJSKI GLAS / 19. stran / Kranj, 29. septembra 1995 REPORTAŽA ETA Cerkno se je zgodaj odprla v svet in imela srečno roko pri izbiri nemškega koncema E.G.O. ETA je nehote postala mati Cerkljanskega Vse je bilo doslej povezano z Eto, kije imela patronat nad vsem, napočili pa so novi časi čistih ekonomskih računov, zato Eta socialno štafeto predaja novi občini Cerkno. V cerkljanski Eti so se leta 1964 specializirali za grelne plošče in cevne grelce, leta 1971 so začeli izdelovati še termostate. Danes naredijo dnevno 35 tisoč kuhalnih plošč, odlijejo pa jih 46 tisoč, saj z njimi oskrbujejo tudi druge tovarne. Iz tovarne vsak dan pride še 15 tisoč cevnih grelcev in 25 tisoč termostatov. Letos jih bodo izvozili kar 82 odstotkov, v glavnem prek koncerna E.G.O., ki pokriva 80 odstotkov svetovnih potreb po teh sestavnih delih bele tehnike. Začetki tovarne elektrotermičnih aparatov ETA Cerkno segajo v prva leta po drugi svetovni vojni. Tradicije ni bilo, ne industrijske ne obrtniške. Začela se je elektrifikacija, saj je imelo pred vojno elektriko samo Cerkno, okoliške vasi pa ne. V bivši italijanki vojašnici je slovensko elektrogospodarstvo osnovalo svojo šolo in v Cerkno so prihajali fantje iz vse Slovenije. V Cerknem so se spraševali: kje bodo ljudje delali? Iz Bače so nameravali preseliti tekstilno tovarno, vendar do tega ni prišlo. Ostali so pri elektriki in leta 1947 je bilo ustanovljeno podjetje Rempod, ki ga štejejo kot začetek da-najšnje Ete. Začeli so v prostorih sedanje gostilne Pri Štruklju, kmalu pa dobili prostore v vojašnici, saj se je šola preselila v Novo Gorico. Prvi izdelek je bilo električno spajkalo. Zgodaj v izvoz, kmalu prva pogodba z nemško firmo E.G.O. ETA je imela na začetku precej širok proizvodni program, leta 1964 pa so se odločili za specializacijo na grelne plošče in cevne grelce, leta 1971 so začeli izdelovati še termostate. Že na začetku šestdesetih let so začeli izvažati, med prvimi so se torej podali na tuje trge. Najprej v Italijo, ki jim je bila jezikovno najbližja, nato v Avstrijo, nakar so prišli vse do Kostarike v Srednji Ameriki. Zanimivo je, da so tam srečali nemško firmo E.G.O., ki je bila že tedaj največji svetovni proizvajalec elektrotermičnih sestavin za belo tehniko. Prvo pogodbo o kooperacijskem sodelovanju so podpisali leta 1968, dobro leto kasneje je že prišlo do skupnega vlaganja, kar je bil tretji joint inventure v tedanji Jugoslaviji, s prvim se lahko pohvali Kolektor v sosednji Idriji. S prodajo tedaj res ni bilo težav, saj je bela tehnika doživljala pravi razcvet, ljudje so množično kupovali pralne stroje, štedilnike, hladilnike itd. ETA je doživljala hitro rast, saj je bilo leta 1972 zaposlenih že tisoč ljudi, nato pa je zaposlenost v sedemdesetih in osemdesetih letih vztrajno naraščala in danes v Eti dela 1735 ljudi, od tega 1646 v Cerknem, 89 pa v obratu v Ilirski Bistrici. Rafael Mavri, dolgoletni direktor Ete Cerkno. za svoj kraj, in mislim, da nam je to uspelo, pravi Rafael Mavri. Prav po zaslugi Ete so ljudje ostali doma, vasi so še danes žive, namesto zapuščenih domov s starimi ženicami so to danes živahne vasi, kamor vodijo asfaltirane ceste in vozijo avtobusi in od koder je moč telefonirati. Kar nekako idiličen je bil ta socialistični razvoj, vendar je potrebno dodati, da Eta in z njo Cerkno nikoli ni živelo na račun drugih. Razvoj je temeljil izključno na lastnem denarju, nikoli niso iskali pomoči, se nesmiselno zadolževali, Eta po letu 1960 nikoli ni imela finančnih težav. Eta je nehote postala mati Cerkljanskega, zdaj je drugače, upam, da bo v prihodnje vsaj dobra stari mati, pravi direktor Ete Rafael Mavri. S termalno vodo, ki so jo pred kratkim našli ob hotelu, se turizmu odpirajo nove možnosti in mladi bodo morali spoznati, da tovarna ni vse, da je delo moč poiskati tudi drugod Če bomo v Eti zmanjšali število zaposlenih, to ne pomeni, da se nekaj podira, temveč da s sodobnejšimi stroji ljudem omogočamo lažje delo. Vsi pa ga v Eti seveda ne bodo več našli, tako kot so ga v preteklih desetletjih. Eta je imela patronat nad vsem Brez težav pri Kako pomembna je postala Eta za Cerkno, najbolje pojasnijo besede dolgoletnega direktorja Rafaela M a vrij a, ki pravi, da je Eta nehote postala mati Cerkljanskega, da je imela patronat nad vsem, da je bila praktično udeležena pri vsakem projektu na Cerkljanskem. Tudi sam je zrastel s tovarno, saj je začel kot vajenec, še Pri Štruklju, se nato vmes šolal in sčasoma prevzemal vse bolj odgovorno delo. Najprej je bil oddelkovodja, nato vodja proizvodnje, nato pomočnik tehničnega direktorja in pomočnik direktorja, dokler leta 1974 ni postal direktor Ete, ki jo uspešno vodi še danes. Kako gleda na prehojeno pot? Tega danes preprosto ne moreš več doživeti, začeli smo s kladivom, danes se ukvarjamo z najsodobnejšo lasersko tehniko, nenehno nas je izzival tehnološki, organizacijski in ne vem še kakšen razvoj. Mladi inženirji danes padejo naravnost v najsodobnejšo tehnologijo, se selijo iz podjetja v podjetje, tudi v tujino. Mi smo se tedaj odločili, da ostanemo doma, saj je na Cerkljanskem prav tako lepo kot v Avstriji, Nemčiji in ne vem še kje, da nekaj naredimo Letošnja vrednost prodaje bo predvidoma znašala 100 milijonov mark, kar pomeni 58 tisoč mark na delavca. Za to bo potrebno prodati 7,1 milijona grelnih plošč, 720 tisoč šamotov, 800 tisoč sevalnikov, 2,8 milijona grelcev in 5,4 milijona termostatov. Le 14 odstotkov bo predstavljala prodaja na domačem trgu, glavni kupec ostaja E.G.O. z 80-odstot-nim deležem, ostalo pa predstavlja neposredna prodaja drugim kupcem. zamenjavi generacije Eta je v devetdeseta leta stopila z visoko stopnjo tehničnega razvoja, z dobro finančno osnovo in čisto bilanco, brez hipotek in z visoko udeležbo na svetovnem trgu, prek dolgoletnega poslovnega partnerja E.G.O., ki je imel leta 1990 v Eti v obliki skupnega vlaganja že 35 milijonov mark kapitala. Zato Ete sesutje jugoslovanskega trga ni pretreslo, izpad so lahko hitro nadomestili z večjim izvozom v Nemčijo. Naložbe v zadnjih letih so bile namenjene zamenjavi iztrošenih zmogljivosti v livarni, povečanju strojnih zmogljivosti ter začetku proizvodnje sevalnikov za steklokeramične plošče. Spremljala so jih tudi vlaganja v tehnologijo, ki so prispevala k ohranjanju konkurenčne sposobnosti podjetja. Letna vrednost tovrstnih naložb dosega 10 milijonov mark ali .približno desetino vrednosti prodaje. Finančna trdnost in sodobna tehnologija sta omogočila oziroma zahtevala zamenjavo generacije. Ljudem, ki so dolga leta trdo delali v tovarni, so omogočili upokojitev in s pomočjo odkupa let jih je približno 200 odšlo predčasno v pokoj. Vendar pa so hkrati zaposlili 350 mladih. Delavci ze dobili prvo dividendo Tudi pri lastninjenju so bili v Eti med prvimi, lahko rečemo kar prvi, saj so bili pred njimi Tobačna tovarna Ljubljana in Papirnica Količevo, kjer pa so imeli drugačne težave kot v Eti. Tako hitri so bili, da so morali počakati na tisk certifikatov. Ni nam bilo treba kaj dosti razmišljati, če smo imeli poslovnega partnerja že vse od leta 1968 in smo naše sodelovanje okrepili s skupnimi vlaganji ter ocenili, da bo še naprej sposoben obdržati tako pomemben del svetovnega trga, se nam res ni bilo težko odločiti, pravi direktor Mavri. Ubrali pa so zanimivo pot lastninjenja. V družbo Eta, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1992, so prenesli samo del družbenega kapitala, 75-odstotni lastninski delež pa ima koncem E.G.O., ustanovni kapital družbe je znašal 68 milijonov mark. Istega leta je bila ustanovljena družba Certa, prevzela je družbeni kapital in je z interno razdelitvijo in notranjim odkupom prešla v večinsko last delavcev, kapital družbe je na polovici lanskega leta znašala 54,5 milijona mark. Ete tako praktično niso prodali, delavci so dejansko postali 60-odstotni lastniki družbenega kapitala in s tem posredno 25-odstotni delničarji v Eti, kjer delajo. Hkrati so si v povezavi s svetovno firmo zagotovili kolikor toliko varna delovna mesta. Zapleteno in morda marsikomu težko razumljivo. Toda, pomembno je seveda, kako se bo lastništvo v dveh firmah odrazilo v dividendi. Za lansko leto so jih že izplačali. Delavci so v povprečju dobili približno 35 tisoč tolarjev. Približno toliko pa je lani znašala povprečna slovenska plača. Eta ima kar 140 štipendistov. Letos so razpisali 11 Štipendij, podelili so jih le pet, saj je odziv mladih na študij tehničnih ved zelo slab. Vse večji pritisk na stroške Olastninili smo se, vendar zdaj nikakor ne smemo živeti v idili, kako dobro smo to opravili, temveč moramo pogledati, kaj se dogaja po svetu. Dogajajo pa se strašne stvari. Mi bomo naredili, kar od nas zahteva konkurenca, vendar pa je za konkurenčnost slovenskega gospodarstva odgovorna tudi država, ki ne sme biti predraga. Naj se s tem vprašanjem ukvarjajo makroekonomisti, saj hodijo po svetu in lahko vidijo, kaj je svetovna konkurenca, mi smo eksperti za mikroekono-mijo, za tehnološko in stroškovno plat tovarne. Žal pa zdaj ugotavljamo, da smo porabili že precej rezerv, ki smo jih pridobili z investicijskimi vlaganji v zadnjih letih, ki so znašala tja do 12 milijonov mark letno, pravi direktor Mavri. V tovarni imajo danes sodobne stroje, tudi takšne z lasersko tehniko. Stroški dela so po obsegu drugi, mesečno znašajo približno 250 milijonov tolarjev in imajo v skupnih stroških podjetja 32-odstotni Nemški koncem E.G.O., s katerim Eta sodeluje že dolgo vrsto tet, je leta 1929 ustanovil Kart Fischer. Začel je s 13 delavci in proizvajal električne grelne plošče, štedinike, peči, bojlerje in podobno. Podjetje je hiter razvoj doživelo pO drugi svetovni vojni in leta 1961 je bilo zaposlenih Že 5 tisoč ljudi. Danes jih ob bistveno večji proizvodnji v Oberderdin-genu dela le 2 tisoč, kar pove, kako so posodobili strojno opremo in s tem seveda povečali produktivnost. Koncem E.G.O-danes pokriva 80 odstotkov svetovnega trga sestavnih delov za belo tehniko, tovarne ima po vsem svetu, celo na Japonskem. V Sloveniji je prisoten prek Ete, na HrvaŠkem prek zagrebškega Kon-čarja, ki je zdaj v 51-odstotni lasti koncema E.G.O. v vseh tovarnah koncerna je zaposlenih več kot 9 tisoč ljudi. V zadnjih letih se je zamenjala generacija in v tovarni je zelo veliko mladih, ki upravljajo s sodobnimi stroji. delež. Povprečna plača trenutno znaša 69 tiso^ tolarjev, povprečja ne dvigujejo managersk^ plače, ki v ta izračun niso vključene. 800 mar* nikakor ni previsoka plača, saj morajo ljuflr vendar dostojno živeti, toda stroške morarn0 zmanjšati, saj sicer ne bomo konkurenčni 1 svetu. Zdaj je v Eti 1.756 zaposlenih, toda vsa* dan jih približno 300 ni na delu, tudi to Pa moramo plačati, kar nam konkurenca seved3 ne prizna, pravi direktor Marvi. Socialno štafetno palico bodo predali občini Tako so že izračunali, da bodo pritisk svG' tovne konkurence zdržali le, če bodo do koncj* leta 1997 število zaposlenih zmanjšali na 1.3J1 in ustvarili vsaj 130 milijonov mark prihodki kar pomeni 100 mark na zaposlenega. .• Pri tem pa seveda ne bodo prenes dodatnih stroškov za socialno zavarovanje a' kaj drugega. V začetku sem bil zelo skeptik do nove občine, po prvem srečanju z županolj in občinskim svetom pa sem mnenje spremil' in mislim, da je zelo dobro, da imamo svoj viti SK1 GLAS / stran 20 / 29. septembra 1995 občino. Socialno in razvojno vlogo, ki jo doslej imela Eta, in ki je tovarna v no' gospodarskih razmerah oziroma v tržne^ gospodarstvu ne more več imeti, prevzep1 občina, predali ji bomo socialno in razvoja, štafetno palico, pravi direktor Mavri. Skup.^ bodo namreč poskrbeli za odpiranje novla delovnih mest, ne več v tovarni, temveč $ drugih področjih, zlasti v turizmu in v ma|c gospodarstvu, kar so delali že doslej, še bolj P j nameravajo v prihodnje. Tako naj bi razrtf' tudi presežke delavcev v tovarni. Eta ima 1 nekaj privatnikov kooperantov, v prihodi naj bi jih imela še več. 0 Delavcu, ki se bo odločil za samostoj^ delo, bodo na začetku pomagali, z odpravn>^( v obliki stroja ali na simbolični najem, varn° pa naj bi mu zagotavljalo delo za tovat11 j Kasneje pa naj bi se s širjenjem dejavno lahko bolj osamosvojil. R O R A Smučarski center in hotel v Cerknem Afa Črnem vrhu letos nova štirisedeznica Tik ob hotelu so našli termalno vodo, ki Cerkno utegne spremeniti v zdraviliški kraj. £ako kot mnoge druge stvari je tudi hotel v crknem leta 1976 gradila tovarna Eta, v osemdesetih letih pa so uredili smučarski center na pobočjih Črnega vrha. Z lastninam preoblikovanjem tovarne sta šla hotel in smučišče na svoje, kot doto pa sta dobila s,stem umetnega zasneževanja. Tik ob hotelu So jetos našli termalno vodo, kar je seveda nov ttsiv za cerkljanski turizem. Na Gorenjskem smo navajeni, da v turističnih krajih nenehno stokajo, da nimajo Oenarja, da se nihče ne zmeni za turizem, da J? gostov premalo, ker ni prave promocije, če arugega ne, jim nagaja vreme. Vedno je nekaj narobe. Se sploh kdaj vprašajo, kakšna reklama je to za turizem, če novinarji nenchno pišemo samo o problemih. Pogovor 2 Miranom Cigličem, direktorjem hotela in smučarskega centra Cerkno je bil zato za nas Pravo presenečenje. Nobenega jadikovanja, resa ne morejo napraviti, temveč pripoved, Kako korak za korakom gradijo cerkljanski cm, brez velikih besed, zato pa s polno turiz Iriero zagnanosti in strokovnosti. decembra bodo na davški strani Pognali novo štirisedežnico Smučarski center Cerkno je postal znan j-lasti v zadnjih letih, vse več je smučarjev, ki nvalijo smučišče na Črnem vrhu, ker je Primerno za dobre in slabše smučarje, ker je am zanesljivo sneg, saj imajo sistem umetne-8a zasneževanja, in ker je smučišče dobro UreJeno. Decembra letos bodo z davške smeri ^pgnali novo, najsodobnejšo štirisedežnico in Srni vrh bo še bolj obiskan, saj smučarjev ne 0 odganjal strah pred vrstami ob žičnicah, smučišče na Črnem vrhu je eno mlajših pri "as. prvi dve vlečnici so postavili leta 1982, 'eto kasneje sedežnico, nato pa do leta 1987 še ^vc vlečnici in dvosedežnico. Smučišče se je v ^n Petih letih hitro razvijalo in uveljavljalo. p ato Pa so prišle zelene zime. Leta 1990 je Pnslo do organizacijskih sprememb, saj sta ^učišče in hotel izstopila iz tovarne Eta. '°vo pa je bilo lepo, saj sta za popotnico ali 01 nekakšno doto dobila sistem za umetno Zasneževanje. Hotel in smučišče po letu 1990 poslujeta P°2itiyno, zato lahko investirajo. Največja .etoŠnja investicija je nova štirisedeznica, ki 1° ^odo predvidoma pognali 1. decembra. mučarje bo s spodnje postaje v Davči P°Peljala na vrh smučišča, saj bo dolga 1.700 metrov. prj vstopanju in izstopanju ne bo ežav, saj bodo sedeži preklopljivi, kar pome- l>.da se bodo preklopili z glavne vrvi. Nova, ^sodobnejša štiridesežnica bo zmogla pre-Re'jati 2.400 ljudi na uro, kar seveda pomeni, a °o smučišče bistveno povečalo zmogljivo-Doslej so namreč zlasti ob sobotah in j^deljah morali smučarji na spodnji postaji v ayči čakati deset do petnajst minut, smučišče Pa Je bilo sorazmerno prazno. Poslej čakanja e bo več, saj bo novo štirisedeznica tudi zelo l'ra, do vrha po potrebovala le šest minut. Za j lmerjavo: sedanja dvosedežnica, ki je dolga tisoč metrov potrebuje deset minut. ^ tretjini smučišča P°d umetnim snegom ca^'ene z'me ne moreJ° več ogroziti smu-^ rs*e sezone, že tretje leto na Črnem vrhu s luJe sistem umetnega zasneževanja, ki lahko s ompaktnim snegom pokrije dve tretjini ^učišča, ki se v celoti razteza na 50 hektarjih. hidtem orjsega dvanajst snežnih topov in u ra°tno omrežje, na vrhu smučišča pa je Vod n° Jezero s 0 tisoč prostorninskimi metri Pa k' .^rečrPaJ° j° ^ naravnega zajetja pri rkirišču na spodnji postaji žičnice, v avto-črpalko prj° se. začne smučarska sezona, je voda že Pravljena na vrhu smučišča, kar je za n0P|"avo kompaktnega snega zelo pomemb-bor,aJ1' č'm ni^Ja Je temperatura vode, tem in m ^' minus petnajstih stopinjah zraka k majhni relativni vlagi ter temperaturi vode nizkU mč stopinj topovi bruhajo sneg. Prednost ene 0Hačnega sistema je tudi v manjši porabi Vod^6, saJ sistem deluje na principu padca jez 0 oziroma težnosti. Iz črpališča pod mu roiT1 namreč odteka po razvejanem siste-Se Za zasneževanje. Miran Ciglič pravi, da so nizk^°i ana'izi trga in pogojev odločili za de|u° sistem, in da jim ni žal, saj dobro uje. Direktor hotela in smučarskega centra Cerkno Miran Ciglič. skupni jezik, sovlagali so tudi v cestno infrastrukturo, skupaj bodo morali odpravljati tudi posledice zadnjih neurij, saj je cestna povezava seveda tudi za smučišče življenjskega pomena. Smučišče je idealno za začetnike Lani so v smučarskem centru Cerkno zabeležili za 60 odstotkov večji obisk, seveda predvsem na račun zasneževanja. Letos predvsem na račun nove štirisedežnice računajo na 30 odstotkov večji obisk. Smučišče je vse bolj znano tudi po svoji urejenosti, imajo štiri teptalce, saj kompaktni sneg zahteva posebno obdelavo. Po velikem obisku je smučišče zglajeno, zato morajo teptalci zjutraj zglajene površine postrgati, smučanje pa je z urejenimi robniki na kompaktnem snegu seveda lažje. samski dom, sobe s pogradi uporabljajo predvsem za šolo v naravi. Hotel ima namreč tudi pokriti bazen, ki meri 25-krat 13 metrov in otroci se lahko učijo plavanja. Pozimi je hotel dobro zaseden, saj prihajajo predvsem smučarji. Manj gostov imajo poleti, vendar se tujci, predvsem nizozemski in belgijski gostje počasi vračajo. Ob hotelu so letos odprli sodobno blagovnico, ki je velika pridobitev za Cerkno, prihajajo tudi kupci od drugod, tudi z gorenjske strani. V kleti blagovnice je tudi živilska prodajalna z bogato delikateso, kar prav pride tudi hotelskim gostom, ki imajo v hotelu le polpenzion, čez dan pa odhajajo na izlete, pozimi na smučanje. Vendar pa imajo hotelski kuharji dovolj dela, saj vsak dan skuhajo približno 1.200 obrokov za delavce Ete, hotelu pa to Na smučišču delajo tudi Davčarji Smučišče na Črnem vrhu je dostopno z gorenjske strani prek Železnikov in Davče, iz Poljanske doline pa prek Kladij in Cerknega. Prihajajo tudi smučarji s Primorskega, v zadnjih letih pa jih je vse več z gorenjske in ljubljanske strani. Z novo štirisedežnico bo za smučarje z Gorenjskega še bolj privlačno. Smučišče se deloma razteza na območju občine Železniki, na njenem ozemlju je tudi spodnja postaja žičnice v Davči. Ob spodnji postaji bi radi zgradili garažno hišo s 500 Earkirnimi mesti, za začetek vsaj z 200, saj odo sicer smučarji imeli težave s parkiranjem. Vendar soglasja občine Železniki še nimajo. Nemara je na gorenjski strani razlog tudi v zaskrbljenosti za Soriško planino in Stari vrh. Toda, mar ni odveč? Konkurenca je vedno zdrava, če bi vsi trije smučarski centri med seboj sodelovali, bi bilo to nedvomno dobro za vse. Če bi denimo tedenska vozovnica veljala za vsa tri smučišča, bi se smučarji en dan smučali na Starem vrhu, se naslednji dan odpravili na Soriško planino in nato na Črni vrh, itd. Navsezadnje pa smučarski center, ki ima sedež sicer v Cerknem, pozimi nudi delo tudi Gorenjcem. V smučarskem centru je pet ljudi redno zaposlenih, približno 15 jih dela pogodbeno, ko zasnežujejo pa jih dela 20 do 25. Približno dve tretjini ekipe sestavljajo kmetje iz Davče, na Črni vrh pa prihajata tudi gorska reševalca iz Železnikov. Miran Ciglič pravi, da so s krajevno skupnostjo Davča vedno našli Smučišče na Črnem vrhu je primerno tudi za začetnike. Na Črnem vrhu je 12 kilometrov smučarskih prog, tereni pa so primerni tako za začetnike, kakor tudi za boljše smučarje. Naravnost idealno je torej za družine, tudi zato, ker je na smučišču restavracija, kjer je moč dobiti kosilo, ter štirje manjši gostinski lokali. Pripravljajo tudi šolo smučanja, sposoditi si je moč opremo, tudi snow board. Ob hotelu so našli termalno vodo Hotel so v Cerknem zgradili leta 1976, postopoma ga že obnavljajo in prijetno preurejenih je že 30 sob, preostalih 70 bo še prišlo na vrsto. Ob hotelu pa so preuredili tudi seveda prinaša zanesljiv zaslužek. Najnovejša pridobitev Cerknega pa je termalna voda, ki so jo našli tik ob hotelu. Voda ima približno 30 stopinj Celzija, na površje prihaja sama, pri tem pa je pritisk še vedno okrog 25 barov. Če bi položili cevi, bi v bazen pritekla sama. Vendar pa morajo poprej še razrešiti vprašanje primesi, voda je sicer neoporečna, v njej pa je nekaj žvepla, zato bi bilo potrebno odstraniti vonj. Preden bi vodo spustili v bazen, pa bi morali odstraniti tudi železo, saj bo sicer hitro dobil rdeč rob. Analize pa bodo še pokazale, kakšno zdravilno vrednost ima ta voda, ki jo nameravajo uporabljati tudi za ogrevanje. ERGO d.o .O. Vojkova 8. 65280 Idrija, telefon/fax.: 065/73 412 Izdelava poslovnih programov, tečaji, zastopstva Računalniška oprema, mrežne povezave 13 IVAN PODOBNIK ČEPLEZ 12 TEL: 065/75-004 65282 CERKNO ČESTITA VSEM OBČANOM OBČINE CERKNO OB PRVEM OBČINSKEM PRAZNIKU! I Nf T E R V JU Mag. Milan Božič, direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Idriji Kamorkoli se obrneš - strmina! Kmetom tod ni lahko "Ljudje na Cerkljanskem so pridni,navajeni so trdo delati in še vztrajajo, kljubujejo... Opuščanj a košnje še ni opaziti Kmetijsko gozdarska zadruga Idrija, ki se je tako kot ostale zadruge v Sloveniji pred tremi leti prilagodila novemu zakonu o zadrugah, pokriva območje nekdanje idrijske občine oz. območje sedanjih občin Idrija m Cerkno. Ima 296 članov, kmetov in delavcev, sodeluje pa z okoli petsto kmetijami. Sodi med srednjevelike zadruge v Sloveniji. Na leto odkupi blizu pet milijonov litrov mleka in nekaj vek kot petsto ton mesa. Ima sedem trgovin z živili in s kmetijskim reprodukcijskim materialom, klavnico v Idriji, ki jo letos obnavlja, mlekarno v Godoviču in sirarno v Cerknem, ki jo je začasno oddala v najem tolminski zadrugi. Predsednik idrijske zadruge je Jože Jesenko iz Jeličnega Vrha, v šestčlanskem upravnem odboru sta tudi dva predstavnika z območja sedanje cerkljanske občine - Marjan Mavri iz vasi Poče in Franc Kojc in Novakov, direktor pa je mag. Milan Božič, sicer doktor veterinarske medicine. Zadruga je po zakonu o zadrugah dobila manjša lastninska deleža tudi v novogoriškem MIP-u in v vipavskem Agroindu. * Je bilo po sprejetju zakona o zadrugah kaj teženj, da bi kmetje s Cerkljanskega organizirali svojo zadrugo? "V zadrugi doslej za kakršnekoli odcepitvene težnje nismo slišali. Nasprotno: že tedaj, pri organizacijskem preoblikovanju idrijske zadruge, je prevladalo stališče, da bomo le združeni lahko kaj dosegli, in da ima zadruga ob vseh drugih nalogah tudi pomembno povezovalno vlogo." * Koliko članov je iz cerkljanske občine, kolikšna je njihova prodaja zadrugi..? "Podatki kažejo, da je zadruga lani 61 odstotkov pridelkov kupila na kmetijah v sedanji občini Idrija, v občini Cerkno pa 39 odstotkov. V preteklem desetletju je bilo to razmerje izenačeno, v zadnjih letih pa ga je porušil odkup mleka, ki je na Cerkljanskem začel upadati, na Idrijskem pa celo naraščati. Iz cerkljanske občine je v zadrugo včlanjenih 135 kmetov, zadruga pa sodeluje z okoli tristo kmetijami s tega območja. Lani je na tem območju odkupila nekaj več kot 300 ton mesa in 1,3 milijona litrov mleka, kar je približno dvesto tisoč litrov manj kot pred tremi leti." Odkup mleka upada * Kaj je razlog, za upadanje prireje in odkupa mleka? "Razlogov je več: razdrobljenost posesti, majhnost kravjih čred, visoki, tudi za trideset odstotkov višji pridelovalni stroški kot na ravninskih območjih, veliki stroški zbiranja in odkupa mleka, zaostrovanje meril za oddajanje mleka, velika zaposlenost v cerkljanski industriji, predvsem v Eti in v Slovenijalesu... Kmetijam, ki imajo le eno ali dve kravi, se ni splačalo več, da bi ob zaostrovanju "mlečnega pravilnika" kupovale drage hladilnike za mleko, in so prirejo raje opustile. Kako drag je odkup s hribovskega in gorsko višinskega območja, dovolj pove tudi podatek, da je "mlečna proga" na Cerkljanskem dolga 230 kilometrov, količina mleka pa skromna, le 4.500 litrov na dan." * Študija ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - presenetljivo -kaže drugačno podobo kmetijska v idrijsko cerkljanski regiji... "Studija kaže, da kmetijstvo na Primorskem nazaduje, in da je pri tem izjema le območje nekdanje idrijske občine, kjer celo rahlo napreduje. Ministrstvo je tako ocenilo na podlagi celotnega odkupa mleka in mesa, pozitivnega poslovanja zadruge, obsežnih agromelioracij... Ocena velja za celotno območje, medtem ko so razmere v sedanji cerkljanski občini slabše od povprečja. To med drugim dokazujejo tudi podatki o odkupu mleka, ki na Idrijskem narašča, na Cerkljanskem pa nazaduje." * Omenili ste agromelioracije. Kje potekajo? "Na Cerkljanskem, kjer je veliko kmetijskih zemljišč v strmini, so agromelioracije zelo koristne, saj lahko precej olajšajo strojno obdelavo. V preteklosti so zemljišča največ urejali na kmetijah v Novakih, v Cerkljanskem Vrhu in v Podlanišču, zdaj jih v vaseh Ravne, Orehek in Jesenice, načrti pa so pripravljeni tudi za Šebrelje in še nekatere vasi." Sirarno so oddali v najem * Sirarno v Cerknem ste oddali v najem. Zakaj? "Ko smo ugotovili, da nam predelava mleka ob sedanjih prodajnih cenah sira ne zagotavlja rentabilnega poslovanja, odločitev ni bila težka. Sirarno smo za eno leto oddali v najem tolminski zadrugi, ki v sirarni mleko s svojega območja, to je s Šentviške planote, predeluje v sir tolminc. Najem je le kratkoročen, o usodi sirarne bomo na sejah upravnega odbora še razpravljali." * In kam potlej prodate odkupljeno m JeToT "V zadružni mlekarni v Godoviču ga okoli sedemsto tisoč litrov na leto predelamo v maslo in v konzumno mleko, ostalega pa prodamo vipavski mlekarni. Mleko s Cerkljanskega in Idrijskega je torej tudi v znanih jogurtih Yovilland in v drugih njenih izdelkih. * V naslovu imate "kmetijsko gozdarska idruga". Odkupujete tudi les? "Odkupovali smo ga že, vendar ga zdaj ne." Pol milijona mark vredna naložba v klavnico * Klavnica je največji zadružni obrat in glede na to, da ste se odločili za obnovo, očitno tudi najperspektivnejšT. "Klavnica je srednjevelika in je za regijo zelo pomembna, saj v njej zakoljemo in predelamo vso odkupljeno živino z območja sedanje cerkniške in idrijske občine, po potrebi pa jo dobimo tudi od drugod. Na leto odkupimo okoli tisoč mladih pitanih govedi. V klavnici prav v teh dneh dokončujemo okoli pol milijona mark vredno naložbo, ki nam bo omogočila, da bomo sedanjo ponudbo dopolnili še s trajnimi in poltrajnimi izdelki. Izdelke prodajamo predvsem v regiji, deloma pa tudi zunaj nje." * Kako je zadruga organizirana v cerkljanski občini? "V Cerknem imamo delovno enoto, sirarno, trgovino s kmetijskim reprodukcijskim materialom in hranilno kreditno službo, v Šebreljah pa še živilsko trgovino. Poleg zadružnih so na Cerkljanskem še druge kmetijske službe: kmetijska svetovalna služba, enota zavoda za gozdove, veterinarska služba, ki sodi v okvir idrijske veterinarske ambulante..." * Zadruga naj bi pospeševala gospo- :lai darske koristi svojih članov. V čem so člani na boljšem od nečlanov? "Zadruga odkupuje kmetijske pridelke od vseh kmetij v cerkljanski in idrijski občini, prednost pa daje članom in jim tudi zaračunava nižjo provizijo kot ostalim. Za člane opravljamo tudi razna administrativna dela, nabavljamo teleta, jim dajemo v nujnih primerih tudi predplačila za pridelke - in tako dalje. * Večina slovenskih zadrug je v precejšn-tai jih težavah. Ali to velja tudi za idrijsko? "Naša zadruga posluje pozitivno in brez dolgov! Tako je bilo tudi ob polletju in upam, da bo tako še naprej. Delavci dobivajo plačo dvakrat na mesec, prav tako tudi kmetje denar za mleko. Na ta način se v poslovanju izognemo konicam." Blagovna znamka "hribovsko meso"? * Kmetijski minister dr. Osterc je ob različnih priložnostih že večkrat povedal, da mora vsako območje izkoristiti svoje naravne in razvojne prednosti. Ali ni prednost idrijsko cerkljanske regije v tem, da bi pridelovala "bio" hrano, kije v svetu vse bolj cenjena, takšne pa so težnje tudi pri nas? "Hrana, ki jo pridelujemo na našem območju, je že zelo blizu "bio" pridelkom. Vse kmetije na Cerkljanskem namreč sodijo v hribovsko in gorsko višinsko območje, kjer je kmetovanje zaradi naravnih možnosti precej drugačno kot na ravninskem predelu. Naše meso je že zdaj zelo cenjeno in se dobro prodaja vse do Italije, .v zadrugi pa si prizadevamo, da bi po vzoru Pohorja uveljavili blagovno znamko "hribovsko meso". Nekaj podobnega bi lahko naredili pri mleku, ki je zelo kvalitetno, pridelano brez koruzne silaže in še posebej primerno za izdelovanje sirov." * Ali je tudi na Cerkljanskem podobno kot marsikje v Sloveniji že opaziti opuščanje košnje, obdelovanja zemljišč...? "Osemnajst let sem kot veterinar delal na terenu in dobro poznam vsako cerkljansko domačijo. Ljudje so tod zelo pridni, navajeni trdo delati in še kljubujejo, vztrajajo... Opuščanja ni opaziti, vsaj ne v takem obsegu, kot to lahko vidimo marsikje na Primorskem. Vasi se ne praznijo, ampak se celo širijo." Prihodnost je tudi v kmečkem turizmu * Dobri poznavalci razmer ocenjujejo daje prihodnost regije in ena od možno3. za zaslužek tudi turizem, predvsem turizem. Ali tako razmišljajo Že tu3ij^ kmetijah? "Vsekakor! Na nekaterih kmetijah so # spoznali, da kmetijstvo ni samo mleko '*! meso, in so se že začeli ukvarjati ali vsa) razmišljati o dodatnih oz. dopolnilnih deja^; nostih - o kmečkem turizmu, o ovčereji, reJ' športnih in jahalnih konj, sadjarstvu, pridelo' vanju jagod, predelavi lesa, mali obrti in tak" dalje. Na dveh cerkljanskih kmetijah se *{ resno ukvarjajo s turistično dejavnostjo, in si#f na Tušarjevi kmetiji v Zakojci in na Brusovi fl8 Zelinu. Ovčereje je za zdaj še malo (nekolik" večje trope imajo le v Otaležu, v Orehku in j>* Bukovem), vendar je tudi perspektivna, en velja za sadjarstvo." ♦ Ste tudi član cerkljanskega občinske^, sveta. Koliko lahko kmetijstvu pohta& občina? "Letos smo v občinskem proračunu pred deli za kmetijstvo okoli štiri milijone tolarj Denar smo namenili za regresiranje nakup3 telet, za pokrivanje stroškov zbiranja mleka i" za izenačitev denarnih spodbud med hribov*; kim in gorsko višinskim območjem, neka) občinske podpore pa bodo deležni tudi sadjaf' ji, konjerejci, čebelarji..." OHENJSK1 GLAS /22, stran /Kranj, 29. septembra 1995 25 LET RADIA CERKNO Radio Cerkno je s četrt stoletja ena najstarejših radijskih postaj v Sloveniji in je kljub omejenim geografskim možnostim, različnim statusnim oblikam in različnim političnim sistemom ostal zvest programu po okusu najširšega kroga poslušalcev na področju, ki ga pokriva. 3. januarja 1971 je skupina amaterskih sodelavcev oddala v eter preko majhnega srednjevalovnega oddajnika prvo uro programa. Od tedaj dalje je Radio Cerkno vsako nedeljo pritegnil večino gospodinjstev v Cerknem in okolici. Razvojne ambicije amaterskih sodelavcev so bile dovolj velike, da so po nekaj letih zgradili večji srednjevalovni oddajnik, ki sicer obratuje še danes. Signal tega oddajnika je sicer moč sprejemati v dokaj velikem krogu, tudi izven meja Primorske. Seveda pa je razvoj tehnologije zahteval nova in nova vlaganja. Z množičnim prehodom difuzije na UKV področje se je Radio Cerkno znašel pred velikimi razvojnimi težavami. Medtem ko so podobne postaje v Sloveniji postavile en oddajnik in pokrile celotno interesno področje, je Radio Cerkno moral vlagati v zahtevno mrežo malih pretvornikov, s katero pa še vedno kakovostno pokriva le prostor bivše občine Idrija in ožje okolice. V zadnjih letih so bili narejeni projekti za dodatno pokrivanje celotnega Posočja z zamejstvom. S prvim projektom ni bilo uspeha, saj je bila ustrezna frekvenca dodeljena novi zasebni radijski postaji, ki pa ni nikoli zaživela, v zadnjem času pa vendarle kažejo dobre rezultate dogovori o skupnem programu z Radiom Koper -Capodistria. Ustrezna širitev slišnosti je pogoj za nadaljnji obstoj 25 let stare radijske postaje. Čeprav sta občini Idrija in Cerkno še vedno njen večinski lastnik, pa ni pričakovati, da bi dolgoročno lahko sofinancirali del programa. Rešitev je v večjem dosegu, kar hkrati prinese večji oglaševalski prostor in večji interes za dodatno finančno vlaganje v podjetje. Ena od zanimivosti Radia Cerkno je tudi v tem, da je kljub neprekinjenemu delu, čeprav velikokrat za to ni imel najosnovnejših pogojev, dolga leta deloval kot nekakšno društvo brez pravega pravnega statusa. Šele tik pred njegovim 18. rojstnim dnem ga je tedanja občina Idrija pravno formalno vzela v svoj okvir z ustanovitvijo posebne delovne organizacije - v ustanavljanju. No, kot je znano, je s podobnim statusom previhralo veliko število slovens- UKVstereo 97,2 99,5 102,5 MHz AM 594 IcHz kih radijskih postaj vse do letošnjega leta, ko se morajo zaključiti postopki lastninjenja. Trenutno Radio Cerkno zaposluje dva delavca, program pa pripravlja še okrog 30 honorarnih sodelavcev. Prav pravilna programska politika pa bo tista, ki bo odločala o nadaljnji usodi podobnih radijskih postaj-V poplavi novih predvsem komercialnih radijskih programov, bo nekaj čez 20 radijskih postaj, ki želijo ohraniti čimširšo starostno strukturo poslušalcev, moralo ohraniti nekomercialno programsko shemo. Ker se to na trgu precej težje proda kot "atraktivne" programe, v katerih Š0 največ pameti pokažejo procesorji računalnikov, za dvomilijonsko razgibano Slovenijo pa so klasični programi vendarle dobrodošli, bo za to nekaj morala storiti tudi država-Ta je sicer v Zakonu o javnih glasilih predvidela strogo delitev programov, vendar še nihče ne ve, kdo je "nekomercialen' in kaj bo od tega imel. Po 25 letih dela in po zaključku lastninskega preoblikovanja bo Radio Cerkno moral vstopiti v novo razvojno obdobje-Zaključiti mora investicijo v širitev slišnosti, kar pomeni tudi širitev in bogatitev programa ter ob tržni uspešnosti novo zaposlovanje. Eden od pogojev za dober program pa so poleg dobrega kadra tudi ustrezni pogoji za delo in v letu 1996 čaka nov° podjetje zelo zajeten zalogaj - dokončanj® investicije v nov poslovni prostor v Cerknem. V splošni programski politiki Radja Cerkno se v prihodnjih mesecih obetajo številne novosti. Z uvedbo avtomatski računalniške režije v studiu so se izboljša" pogoji za tekočo pripravo programa, racio' nalizacija pa bo omogočila širitev časovne' ga pasu oddajanja. V prihodnosti načrtujejo nekaj predvsem zabavnih večernih progr?' mov in namenskih oddaj namenjeni!1 značilnim skupinam poslušalcev (šolarj1' upokojenci...). Kot dobrodošla sta s® pokazala programska izmenjava (Rad'0 Žiri) in sodelovanje s tiskanimi medu"; Veliko pa Radio Cerkno pričakuje tudi o° nekaterih tehničnih rešitev. Trenutno v ldr,J pripravlja pomožen studio, preko Telekom^ pa so že zagotovili neposredno zvezo s tern pomembnim centrom. Podobno zvezo r! naj bi v kratkem, predvsem pa ob š'rltv slišnosti, vzpostavili s Tolminom. INTERVJU REPORTAŽA Lanišah v Podlanišču Kmetovanje na devetsto metrih nadmorske višine "Če se država ne bo zganila, se hribovskemu kmetijstvu slabo piše," pravi Janko Pirih, kmet iz Podlanišča in poudarja: "Starejši smo še čustveno navezani na svojo zemljo in gojeni tako, da moramo vso obdelati, mlajše je v to vse težje prepričati." bjanko, lahko na kratko predstavite kmetijo! Q°Jijco zemlje obdelujete, s čim se ukvarjate...? • Kmetija ima 37,5 hektarja zemlje, od tega je 12 ektarjev gozda, ostalo so kmetijska zemljišča in ^rodovitni svet. Ukvarjamo se predvsem z živinor-1°> z rejo krav, bikov in plemenske živine, za kaj ru|ega pa na 925 metrih nadmorske višine tudi ni Možnosti. V hlevu imamo običajno od 25 do 30 glav g0vedl, trenutno jih je 28." !j_Gozda je malo, hribovske in gorsko višinske Imetij e ga imajo običajno več... .Včasih ga je bilo še manj, samo sedem hektarjev, pa e Je potlej nekaj kmetijskih zemljišč zaraslo in so zdaj 8°zd. Gozd ni posebno bogat, pretežno ga koristimo za °rnače potrebe in le občasno za prodajo lesa." ^leko le še z dveh kmetij ^Mleko oddajate? j. Nekdaj je bilo v Podlanišču (skupaj z zaselkom ^alarše) okoli štirideset kmetij, ki so oddajale mleko, sta samo še dva. Pri nas ga oddajamo povprečno P° osemdeset litrov na dan. Vsak dan ga vozimo v Poldrugi kilometer oddaljeno zadružno zbiralnico na ^'adju. Težave so predvsem pozimi, ko je sneg, Medica..." t__Veliko, zelo veliko kmetij je opustilo prirejo $!eka. Kako to? ■. Hudje se raje odločajo za zaposlitev v dolini, kot da j1 se doma, na kmetiji, kjer so obdelovalne razmere ?lo težke, ukvarjali s prirejo mleka, ki je zelo zahtevna javnost. To še posebej velja, odkar so se zelo zaostrila perila za oddajanje mleka. Če je mleko v tretjem jtakovostnem razredu, ni več nobene ekonomike in je olJe, da ga prenehaš oddajati." ^fosfe z mlekom "odnehali" tudi na vaši kmetiji? zdaj o čem takem ne razmišljamo. Z doseganjem yalitete nimamo posebnih težav, nabavili smo hladil-,'k-In ob vsem tem je plačilo za mleko redno, celo .vakrat na mesec. Z odkupno ceno nisem zadovoljen, ^ od lanskega novembra dalje se ni spremenila, /jedtem ko so cene kmetijskega reprodukcijskega rateriala, strojev in vsega drugega porasle celo bolj, 01 kaže uradna statistika. Tudi regres, ki ga dobimo za Sak oddani liter mleka, ne pokrije vseh dodatnih Pndelovalnih stroškov." l^ena... Logično bi bilo, da bi bila celo višja, saj *Z*Za^kakovostnoplaninsko mleko. D JaTlahko bi mu rekli planinsko! Krave so vse poletje [j lJa do konca oktorba ali še celo v prvih novembrskih l^eh na paši, s koruzno silažo jih ne krmimo, ker °ruza na tej nadmorski višini ne uspeva več najbolje." ^fl zemlja je v enem kosu ^■So za pašo dobre motnosti? l ZeTo dobre! Vsa kmetijska zemljišča imamo v enem l su in vsa so okoli kmetije. To je prednost za pašo in krojno obdelavo." !L£e treba prijeti tudi za koso, grabi je, vile..., za ^l°orodje torej? sr Vecmo zemlje lahko obdelamo s stroji, ročne košnje ro0rajda ni, občasno pa je še vedno treba prijeti tudi za ■ 'Jo orodje. V največji strmini pustimo, da travo Pobere" živina. V osemdesetih letih smo veliko 'jišč meliorirali - zravnali grbine, jih izsušili..." ^rnj iJKoliko vas je za delo na kmetiji? ja ^družini smo štirje odrasli člani: žena Pavla, jaz, sin 0(Jnez in njegova žena Olga. "Tamlada" sta zaposlena, bel CerklJanski Eti, ona v sovodenjskem Termopolu. ^ kler bova midva z ženo še toliko pri zdravju in ve reh, da bova lahko še delala, toliko časa bosta letno še hodila v službo in po službi kmetovala." ^drejši smo še čustveno navezani ^JSJega bi lahko sklepali, da hribovska kmetija z ^Qj37 hektarji zemlje ne daje dovolj dohodka za ^r^ino preživljanje štiričlanske družine... Pre Ob tem, da so pridelovalni stroški v hribih SgJ^J višji kot na ravninah, moramo "hribovci" skoraj Z^} Poskrbeti za vso komunalno infrastrukturo. Prav letošnjem Prešernovem dnevu (9. februarja) predaval v cerkljanski osnovni šoli. Poslušal^ ni bilo veliko, vendar so tisti, ki so priŠj1' pokazali tem večje zanimanje. Moja trditev f bila, da smo eni in drugi, sicer Primorci f Gorenjci, predvsem Rovtarji. Pri tem sem I opiral zlasti na ugotovitve dr. Franceta fm blarja, ki nas je, sosede, razdelil na primorski in gorenjske (rovtarje) - spoznanje, do katef; ega je prišel, ko je leta 1951 začel urejevat' Izbrane spise (I-XII) cerkljanskega rojak' Franceta Bevka. Trditev, ki jo je tedaj postavil, je fundamef1' talna (vsaj po mojem) in se glasi: "Čeprav f svet cerkljanskih in tolminskih hribov zemlje' pisno zvezan z masivi, ki pripadajo Julijski"1 Alpam, in čeprav najdemo tostran in onstra" teh gora isto hribovsko tipiko, je značaj kraje* ki so obrnjeni proti jugu, drugačen. Vsa pobočj8 padajo v pritoke Soče, njihove življenjske segajo naprej dol v sončni goriški svet. Naj so' velikem delu teh krajev zveze skozi PoljansJj' dolino v Ljubljano še danes žive in je & železnica obrnila vse prometne zveze na jug, ^ predalpski svet že davno čustvuje in živi P° sredozemsko; in najsi se jezik vzhodno od BaŠ^ grape preliva čez Idrijsko in Poljansko dolino posebej oddeljeno rovtarsko narečje, v krvi m ljudi se oglašajo sokovi juga in le trdo življenj' jih kroti. Črta, ki gre od juga proti severu, i1 meja dveh slovenskih narav, srednjeevrops^ gorenjske in južnoevropske goriške. Ta črta f tudi meja dveh kulturnih občutij: Tolminsk? cerkljanska zemlja je prehodna alpska pokra)1' na in se iz svoje zaprte, krčevite narave odpi? na jug. TAidi vsa upravna in kulturna tradicija r že od nekdaj zvezana z Gorico..." Pod Ratitovcem rojeni France Koblar je ta* na svoj način potrdil tisto, kar je pred nji zatrdil že pod Krnom rojeni Simon Rutar: da) med Gorenjci in Primorci dvojna ločnica; prva) naturna, zemljepisna, druga je kulturna, znača)?' ka. Vprašanje pa je, kako je s to zadevo danes; J še tako izrazita in nepremagljiva? No, nepr*, magljiva pravzaprav ni nikoli bila; naskakov*\ in premagovali so jo z ene in z druge strani- jr| danes, v času, ki je v znamenju vseh niogop komunikacij, bi jo morali še toliko bolj. kaže, jo že. Poglejte na cesto po Poljanski dofil veliko je oznak GO (ki običajno "hodijo" &1 počasi), na osebnih in na tovornih avtomobili. Ozrite se nadalje pozimi po snežnih poljan^' Črnega vrha; Gorenjcev je skoraj toliko ah več kot drugih... „ Sodobne komunikacije ("Ko bi le imeli 1 boljšo cesto!") torej kar uspešno premagujfl naravne ovire. Kaj pa razlike v značaj1^ "Zaradi dolgotrajne odrezanosti od sveta J se tod razvili samostojni, delavni in skrort^ ljudje, ki pa kljub osamelosti niso zaostali"-i svoj čas zapisal prof. France Planina. MishJ'| na Cerkljane; vendar bi enako lahko zatrdili, njihovih sosedih na žirovski in poljanski str* ^ mar ne? Poglejmo še enkrat, kako je Bevk0^ junake opredelil Koblar. Odlikuje jih značaj. So ljudje posebnega sveta, zaprti va zagnani v boj z utrudljivo zemljo. Zaznam^ jih svojevrstno čudaštvo in ob njem sprerne * jivi južni temperament (tega pri gorenj^ rovtarjih ni); v njih se pretakajo sokovi ju£* ^ oglaša romanski človek. Zraven trdega dofl^ čijstva so na njih razpoznavne široke sve^ ( janske poteze... Če zdaj odšteje^, "spremenljivi južni temperament", lahko to, kar ostane, brez velikega tveganja priPl^j mo tudi na našo stran - smo pač eni in o^ rovtarji! Spremenljivi južni in togi se^6^ temperament pa se lahko, kadar se srec odlično dopolnjujeta! Pojdimo torej čez, na Cerkljansko! TVS 1 10 ic Mal° angleščine, prosim n,"15 Kapitan Power, ameriška J^izanka 11 l22'v' Poslovna oddaja '•00 Cross Creek, ameriški film 13 r5 A0rocila ld olj športni pregled, ponovitev H Tedenski izbor ESP p°večava: Beneški filmski 'estivai 0t>2orja duha Dober dan. Koroška 17?S W dnevnik Otroški program lQ Radovedni Taček * Frida s srcem na dlani, 4. ameriške -..v uirosKi program 2*10 Radovedni Taček: Muzej 17.25 Frida s srcem na d'" norveške nadaljevanke 17-55 TV 101, 11. del ar serije JM8 ABC - ITD., TV igrica •«•10 Risanka ;*-18 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, Vreme £56 Šport <0.0B Stranski učinki, zadnja epi-,°da kanadske nanizanke «••00 Gospodarska oddaja: Made ln Slovenija «.00 TV dnevnik 3, Vreme Šport, Žarišče 22.40 Sova jjMO Seinfeld, ameriška nanizan- 23-05 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 •°° Euronevvs 15.10 Umetniki u svet: Ob 50-letnici OZN 15.20 nIh 1535 Zrcal° tedna 1545 vit« !lsWn 60 16,45 Sova- P°no" j. v 18.00 Regionalni studio Mar- jjg 18.45 Že veste 19.00 Sedma gi *a 20.05 Lovci na grehe, an- 21 nn dokumentarna oddaja dra Primer Paragon, švedska -ama 21.55 Studio City 23.05 Um R°nčel izza odra 0.35 Q?n.f niki za svet: Ob 50-letnici 0.45 TV jutri Kanala 7.00 ^ Video strani 10.00 Spot tedna D ,05 A shop 10.20 Luč svetlobe, po0l r^ovitev 11.10 Dracula, ponovitev ];-40 Žametne vrtnice, ponovitev 2-25 Spot tedna 12.30 A shop Video strani 17.00 Spot 1sd"a 17.05 Vreme 17.10 A shop 17'j?5 Brlog, španska nanizanka li' 5 To trapasto življenje, ponovila 4- dela ameriške nanizanke K8,45 A shop 19.00 Vreme 19.05 w'sanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 vreme 20.05 Zlata dekleta, amer- ^Umoristična nanizanka 20.35 iški k UsPešnica: Bregovi, amer-bena rvni f.ilm 2240 Rodeo, glas- Sn™ oddaja 23.10 Vreme'23.30 MOt tedna 23.35 Video strani MMTV - TELE 59 15^a deo strani 8.30, 12.00 in Sarh MMTV sn°P 1535 Santa Wn'Tara- Ponovitev 16.20 St. Else-ian,re' Ponovitev 11. dela nani-1j ?® 17.10 Beda, ponovitev filma Sa'nt Domaći zdravnik 18.40 sD'Ia Barbara 19.30 Glasbeni vanka?n(54C,apital City' nadalje" oTV ?>Jinr?entarna ser')"3 17.45 "br "0 nn Ulcud[ 10.iu CjiiKd na ^0kurna?vitev 1655 Svet v vojni, 8-30 'udmer'ska nadaljevanka ?°bili?rlrVaško Prvenstvo vavto-a l9v»U' rePortaža 19.15 Risanju Dnevnik 20.15 Murphi Brovvn, humoristična nanizanka 20.45 Anglosaško vedenje, angleška nadaljevanka 21.30 Love-joy, angleška nanizanka 22.20 Zgodbe iz pragozda, dokumentarni film AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program 9.05 Umor, je napisala 9.50 Baywatch 10.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.20 Go Trabi Go, ponovitev nemške komedije 13.00 Otroški program: Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kre-menčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise -Nova generacija 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Resnični moški, ameriška komedija 21.50 Ugrabitev vlaka 123, ameriški triler 23.25 Čas v sliki 23.30 Jeremv Rodack -Moja volja je zakon, ameriški vestem 1.00 Strašno prijazna družina 1.25 Schiejok 2.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.20 Ugrabitev vlaka 127, ponovitev filma AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Agatha, ne piši več o umorih, nemška komedija 11.40 K stvari, ponovitev 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Mojstri priktivanja 13.55 Orientacija, ponovitev 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Svhicjokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.05 Domovina, materinski jezik 23.35 Veliki režiserji: Buster Keaton: General, ameriški nemi film 1.05 Snemalec, ameriški nemi film 2.10 Poroka iz trme, ameriška nema komedija 3.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila. Objektiv Gorenjske 29 19.30 Iz izbora: Mini pet (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Nezgodne zavarovanje otork in šolske mladine (zavarovalnica Slovenica) 20.35 Smučajmo z demonstratorji 21.23 EPP blok - 3 21.30 Mlaid za mlade (v živo) 22.00 Ozadje karaok v Naklem 22.26Nenavadni športi: Paint-ball 22.36 Cvetje in avto 22.42 Poročila: Objektiv Gorenjske 29 23.00 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.50 EPP blok 20.55 TV prodaja -Trgovina pod Plevno 21.00 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.35 Film, izbor iz sat. -programov ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Misijonska tombola '94 v Železnikih 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Domači večer pri Korošcu 18.45 Kremenčkovi 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna KINO kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio - Cerklje 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program - Ti, jaz, najin otrok - kako pomagati otroku z učnimi težavami?, gost spec. pedag. Vladimir Bitenc R TRŽIČ Kot vsak ponedeljek vam bomo predlagali, kaj storiti zase. Zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, informacijam lahko prisluhnete ob 15.30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16.15. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s številke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj vam pripravlja prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Portret ženske na vodilnem položaju 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko IvanDem-šar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.00 Črna kronika 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Aria-niem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalno temo Ljud. univerze Šk. Loka 12.00 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15J\lovinar-jev gost 13.00 3x1 - gTđsbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. -Tanus _A_VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 CENTER amer. pust. thrill. CONGO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. film DOLORES CLAIBORNE ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. druž. kom. CASPER ob 18. in 20. uri TRŽIČ ris. TRNULJČICA ob 18. uri , amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 20. uri TOREK, 3. OKTOBRA TVS 1 10.10 Pridi, moj mili Ariel, zadnji del serije 10.30 Krava v cirkusu, plesni forum Celje 11.10 Prometna zmeda, francos- ko-italijanski film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Ara- bela se vrača, češka nadaljevanka 17.40 V težavah 17.55 TV 101, zadnji del ameriške serije 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Učitelj, francoska nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 KYTV, angleška nanizanka 23.25 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 11.40 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 11.50 Povečava: Senso, italijanski film 13.45 Malo angleščine, prosim 14.00 Pod sincem, 2. del angleške dokumentarne oddaje 14.50 Studio City 16.00 TV 101, 16. del ameriške serije 16.50 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 19.15 Videošpon 20.00 Sejem sodobne elektronike 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.55 Svet poroča 22.25 Druga Evropa, angleška dokumentarna nadaljevanka 23.15 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN 23.25 TV jutri KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Brlog 11.40 Državnik novega kova, ponovitev agleške nanizanke 12.10 A shop 12.25 Spot tedna 16.50 Spot tedna 17.15 Dracula, ponovitev 17.45 Rodeo, ponovitev 18.15 Generacija transformerjev II 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Vreme 20.05 Hermanova glava, ameriška znanstveno-fantastična nanizanka 20.35 Zgodovina ameriškega podjetništva, 3. del dokumentarne serije 21.05 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.35 Državnik novega kova, angleška nanizanka 22.05 Kaj ima ljubezen s tem?, dokumentarna oddaja 22.35 Ben-ny Hill 23.05 Vreme 23.10 A shop 23.25 Spot tedna 23.30 Video strani 7.00 Video strani 8.30 in 11.00 MMTV shop 16.25 Santa Barbara, ponovitev 17.10 Obred pravice, ponovitev filma 18.40 Santa Barbara, 1098. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Max Headroom, ameriška nanizanka 20.30 To je ljubezen, 7. del serije 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Avtodrom MMTV 22.05 Izgubljeni bratranec, ameriški barvni film 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Sledge Ham-mer, ameriška humoristična nanizanka 13.10 Svet narave, dokumentarna serija 14.00 Družina za Joeja, ameriški barvni film 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.15 Usode: Vrnitev, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Sanje brez meja HTV 2 17.35 TV koledar 17.45 Slika na sliko, ponovitev 18.30 Anglosaško vedenje, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Videosmešnice 20.45 Anglosaško vedenje, an- gleška nadaljevanka 21.35 Modra divjina, dokumentarna serija 22.05 Frostov pristop, angleška nadaljevanka; Videostrani AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Umor, je napisala 9.50 Baywatch, ponovitev 11.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.20 Resnični moški, ponovitev ameriške komedije 12,45 Cirque du soleil, iz kanade 13.00 Otroški program: Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 20.15 Opice v ogledalu 21.10 Komisar Rex 22.00 Nogomet 22.45 Cena lepote, nemško-ameriški triler 0.10 Čas v sliki 0.15 Upornikova pest, ameriška politična drama 1.40 Strašno prijazna družina, ponovitev 2.05 Schiejok, ponovitev 3.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.55 Rdeča medalja za pogum, ameriški vojni film AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Razbite rešetke, nemški film 11.45 Raji živali 12.10 Klub za seniorje 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Slika Avstrije, ponovitev 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akti X -skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Orson VVelles - It's Ali True, francosko-ameriški dokumentarec 0.30 Veličastni Ambersonovi, ameriški film 1.55 Umetniki na svet 2.05 Pogledi od strani, ponovitev 2.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Pod krinko 19.30 Otorški program: Priv šolski dan na osnovni šoli Lucijan Seljak Stražišče 19.56 Glasbnei videospoti 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Regijsko gasilsko tekmovanje Gorenjske 95 21.10 Sejem zaščita 95 - Protection 95 21.25 EPP blok - 3 21.30 Film 23.00 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Škofejloški kulturni utrip 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled, ponovitev 21.25 EPP blok 21.30 Nedeljska reportaža: ponovitev TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV 'Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glavni dobitek - odrska predstava gledališke skupine "SCENA" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.38 Peh-ta pripoveduje 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale KINO 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Otroška usta govore resnico 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ura na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Začeli bomo z brskanjem po Tržiški bližnji preteklosti, tudi tokrat nam bo pomagal eden izmed starih Tržičanov. Ob 14.30 sledi oddaja Na štirih kolesih za vse ljubitelje avtomobilizma. Ob 15.30 bo na sporedu informativna oddaja Spremljamo in komentiramo, pa še kakšna zanimivost se obeta. Ob 16.10 sledijo obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15, sledi lestvica Air play Slovenia. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 25. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkova osrednja tema 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countryglasbo 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 17.30 Poljanska kronika 18.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. VValker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHVTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 RadioVatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program ANAL 62 KRIM CENTER amer. pust. thrill. CONGO ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. film DOLORES CLAIBORNE ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. rom. PRED ZORO ob 20. uri Dom Petra Uzarja Tržič objavlja prosto delovno mesto FIZIOTERAPEVT Pogoji: - višja zdravstvena šola - smer fizioterapevt - zaželene so delovne izkušnje Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite ali prinesite osebno v 15 dneh po objavi na naslov: Dom Petra Uzarja Tržič, Ročevnica 58. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634-800 SUPER CENE ■ SUPER CENE ■ SUPER CENE ■18 MESECEV GARANCIJE ■16 PROGRAMOV ■ELEKTRONSKI ■500-800OBR/MIN ■IN0X BOBEN + KAD ■VSE ZAŠČITE philco gorenje 63 351 SIT TV VOYAGER51 TTX 44.990 SIT TV VOYAGER 55 TTX 53.200 SIT BELA rrnmnia "gotovina-10% TEHNIKA yUre,lJe "dolOčekov • POSEZONSKO ZNIŽANJE VRT. KOSILNIC IN KOLES! • VELIKA IZBIRA SVETIL, POSODE, EL. ORODJA, MOTORNIH ŽAG, AKUMULATORJEV, VRTNEGA ORODJA, ČEBULIC TULIPANOV, NARCIS VSE CENE SO ZA GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG KARATE KLUB KRANJ vpisuje v nove začetne tečaje: A) na SREDNJI TEKSTILNI SOLI na Primskovem 1) skupina od 7 do 13 let: vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.00 2) skupina 14 let in starejši: vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00 B) v VRTCU MOJCA na Planini (pri trgovini Mercator) 1) skupina od 7 do 13 let: vsako sredo in petek od 19.30 do 20.30 2) skupina 14 let in starejši: vsako sredo in petek od 20.30 do 22.00 3) skupina starejši od 25 let (rekreativno s samoobrambo) vsak torek od 20.00 do 21.30 VPIS je ob istih dnevih od 26. 9. do 6. 10.1995 NAGRADNA Bojan Leben, 64228 Železniki, tel: 064/66-381 kmečki stroji kovin Otihna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! V ZELENEM OKOLJU ZELENI ŠUM Včeraj, natanko ob 8. uri, je komisija bralcev GG opravila žrebanje prispelih 1230 rešitev nagradne križanke gostilne in pizzerije Zeleni Šum iz Vogelj. Nagrajenci: 1. Ana Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj (večerja za dve osebi) 2. Franc Slanic, Groharjevo naselje 2, Škofja Loka (enodnevni izlet na Madžarsko za 1 osebo) 3. Ivanka Drnovšek, Reteče 87, Škofja Loka (dve pizzi) 4. - 6. nagrada Gorenjskega glasa v vrednosti po 1.000 SIT. Marija Janša, Sp. Gorje 81, Zg. Gorje; Franci Štibel), Brezje 39, Brezje in Lili Poljanšek, Oprešnikova 80, Kranj- Čestitamo! KRIŽANKA BAZEN ŽELEZNIKI Že 20 let je plavalni bazen v Železnikih pomemben dejavnik pri vzgoji za zdravo in varno življenje, ter vsestranski rekreaciji odraslih. V bazenu in vseh pripadajočih objektih je vsa ta leta dogajanje intenzivno. Ponudba je pestra: od športnih, rekreacijskih, kulturnih prireditev do plavalne vzgoje in mirnega, ter prijetnega okolja za turiste, BAZEN, SAVNA in NAMIZNI TENIS so odprti: v pon., sre., pet. od 15. do 21. ure, v tor. in čet. od 15. do 22. ure, v sob. in ned. od 10. do 20. ure. Cena karte za bazen je 250 SIT za otroke in 350 SIT za odrasle, savna stane 600 SIT, karta za savno+bazen pa 800 SIT. SEZONSKE KARTE veljajo za 10 obiskov. Karta velja eno leto od dneva nakupa in je PRENOSLJIVA. VIDEOTEKA ima vrata odprta ob delavnikih od 16. do 21. ure, ob sob., ned. in praznikih pa od 16. do 20. ure. TOPLO VABUENI V PLAVALNI BAZEN ŽELEZNIKI! Nagrade: 1. nagrada: sezonska karta za savno + bazen 2. nagrada: sezonska karta za savno 3. nagrada: sezonska karta za bazen Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas (bon v vrednosti 1.000 SIT). Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 12. oktobra 1995, v Gorenjski glas-Zoisova 1, Kranj. Dopisnice lahko pošljeta na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1, ali pa oddat« v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD DoVJ* - Mojstrana, Turistično agencijo Meridia'1 Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovlj'' ca, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TArf * Preddvoru. Rešitev pa lahko oddate tudi' naši malooglasni službi. SESTAVIL I F. KALAN I KRAT. SL. GRADB. PODJETJA PRIKAZE N| PTICA PEVKA AM. PEVEO LOPEZ '4t VGR. MIT ZEVS0VA LJUBICA VOHUNKA HARI "TSaCT" ENTKA M0SK0 IME PBL. IMENA|| ARTHUR OSEBNI ZAIMEK J" ŠVIC. DROBIŽ NEKD. IMEJ LJUBLJANE! POKR. V VOJVODINI SPREMEMBA PRORAČUNA MESTO V EGIPTU IT. FILM PRODUCENT] CARL0 20 RIMSKA ŠTIRI STROK. ZA TRDNOST GLAVNI ŠTEVNIK 13 NAVEDEK PERJE PRI REPI IGRALKA GARDNER IME VEČ PAPEŽEV NEKD. PTIC VELIKAN TENISKA IGRALKA MOMKA IHTA PRITOK REKE ORANJE V AFRIKI KORDI-UERE AVSTR. IP0UT1K UULIUS TVARINA POŠKODBA PEVKA ŽNIDARIČ 11 GEORG IRVING SLONOV ČEKAN OTOK V INDIJSKEM OCEANU DOKAZ ZA DDS0TN0S1 S KRAJA DEJANJA 3 TEZA i OVOJNlNt 16 ! POLOŽAJ VRSTA SIRA KRAJ PRI PODČETRTKU OBL. IMENA ANTON ZAČIMBA ZAPIZZO J1 RADIJSKI APARAT IME EVR i/ESOUSKlH PLOVIL 10 INDIJSKA GOSPA DRSALKA MIDORI 18 ESTONEC NOETOVA BARKA NEKD. SREDNJA ŠOLA VOJAŠKA PIVNICA (MNOŽ.) 17 3IK0B0REC OBŽALOVANJE ALUMINIJ REKA V ŠVICI ŽANE ČUK KOSTARIŠKI POLITIK 0SCAR IT. SLIKAR GUIDO ŠPELA ROZIN PADAVINA 12 ROBERT ALTMAN GORA V SRBIJI IZBRANE DRUŽBE 15 RJAVO-RDEĆA BARVA RIM. BOG VOJNE 19 GRŠKI FILOZOF ETIOPSKI VELIKAŠ TRZLJAJ REKA V NEMČIJI 20. n 12 16 17 18 10 14 15 19 20 LOMLJENJE ŽIVALSKI DEL TELESA 114 VULKAN NA SICILIJI ŽENSKO IME OLGA AJLEC ĆASOMER ANDREJ ZOHN NEMŠKI FILOZOF KARL POSLI IN FINANCE 29. septembra 1995 UREJA MARIJA VOLČJAK 27. STRAN • GORENJSKI GLAS NLB na Češkem septembra - Nova Ljubljanska banka je v Pragi odprla c^ajetje LB Consulting, kije 100-odstotno njeni lasti vodi ga a,«tan Loncnar. se h b'ag°vne menjave s Češko in Slovaško je še majhen, vendar g. hllro povečuje, zlasti po sklenitvi sporazuma o prosti trgovini. . genski izvoz na Češko ima denimo le 1,2-odstotni delež celotnega lR°r' UVOZ s ^-eS'ce Pa 2,4-odstotni delež celotnega uvoza. Podjetje j Consulting namerava podpreti slovenska podjetja pri njihovih l °^n'h prizadevanjih, prek sodelovanja s češkimi in slovaškimi Mami pa pospešiti njhov izvoz v Slovenijo. NLB ima v Pragi rae£sfavn,štvo že od leta 1971, s svojim podjetjem pa bo storitve in t''a S svelovanJem na investicijskem, finančnem, organzacijskem ekonomskem področju, z agencijskimi posli ter z odkupom terjatev. Acroni prodaja tudi znanje ieselJ,'ce» septembra - V jeseniškem Acroniju se šolajo 'okovnjaki južnokorejske jeklarne, kar je priznanje za ^cronjjevo tehnologijo. a Južni Koreji bo prihodnje leto začela obratovati tretja jeklarna ne ^"^bilskega koncema Kia motors, proizvajala bo predvsem j r]avna jekla za Kia motors in Hvundai. Po priročilu nemške v I*?e Mannesman-Demag so svoje strokovnjake poslali na šolanje Peroni, kjer se bodo bodoči vodje oddelkov in tehnologi znani]j s proizvodnimi postopki, ki so jih na Jesenicah razvili kjfli. Jeseniški strokovnjaki bodo pomagali tudi pri zagonu t ,reJske jeklarne, korejski pa bodo že na Jesenicah pripravili nološko dokumentacijo ter se praktično uposobili za delo. ■u. r°daja znanja Acroniju v poslovnem svetu dviga ugled, poleg l*nokorejskih so se na Jesenicah že šolali strokovnjaki iz Turčije, son^ 'n Alžirije, prišli pa bodo še s Tajske. V Acronijo so s delovanjem proizvodnim in razvojnih strokovnjakov tehnologijo ^.zv-ili v dobrin osmih letih. Glavni tehnolog Jože Triplat pravi, da rcZ posodabljanja in zasledovanja razvoja v svetu hitro zaostali, ,'"vcsticijami, ki vedno kasnijo, pa še niso uspeli doseči višje ravni ieici,^rugi. orn°g°čeno Pa je preživetje. Skrbi pa ga prihodnost I , 'ar!>tva, saj se zelo malo mladih odloča za študij metalurgije, kar ko postane kritično že za vzdrževanje obstoječega, kaj šele za naPredek. • Boštjan Fon STA TISTIČNE INFORMACIJE *a*)d republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telefax: 061/216-932 [NDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIM POTREBŠČIN, SEPTEMBER 1995 .1X95 1X94 1X95 1-1X95. VIII 95 XII94 1X94 1-1X94 1X95 r9T KpEKSICENNA D*0BNO, SKUPAJ iJpEKSI CEN £yUErqSKIH POTREBŠČIN SKUPAJ 101,3 105,9 110,8 113,9 181,2 101,0 105,9 110,7 115,1 183,8 Bogataši vabljeni na salon Denar - vrednost Ljubljana, 26. septembra ■ V Celovcu bo od četrtka, 5. oktobra, do ponedeljka, 9. oktobra 1995, odprt 3. mednarodni salon Denar -vrednost. Na njem se bodo predstavili samo izbrani proizvajalci z visoko kvalitetnimi izdelki in storitvami. Noben izmed razstavljenih predmetov ne bo cenejši od 5000 šilingov, zato so ciljna skupina salona predvsem bogati ljudje, ki imajo letno najmanj 1 milijon šilingov čistega dohodka. Namen salona je predstaviti lepe in koristne stvari, ki so hkrati tudi dragocene. Gre za predstavitev življenjskega stila bogatih. Zastopana bodo različna področja: bančne in zavarovalniške storitve, nakit, nepremičnine, ekskluzivni športi, alkoholne pijače, perzijske preproge, krzno, umetnine, elektrotehnika, pohištvo, avtomobili, potovanja... Z vsakega področja se bo na sejmu predstavil samo eden, največ dva proizvajalca, in to najboljša. Razstavljalo bo 120 proizvajalcev iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije in Hrvaške, vsak od njih pa je bil na salon povabljen ekskluzivno. Novost na sejmu bo tudi razporeditev stojnic. Zato so oblikovali posebno osemkotno stojnico, pri čemer jim je pomagal najeti strokovnjak. Načelo salona je namreč ustvariti pozitiven pretok energije po stari kitajski modrosti. S tem so želeli ugoditi obiskovalcem, da bi se ti dobro počutili. Hans-Jorg Pavvlik, direktor Celovškega sejma, je povedal, da na salonu pričakujejo 10 tisoč obiskovalcev - milijonarjev. Od tega naj bi bilo kar nekaj tudi slovenskih, saj je, po Pawlikovih podatkih, v Sloveniji že tisoč dolarskih milijonarjev. Torej, če ne veste kam z denarjem, ste vabljeni v Celovec na ogled salona. Za vstopnico ne boste plačali veliko, saj stane samo 100 šilingov, za ta denar pa boste dobili tudi katalog, v katerem bodo predstavljeni vsi elitni razstavljala Sejem bo od četrtka do sobote odprt od 14. do 22. ure, v nedeljo pa od 9. do 22.ure. • P. Oman Zaščita - Protection '95 Kranj, 28. septembra - V Kranju bo minister za obrambo Republike Slovenije Jelko Kacin v torek, 3. oktobra, odprl 23. specializirani sejem Zaščita '95 • Protection '95. Strokovno mednarodno sejemsko prireditev s področja reševanja, zaščite in varovanja organizirajo letos PPC Gorenjski sejem v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo R Slovenije, Upravo R Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvom za notranje zadeve in Delovno skupino Alpc-Jadran za zaščito ob naravnih in drugih nesrečah. Na sejmu bo po informaciji PPC Gorenjski sejem okrog 50 direktnih razstavljalcev s ponudbo za osebno zaščito, za gašenje požarov, za zaščito in reševanje ob ekoloških nesrečah, medicinsko in veterinarsko opremo, opremo za reševanje v gorah, jamah, iz vode... Prireditev bo tudi letos spremljal program različnih ak- Pl ■ RAČUNOVODSKI PROGRAM V KORAK S ČASOM?! ue|. »©vodstvo, kot sestavni del vsakega ] '°£'ben del vsakdanjih poslovnih proces ^P'^movanje računovodstva zelo razlikuje < Haču novodstvo, kot sestavni del vsakega podjetja, je rocesov. Čeprav od primera "Primera, bi kot osnovno definicijo, kakor tudi pomoč l .."adaljevanju, uporabil definicijo računovodstva iz J'ge UVOD V RAČUNOVODSTVO dveh prizna-in strokovnjakov za to področje, prof. dr. Ivana Turka ti£\°A dr Daneta Melavca, ki sta svojo knjigo začela z spr ."J0 definicijo: "Računovodstvo je dejavnost iJLem'Janja in proučevanja v denarni merski enoti Zenih pojavov, ki so povezani s poslovanjem kakega ,!0vnega sistema." ljUd°S'0Vn' sistem' kQt ce'ola' k' Je ustvarjen s strani n "i računovodstvo, kol nujni sestavni del poslovil $'stcma, pogosto nimata potrebne povezave in s spr ra^Unovodstvo ne izpolnjuje svoje osnovne naloge top ianJa in proučevanja poslovnih dogodkov. Naj-jUjgfleic računovodstvo v naših podjetjih še zadovol-Pred n^c'J° spremljanja oz. so zaradi zakonsko VD P'sane obveznosti to tudi dolžna izpolnjevati. Prouf e. Pa se P°Jav'Ja Pri druS' funkcij'. t0 Je £Cevanje poslovnih dogodkov. je we,Sc vmemo nekaj let nazaj in se spomnimo, kako bj| "8'j-dalo računovodstvo, kako počasen in okoren je račuC ce'oten sistem, saj je bilo potrebno celotno le(jnnhUVoc*stvo voditi preko zamudnin in težko preg-it, . r°čnih evidenc, ki seveda niso omogočale hitrih Pfvih vP°gledov v poslovne dogodke. S pojavom Podr xra^Una'nikov, ki so se začeli uporabljati v vseh ^ °čJ'h našega življenja, tako tudi v računovodstvu, softv Za^eu pojavljati prvi bolj ali manj uporabni liso ^e'caten s° s'cer ze'° napredovali, še vedno pa ž9ru lzPolnili zahtev uspešnih in sodobnih podjetij, ki prj: VaJ° predvsem enostavno in do uporabnika Pa Dr"0 Pro8ramsko okolje, hitro odzivnost, predvsem °men°8ram' ^ DO omogočal zadovoljevanje že zgoraj k0v iene.funkcije, to je proučevanje poslovnih dogodki ,,Lnau?a, predvidevanja in številne druge zahteve, koriSt lrT1aJo današnji uspešni direktorji, zavedajoč se votl«i,nL0st' m uporabnosti hitrih in kvalitetnih računo- Vsk'h informacij. ere> e .Prcj omenjenem prvem obdobju računalniške stroko° ^ ^ softver oz. programiranje domena redkih racu Vm-akov' so računovodske programe pisali v prevladrkem oko,Ju D0S Pr°grami v lem okoIju so slar)0si * s'ovenskem prostoru, kljub številnim Sadnje'01' ^ Pa s° se v veliki meri pokazali šele v sofiv m obdobju, ko računalništvo in s tem tudi 2anC naPreduieta z velikimi koraki. predVslrniv Proo'ern. s katerim se srečujejo zaenkrat v|aga. so predstavniki upravne enote opozorili ministra na nekatere probleme in mu predlagali več ukrepov za izboljšanje dela pri spodbujanju razvoja podeželja-V upravni enoti menijo, da bi podobno usklajevanje strokovnih služb, kot ga želijo na območju nekdanje škofjeloške občine, morali zagotoviti tudi na državni ravni. Vsa ministrstva, ki se "srečujejo" v enem in istem prostoru, naj bi povezala razvojne službe in se usklaje-vala pri finančnem spodbujanju razvoja-Tako bi tudi "razdrobljeni tolarji", ki so z različnimi razpisi namenjeni za isti prostor, dali večji razvojni učinek. V upravni enoti tudi menijo, da bi bilo za razvoj podeželja, še zlasti gorsko višinskih in drugih razvojno šibkih območiji treba zagotoviti več denarja, sicer se bodo nekatera območja zarasla, ljudje pa odselili. Država bi tudi finančno \ morala podpreti lokalno povezovanj strokovnih služb, pri t. i. uvajanj* projektov na podeželju pa naj bi bile takšne razvojne skupine v enakopravnem položaju z zunanjimi projektantskimi organizacijami ali celo v prednost); In nenazadnje: v škofjeloški upravni enoti menijo, da bi država morala sistemsko zagotoviti finančno podporo pri vseh fazah uvajanja projektov na podeželju in prednostno podpreti prve naložbe neodvisno od tega, ali občin) uspe zagotoviti za to lastna sredstva ali ne. • C. Zaplotnik Priznanja Kmečkega glasa za urejene kmetije Lipov list za Rabičevo domačijo Priznanje za najlepše cvetje sta prejela tudi Doroteja in Franc Ložar s Študljanske ceste v Domžalah. Ljubljana - Časopisno založniška družba Kmečki glas je tudi letos pripravila akcijo Živimo s podeželjem, ze osmo po vrsti. Komisija, v kateri so bili strokovnjaki z različnih področij, Anka Bernard, Živa Deu, Marija Oreš-nik in Peter Rau, si je letos poleti ob sodelovanju kmetijskih svetovalk ogledala 57 kmetij, ki so prišle v ožji izbor, in potlej izmed njih izbrala najbolj urejene. Akcijo so sklenili v nedeljo, ko so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podelili priznanja. Štiri kmetije, med njimi tudi domačija Nade Rabič z Dov-jega, so prejele lipov list za vzorno urejene kmetije, deveterica priznanja za urejene kmetije, dve, med njimi tudi kmetija Doroteje in Franca Ložarja iz Domžal, pa priznanje za najlepše cvetje. Kot je v posebno prilogo Živimo s podeželjem zapisala dipl. inž. arh. Živa Deu, so si lipove liste in pohvale prislužili tisti gospodarji, ki so v splošnem razvoju svoje kmetije ohranili podedovano arhitekturo ali jo kakovostno nadgradili. Takšni gospodarji so, žal, še bolj redki, med njimi pa je po mnenju strokovne komisije tudi Nada Rabič z Dovjega, ki je za vzorno urejeno kmetijo prejela Lipov list. Po lepoti izstopa stanovanjska stavba V obrazložitvi piše takole: "Domačijo, ki je izjemno kakovostno vraščena v svoje okolje, sestavljajo enonad-stropna stanovanjska stavba s pridvignjenim lesenim podstrešjem, zidan hlev s seniKom in še nekaj manjših lesenih poslopij, ki rabijo za spravilo drv, orodja in strojev. Vsi objekti imajo značilne vzdolžne tlorise in dvokapne strme strehe s čopi (koroški vpliv), prekrite z rdečo kritino. Po svoji lepoti izstopa stanovanjska stavba. Ta ima ohranjene vse elemente arhitekturne kompozicije, ki po veljavnih merilih oblikujejo estetsko arhitekturo (simetrijo čelne fasade, dualizem vzdolžne fasade, ritmično nizanje okenskih odprtin značilne pravokotne oblike in velikosti...) in številne drobne tradicionalne detajle (kamnit vratni okvir, kakovostno oblikovani okrasni lini v lesenem podstrešnem delu, stopniščno ograjo...). Gospodarjem je kljub številnim gradbenim posegom (hlev s senikom je novogradnja na starih temeljih, tlorisna zasnova bivalnega dela je prenovljena - kuhinja, sanitarni prostori in drugo), ki so bili potrebni zaradi spremenjenega načina življenja, uspelo v celoti ohraniti arhitekturno tipiko domačije. Obiskovalca prijetno preseneti ohranjeno okolje kmečke domačije, značilne za Gornjesavsko dolino. S hiše in hleva s pristnimi ganki žare rože, na senčni strani hiše se z oken in lesenega stopnišča v slapu prevešajo bujno cvetoče fu-ksije. V senčnem kotu naspro- ti hiše stoji kamnita rniza majhnim, bujno zasajen' vrtičkom in zelenico." Kmetijo zaljša skrbno negovano cvetje Med dobitniki priznanj * urejene kmetije ni gorenjs^ gospodarjev, priznanje za lepše cvetje pa sta ^\ Doroteja in Franc Loža' Študljanske ceste v Don)*, lah. Kot piše v obrazložil veliko, pravokotno notra^L dvorišče domačije zapisi vzdolžno z obeh strani utfJ. na gospodarska poslopja, ^ krajših stranicah pa stara , nova stanovanjska hiša, ki i zaljša skrbno negovano cveiJ prav tako tudi vhod na dv išče s stranske poti. Skr^ roki gospodinje Doroteje vj pri zalivanju pomagajo \,, drugi, kajti slapovi surfin'JU visečih posodah pri novi ^ kar hlastajo za vodo, nič & pa ni zahtevno cvetje na » hiši", kjer domujejo mla0*' J C. Zaplotnik "Krompirjevci", na dan! , Gostilničar išče najdebelejši kromp^j Grad pri Cerkljah - Ciril Zupin, ki je v Gradu lasttj gostilne Na vasi, je doslej že večkrat pripravil tekmovanje^ j najdebelejši krompir. Tudi letos ga bo. Vse stare in n \ debele "krompirjevce" vabi, da svoje obilne pride1*,! prinesejo v nedeljo, 1. oktobra, ob 15. uri na razstavo njegovo gostilno. Vsi bodo prejeli praktična darila pa i veselo srečanje se obeta. )j| Če komu ta informacija ne zadošča, lahko v večernih °r j pokliče Cirila tudi po telefonu (064) 422 - 277. J Košarkarice Odeje Marmorja v prvi tekmi 2. kroga pokala Liliane Rochetti niso bile kos Italijankam V ITALIJO PO ČASTNO SLOVO Visoke igralke Cesticice Riunite so v škofjeloški dvorani prikazale profesionalo košarkarsko igro in Pomagale Odejo Marmor kar 44:83 (21:50) - Ločanke oslabljene štartajo v novo prvenstvo ^°fja Loka, 27. septembra - Košarkarice Odeje M ar morja,-k i so v Jedo odigrale prvo tekmo drugega kroga pokala Liliane £**etti, I ... —so v domači dvorani morale priznati veliko premoč I JJanske ekipe Cestistica Riunita, ki je sestavljena iz reprezen-ni'h ^ven viso^ib temnopoltih Američank. Tako so tudi . J nove možnosti pred povratno tekmo minimalne, vendar pa je len V P0'411'" zanJe nova pomembna mednarodna izkušnja in »** !*Vo^ v novo košarkarsko sezono, ki jo bodo ženske ekipe **** 7. oktobra. Škofjeloške košarkarice napotnic iz Italije niso poznale, Ve?Vf ^a ^e la^°i Jasn°. da likih možnosti za ugoden . 2ultat nimajo. Italijanke so q. "a začetku polnile koš °eje Marmorja, ter ob polča-ku naredile razliko 29 točk, ob ncu tekme pa so zmagale v'soko 44:83. j jP tekmi z Italijankami ni eoa-zgubljati besed, saj kvali-0 obeh ekip realno kaže bil i!at' talijanska ekipa je '.a boljša, to so pač profesio-g*e, naše igralke so amaterke, "d na^ Je takšna košarka čisto ^gi svet" in že uvrstitev v bil ^° te£a tekmovanja je s a^a našo ekipo lep uspeh in ^°abuda za celo košarkarsko m^?no; Sprva nismo niti raz-•n" 'Jali, da je moč premagati ' rkmje v prvem krogu, vendar ^ nam je izšlo najbolje za nas. r, ,Pa Sfno dobili za nasprotnice Ual'janke. Ločanke so bile nemočne v boju z visokimi Italijankami tako v obrambi kot napadu. naše smo vedeli, da so možnosti zelo majhne," je L Sredini tekmi povedal trener 0Jarkaric Odeje Marmorja Marko Terkaj. Košarkarice Odeje Marmorja v sredo odhajajo še na povratno tekmo v Italijo, nato pa jih čaka domače državno prvenstvo. "Na letošnjo sezono smo se začeli pripravljati 24. julija. Računali smo, da se bomo novim centrom, po-smo se s Suzano Blagos iz Ilirije, vendar do realizacije tega ni prišlo. Poleg tega je prenehala z igranjem Mateja Kržišnik in tako smo novo sezono pričakali s slabšo ekipo od lanske. Še vedno bo ena od nosilk igre Zora Ma-lacko, poleg tega pa računam trudi na dobro igro Gartnerjeve in Pejičeve. Počasi bo treba v ekipo pripeljati tudi mlade. Nekaj jih je, vendar pa imamo v naši ekipi le igralke z Gorenjskega in veliko izbire nimamo. S tako ekipo, kot jo imamo trenutno, pa več kot uvrstitve med četrto in šesto mesto v državnem prvenstvu ne moremo pričakovati. Če pa se nam bo ponudila možnost za kaj več, pa jo bomo podobno kot lani skušali izkoristiti," pravi Marko Terkaj. • V. Stanovnik, foto: G. Sinik okrepili z govarjali TENIS tenisači in občina so se dogovorili ^ranj, 29. septembra - Danes ob 11. uri se bodo sestali člani vodstva Teniškega kluba Triglav in predstavniki občine ter **redili status teniških objektov v kranju. Občina naj bi Povzela lastništvo nad objekti, ki so jih v minulih letih 'gradili tenisači, TK Triglav pa bo upravljalec. • V. S. VABILA, PRIREDITVE Prvenstvo v smučarskih skokih za dečke - Jutri, v soboto, ob 11. uri bo SSK Stol iz Žirovnice organizator državnega prvenstva v smučarskih skokih za dečke do 9 let. Prvenstvo bo v skakalnem centru Glenca nad Breznico, kjer bodo predstavili tudi novi skakalnici. • V. S. Malonogomemi turnir v Križah - V počastitev praznika KS Križe bo Klub malega nogometa Ellatron Senično jutri in v nedeljo pripravil turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo še danes do 19. ure, ko bo žrebanje v brunarici TK Križe. Informacije po telefonu 57-882 ali 52-285. • V.S. Trmasti že četrtič na Kališče - Klub trmastih bo jutri, v soboto, organizator 4. gorskega teka trmastih na Kališče. Start teka bo ob 10. uri pred OS Matije Valjavca v Preddvoru, cilj pa pred kočo na Kališču. Moški bodo tekli v treh, ženske pa v dveh starostnih skupinah. Štartnina je 500 tolarjev, organizator pa jo bo v celoti namenil za nagradni sklad. Vsi tekmovalci bodo na cilju dobili topli obrok in majico. • M.P. Golf na Bledu -Bled golf & countrv club bo organizator turnirja Liqui molv Unicum. Tekmovanje bo jutri na blejskem igrišču za goli. • V.S. Športno društvo Kranj začenja z vadbo - Danes med 18. in 19. uro se v avli O.Š. Matija Con otroci lahko vpišejo v vadbo, ki bo tudi letos potekala v okviru SD Kranj. Tudi telovadba za odrasle bo potekala od 1. oktobra naprej in sicer po ustaljenem umiku. • V.S, pfy " septembra - Letošnjo sezono v kartingu na dirkah za državno Šahovski turnir za "Nagrado Kranja" - To nedeljo, 1. oktobra z Moi"StVo so začeli tudi vozniki letos ustanovljenega kluba Y.C.C. začetkom ob 9.30 uri bo v avli mestne občine Kranj 6. šahovski idn .F Sport iz Kranja. Klub, ki ga vodi Aleksander Sofronievski, je turnir za "Nagrado Kranja 95", ki ga organizira Šahovski klub '••sil kar nokoi ..«w>2nii. aAMMUlrih »mmIIta« Lnriinon Naklo. Za tekmovanje je že prijavljenih nad 80 igralcev, prijave pa sprejemajo še pred turnirjem. • L.G. Medobčinsko prvenstvo v krosu - ŠZ Škofja Loka vabi vse prijatelje teka na 1. medobčinsko prvenstvo v krosu, kjer lahko tekmujejo občani in občanke občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Tekmovanje bo danes popoldne v Gorajtah, start za člane in članice pa bo ob 16.54 na igrišču ŠD Polet pri Svetem Duhu. Prav tako bodo tekmovali tudi v mlajših kategorijah. • M.K., Košarkarski spored - V Al ligi bo ekipa Triglava v dvorani na Planini jutri ob 20. uri gostila Rogaško Donat MG. Ekipa Loka Kave v A2 ligi odhaja na gostovanje v Zagorje, ekipa Didakte iz Radovljice pa v domači dvorani jutri ob 18.30 uri gosti Color Medvode. Med tekmo v Radovljici bo tudi žrebanje vstopnic in metanje na koš za nagrado - smuči MBX Elan. • V.S. Vabilo mladim košarkarjem - Člani KK Radovljica obveščajo vse osnovnošolce, da se jie že začela letošnja Vesela šola košarke. Informacije dobite na OS Radovljica, Bled, Lesce, Gorje, Lipnica in Begunje. • L.G. Balinarski spored - Balinarji bodo ta konec tedna odigrali dvojni spored. V super ligi Trata casino Sara jutri ob 15. uri doma f;osti Avtostroj iz Šiške, v nedeljo pa gostuje v Novi Gorici. V I. igi bo jutri ob 9. uri v Kranju srečanje med Hujami in Virtusom, Jeseničani doma gostijo Jadran Pato, Feroles gostuje v Ilirski Bistrici, Primskovo pa v Prestranku. V nedeljo z začetkom ob 10. uri bo v Kranju gorenjski derbi med Primskovim in Jesenicami, v Radovljici pa se bosta pomerila Feroles in Huje. Virtus doma gosti ekipo Soviča. V II. ligi - vzhod ekipa Bistrice jutri ob 9. uri doma gosti Plešivico, v Kranju Tele TV Rogovila gosti RLV, Tržič pa gostuje v Ljubljani. • V.S. Rokomemi spored - V II. državni ligi za ženske ekipa Lokastara gostuje v Zagorju, Planina Kranj pri Robit Olimpiji B, Lokastar B pa pri Mlinotestu. V III. državni ligi za moške so pari: Jezersko -Duplje (sobota ob 18. uri), Preddvor Gorjanc - Radovljica š. Bled (nedelja 10.30), Besnica B - Kamnik (nedelja ob 10. uriL Dom Žabnica - Sava Kranj (sobota ob 18.15), Šešir B - Krim (sobota ob 20. uri). • V.S. Začenja se malonogometna liga - Danes zvečer bodo nogometaši v prvi slovenski malonogometni ligi odigrali prvi krog. Že na začetku tekmovanja se bosta med seboj pomerili gorenjski ekipi: KMN Alples lesni programi Sport fit in KMN Marmor Hotavlje. Tekma bo ob 20. uri v dvorani na Podnu. • V.S. Nogometni spored - V II. ligi ekipa Nakla na igrišču v Šenčurju v nedeljo ob 14.30 gosti ekipo Drave s Ptuja, oba gorenjska tretjeligaša pa jutri igrata v gosteh: Visoko pri Telmontu, Triglav Creina pa pri Goriških opekarnah. Prav tako v soboto in nedeljo redno kolo igrajo v gorenjskih nogometnih ligah. • V.S. KARTING yC.C. MOTOR SPORT USPEŠNO z'l kar nekaj uspešnih gorenjskih voznikov kartinga. tUJ.aJnilaši je komajda 8-letni Sašo Sofronievski, ki je najmlajši djj.tned drugimi tekmovalci v državnem prvenstvu, na zadnji Start V *>ortorožu z izjemno pogumno vožnjo celo osvojil prvo ver- 0 pozicijo, nato pa zaradi smole, ki jo je povzročila okvara ku^jf'. osv°jil sedmo mesto v finalni dirki v razredu do 60 ^ast centimetrov. V razredu slokart barve kranjskega kluba tue °Pata Matjaž Hribar, ki je v Portorožu osvojil odlično drugo *ad • ln Matjaž Zupan ter Gregor Bencina, slednji z odstopom v j^Jern krogu. ^a7rf ^^-C- Motor Sport podpirajo sponzorji Gorenje, Shell, Ptec 3 ^CC. in Nimbus, načrti za prihodnjo sezono pa so kar S0f el ambiciozni, tako v klubu računajo, da bo najmlajši Sašo Be °.n,eyski v svojem razredu mešal štrene pri vrhu, Zupan, °kol m ^'bar pa bi v razredu slokart lahko dosegali uvrstitve d0^.'Petega mesta. Načrte bodo lahko uresničili, če jim bo uspelo Je|je .tudi ustrezno finančno podporo, saj je jasno, da posluha za s|cfL .ln tudi uspehe v avto-moto športu, vsaj na Gorenjskem, raJ ni. • M.G. 'P* V.C.C. Motor Sporta po uspešni dirki v Portorožu opravek tya , torkovi Stotinki na 24. strani je bil objavljen zapis o Žal ^rebcu, uspešnem diplomantu in trenerju nogometa. jernn010 naPac"o zapisali njegov priimek, zato se opraviču-0 Za neljubo napako. H OIC mirni JESENIČANI PRED KAMERAMI Jesenice, 29. septembra - V 7. kolu Alpske lige je bilo najbolj zanimivo v dvorani Podmežakla, kjer sta prekrižali palice moštvi domačega Acronija in blejske Sportine, gorenjski derbi pa je šele po kazenskih strelih ponovno dobila jeseniška ekipa. Moštvo Sportine, ki je bilo na prvem srečanju Alpske lige v blejski dvorani le za gol "prekratko" za državne podprvake, je pripravljalo naskok na točki v Podmežakli. Tako si je nekaj več kot dva tisoč gledalcev lahko ogledalo res zanimiv hokej, saj so Jeseničani veliko napadali, Blejci pa so si želeli nove zmage v Alpski ligi. Najprej je zadel MacEachern, izenačil pa je Rasko in rezultat po prvi tretjini je bil neodločen. V drugi tretjini je naprej ponovno zadel MacEachern, nato pa je bil uspešen še Flanegan. Toda Blejci se niso dali. Najprej je razliko zmanjšal Šahraj, nato pa je v zadnji minuti druge tretjine zadel še Kopitar. To je goste spodbudilo in v zadnjem delu srečanja so po golu Raska vodili s 3:4. Izenačil je Flanegen, nato pa gola do konca ni bilo več. Tako so o zmagovalcu odločali kazenski streli. Jeseničani so bili uspešnejši, saj sta zadela Laplante in Sodja in končni rezultat je bil 6:4, 4:4 (1:1, 2:2, 1:1). Olimpija Hertz je v Ljubljani gostila Asiago in po odlični igri visoko zmagala 10:2 (3:0, 4:1, 3:1). Ta konec tedna bo pri nas le ena tekma Alpske lige. Ekipa Acronija Jesenic gosti Wien z Dunaja, tekma pa bo z neposrednim TV prenosom že ob 16. uri. Blejci odhajajo na gostovanje k ekipi Fasse, Olimpija pa k Allegheju. • V.S. LOKOSTRELSTVO TRŽIČANI NAJBOLJŠI V POSTOJNI Kranj, 26. septembra - Konec tedna je bilo v Postojni absolutno državno lokostrelsko prvenstvo v disciplini 900 krogov. Med 68 tekmovalci so se najbolje odrezali Tržičani v postavi: Vlado Sitar, Dejan Sitar in Robert Levstek, ki so osvojili ekipni naslov v slogu coumpound, Vlado Sitar pa je bil tudi najboljši posameznik. V olimpijskem slogu pa so zmagali Kamničani v postavi Primož in Danijela Flerin ter Mitja Burja. V disciplini instinktivno je med ženskami zmagala Vakaričičeva iz LK Škofja Loka, v olimpijskem stilu pa Podržajeva iz Šenčurja. • V.S. KEGLJANJE DOBER ZAČETEK JESENIC IN LOG STEINELA Kranj, 29. septembra - Z ligaškim tekmovanjem so začeli tudi kegljavci v medregijski ligi. Gorenjska predstavnika v tem tekmovanju Jesenice EP Commerce in Log Steinel iz Stražišča sta že v prvem krogu prikazala odlično pripravljenost in napovedala boj za prvaka. Jeseničani so na domačem kegljišču gostili igralce Integrala iz Ljubljane in jih po odlični igri celotnega moštva premagali z rezultatom 7:1 (5240:4883). Kegljavci Log Steinela pa so se pod vodstvom novega trenerja Antona Česna v uvodni tekmi pomerili z moštvom Mehano Izola. Stražiščanom je tudi povprečna igra zadostovala za zanesljivo zmago s 7:1 (5132:4863). Že v drugem krogu se bosta Log Steinel in Jesenice EP Commerce pomerila v medsebojnem derbiju. Tekma bo jutri, v soboto, 30. septembra, ob 16. uri na kegljišču Triglav v Kranju. Konec tedna se je začelo tudi tekmovanje v drugi kegljaški ligi za moške. Ekipa Ljubelja je doma gostila Eho iz Hrastnika in iztržila neodločen rezultat 1 : 1. Po vodstvu gostov sta odlično zaigrala Čerin in Ahačič, tako da je rezultat kar pravičen. • M. Š., V.S. KARATI ZAČELA SO SE TEKMOVANJA Karate klub Kranj je prvič nastopil v 1. slovenski karate ligi na turnirju v Mariboru, ki je bil v soboto, 16. septembra. Za ta nastop je izkoristil možnost dopolnjevanja ekipe s tekmovalci iz drugih klubov. Tako so ekipo za nastop na ligaškem tekmovanju sestavljali Leon Perčič, Jaka šarabon, Nejc Šarabon in Marko Štancar iz karate kluba Kranj, ter Marko Kostič, Matjaž Gaber in Ivan Čadež iz karate kluba Škofja Loka. V prvem krogu je bila nasprotnik gorenjske ekipe ekipa kluba WKSA iz Maribora. V bojih je bil rezultat neodločen - 2.5 : 2.5, po seštevku točk pa je WKSA zmagal za en waza-ari. Drugi krog je karate klub Kranj dobil, in sicer 3 : 2 v boju z ekipo karate kluba Ljubljana. V tretjem krogu pa so z enakim rezultatom izgubili proti ekipi karate kluba Emone. Končna lestvica je bila naslednja: 1. WKSA Maribor, 2. KK Emona Ljubljana, 3. KK Kranj, 4. KK Ljubljana. Z novim šolskim letom se začenja tudi vpis novih članov, in sicer na dveh mestih v Kranju. Prva skupina bo imela vpis vsak torek in četrtek na srednji tekstilni šoli na Primskovem od 26. 9. do 6. 10. 1995, in sicer otroci od 7 do 13 let med 18.00 in 19.00 uro, ter mladi in mladi po srcu od 14 let naprej med 19.00 in 20.00 uro. Druga skupina pa bo ravno tako med 26. 9. in 6. 10. 1995 imela vpis vsako sredo in petek v vrtcu Mojca na Planini. Otroci od 7 do 13 let med 19.30 in 20.30 uro, ter člani od 14 let naprej med 20.30 in 22.00 uro. V letošnjem letu se začenjajo treningi tudi s skupino starejših od 25 let. • Andrej Kožuh f} f Prožinska vas 15 š\T7m0^ n a ki, zunanji sodelavec Znameniti angleški -drlavnik vVin-ston Churchill ^ bil znan po odrezavih in ledkih komentarjih. Nekoč je re*e/, da se v politiki najlalje lnebiš problema tako, da ^tanoviš parlamentarno ko-Jy*yo. Ko bo raziskala pro-em in ugotovila krivce, laKrat bodo vsi le vse poz-ab'/'- Njegov veliko manj Znani sonarodnjak je nekoč pe', da je najboljša tista f?misija, ki ima samo dva lana, od katerih je eden *edn0 odsoten. Slovenci nimamo parla-^ntarne tradicije, zato nis-^° navajeni na delovanje Parlamentarnih preiskovalnih K°misij. Kljub temu so post-aJe sestavni del slovenske atrnokracije, ker je sedaj v Udarnemu kar šest preisko-Va'u7i komisij. Javnosti so n«ibolj znane predvsem tri. ■ ° so komisije, ki se ukvarja-5 5 Hitom (vodi jo Polonca ,°brajc), s povojnimi poboji Y°di jo dr. Jole Pučnik) in K°misija JBTZ, ki jo vodi Vltodrag Pukl. Sedaj se je prvit zgodilo, da sta bila na SeH dveh komisij povabljena p/edsednik drlave Milan Ku-..9n in predsednik vlade dr. Qflez Drnovšek. V svetu seveda ni običajno, da na seje preiskovalnih komisij vabijo najvišje predstavnike politične oblasti. Ko jih povabijo, gre ponavadi za sum grobe zlorabe politične moči. V Ameriki je predsednik Nix-on leta 1974 raje odstopil, kot da bi moral pred preiskovalno komisijo ameriškega Kongresa odgovarjati na vprašanja o svoji vpletenosti v afero Watergate. V Ameriki imajo takšne komisije le dolgo tradicijo, ker ameriška demokracija temelji na spoznanju rimskega zgodovinarja Tacita, ki je zapisal, da uporaba zakona proti politikom na najvišjih pololajih najbolj učinkovito ohrani zakonitost. Če smo pred zakonom vsi enaki, kot piše v ustavi, potem politiki na najvišjih mestih ne smejo biti nedotakljivi, ampak morajo za svoja dejanja odgovarjati parlamentu. Če povabijo predsednika drlave ali vlade na sejo parlamentarne komisije, potem je razumljivo, da je tak politik izgubil velik del ugleda, ki ga je ulival v javnosti, ker je izgubil zaupanje. V aferi VVatergate je bilo nekaj časa bistveno vprašanje: "Ali je predsednik vedel?" Tudi pri nas se sedaj v primeru predsednika Kučana, kot tudi predsednika vlade dr. Drnovška, postavlja to vprašanje. Seveda sta oba zanikala, da bi vedela, Kučan za priprave aretacij Janše, Boršt-nerja in Tasiča, Drnovšek pa za Visovo preiskavo v Hitu. Tudi na začetku afere Water-gate so bila v ospredju splošna vprašanja. Kasneje so vprašanja postajala vedno bolj konkretna in natančna in Nixon je zapadal v vedno večja protislovja, kajti kdor lale, mora imeti zelo dober spomin. Zal je bistvena lastnost nekaterih politikov ravno izredno selektiven spomin, ker so se ravno z njegovo pomočjo povzpeli na vrh. V aferi Watergate je predsednik Nixon moral izročiti trakove in različne dokumente sodiščem in preiskovalni komisiji, kar ga je na koncu pokopalo. Pri nas morajo Irtve dokazovati, kdo je bil rabelj. Seveda je osnovni namen takšnih komisij predvsem političen, ker obravnavajo predvsem politično odgovornost najvišjih politikov. Milan Kučan in Janez Drnovšek sta se tokrat izognila odgovorom na bistvena vprašanja, toda dolgo časa se ne bosta mogla izogibati soočenju z Janezom Janšo in dr. Miho Brejcem. ^hljevanje s 30. strani! ^tovljene porabe, čeprav je členu Zakona o financir-občin določeno, da mora /jstojno ministrstvo to spor-člti občinam v 60 dneh po predlolitvi zaključnih računov pr°raČunov (v maju). ;Jn &e: G. Grims sem ocen-Je> da svet v Kranju zelo °bro deluje. Če je tako, ^m bo v štirih letih zelo iJ^lo napravil za razvoj Kran-*i jPrelet ie bil le statut, n.€dtem ko svet še vedno sekretarja, niti ni izvol-hk nadz-orni odbor in prav Jt0 ne odbori in večina p ^isij. Hkrati pa tudi nima to sl°vnika sveta, ki bi ga (t0fal sprejeti v skladu z 99. s**om Zakona o lokalni to^oupravi v roku enega Tuieca P° sprejetju statuta. ftti svetniki so za svoje delo 4*iani> in to precej bolje kot j*vti občinske uprave. Q*!°vsem se strinjam z g-nltttsom, da bi lahko skupaj Sd ■ veliko več- to p° ie bil 6; / l amen mojega članka, da sod i s strPnosti° in boljšim kovanjem med vsemi or- gani več napravili za razvoj mestne občine Kranj. Jože Javornik oddelek za finance Mestne občine Kranj Hura, kranjski župan bo spet obrekovan! Desetletja so načrtovali obnovo mostu čez reko Kokro in rekonstrukcijo ceste Staneta Žagarja. V tej akciji smo bili najbolj glasni volivci in člani sveta KS Primskovo. "Zahtevali smo pločnike za pešce in kolesarje." In glej ga, zlomka, cesta Staneta Žagarja je dokončana, urejena - asfaltirana po načrtih Uit Staneta Rebolja. Na cesti levo in desno so trgovine, obrtne delavnice na Cesti Staneta Žagarja 30 še banka. Avtomobili parkirajo po pločnikih vse povprek. "Kje sta red in obzir do pešcev in kolesarjev? Kje je misel projektanta - misel gospodarske komisije pri KS Primskovo?", se sprašujemo pešci in kolesarji. Pomočnik direktorja banke gospod Don Schoeff-man vprašuje, kje naj uredijo ob cesti Staneta Žagarja parkirne prostore za njihove stranke. Jaz tega ne vem, ker nisem ne inlenir ne član gospodarske komisije pri KS Primskovo. To so strokovne stvari in ne breme lupanu ter nadloga pešcem in kolesarjem. Zato naj vsi odgovorni pohitijo z delom, da se dokončajo cesta, pločniki, parkirni prostori v prid vseh ljudi. Kranj, 25. septembra 1995 Marjan Cermvec, Kranj Gorenjska banka in sodelovanje z občinami V Gorenjskem glasu z dne 12. septembra 1995 je bil objavljen članek z naslovom Obljube so se razblinile. V nadaljevanju bralce Gorenjskega glasa z namenom, da bi bila informacija popolnejša, v kratkih besedah sez- Pbjavljamo imena dobitnikov nagrad v nagradnem kebanju ob Dnevu odprtih vrat, 22, septembra 1995: D rvo nagrado, 4 avtomobilske pnevmatike EXACT M+S, dobi Marko Mivšek, Valjavčeva 12, 64000 KRANJ, ru8o nagrado, 2 avtomobilski pnevmatiki EXACT M+S, dobi Aleš Lampret, Zaloška 78A, 61000 LJUBLJANA, etlo nagrado, 2 pnevmatiki za gorska kolesa MTB, dobi Marija Valančič, Ul. Rudija Papeža 3, 64000 KRANJ Nagrajencem iskreno čestitamo! nanjamo o sodelovanju Gorenjske banke z občinami. Gorenjska banka, d.d., Kranj je v svojem poslovanju vedno s posebno pozornostjo skušala prisluhniti interesom posameznih občin na Gorenjskem. Ob formiranju novih občin v lanskem letu je banka na skupnem sestanku seznanila vse občine s cilji Gorenjske banke in nakazala molnosti sodelovanja z njimi. Beseda pa je tekla tudi o področju, ki ga v banki imenujemo posli s prebivalstvom, to je o varčevanju občanvo, o zaupanju varčevalcev v banko, o mreli ekspozitur ter o mreli bank-omatov. V banki smo v razvoju poslovne mrele izdelali posebno analizo, ki je pokazala na podlagi potreb ter stroškovnih vidikov, da je v sedanjem trenutku najbolj optimalna širitev poslovne mrele v dograditvi mrele bankomatov. Tako smo le namestili bankomat v Železnikih, lupana občine Preddvor pa smo seznanili, da bomo tudi v Preddvoru namestili bankomat, ki ga bomo posavili v prostorih trgovine trgovskega podjetja Živila. Poleg dviga gotovine bo na tem bankoma-tu molno opravljati tudi plačevanje s pololnicami in polagati gotovino. Gorenjska banka je v Preddvoru tudi lastnik prostorov, za katere se je odločila, da jih bo odprodala. Predstavniki Gorenjske banke smo lupanu obljubili, da ga bomo pred prodajo seznanili o ceni. Banka se je nato odločila, da bo pred prodajo teh prostorov objavila javno ponudbo. Prodajan cena je nilja od cen v okolju ter poskuša biti trlna. Z županom smo se dogovorili tudi o drugih oblikah sodelovanja, vendar še nismo prejeli odgovora na našo ponudbo. Sodelovanje z občinami na Gorenjskem pomeni pomemben element v poslovni strategiji banke. Z nekaterimi le sodelujemo tudi na področju kreditiranja. Sedanjo mrelo 25 ekspozitur, enega izplačilnega mesta in šestnajstih bankomatov bomo dogradili z novimi štirimi bankomati, ki jih bomo instalirali v mesecu oktobru in s tem izboljšali kvaliteto naših storitev. Zavedati pa se moramo, da je banka poslovni subjekt, ki posluje na ekonomskih principih in da storitev, ki niso ekonomsko utemeljene, ne more in ne sme realizirati. Kranj, 25. 9.1995 Pomočnik direktorja Vasilij Koman d.o.o. NAROČILA NA p.p. 45 61101 Ljubljana ali na tel.: (061) 213-475 CANG - SLANG shuj sevalni čaj Z zmanjševanjem 1 2fc A3 • telesne teže ilBrfftftffi krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je čang-šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, vetrov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang-Slang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj čang-Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primerne za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. čang-šlang so nekoč pili Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang-Šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang-Šlang, Čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijemo eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang-Šlang pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Cena: 699 .- SIT + poštni stroški in pakiranje NAROČILNICA IME IN PRIIMEK............................................... UUCA, HIŠNA ŠT............................................. KRAJ, ŠT. POŠTE ........................................... TELEFON......................................................... NAROČAM.......................kom Čang - Šlang NAROČILNICO POŠLJITE NA NASLOV: DŽIRLO, d.o.o., 61101 LJUBLJANA p.p. 45 —-M-- X--1 Adriatic zavarovalni družba d.d. koper Adriatic ZAVAROVALNA DRUŽBA, d.d., Koper Poslovna enota Kranj Kidričeva 2, tel.: 064/211-686 VABI K SODELOVANJU KOMUNIKATIVNE, DINAMIČNE IN KREATIVNE SODELAVCE ZA POSREDOVANJE NAŠIH ZAVAROVANJ NA PODROČJU OBČIN: Škofja Loka, Žiri, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, kakor tudi z drugih območij Gorenjskega. Ponujamo vam: - zanimivo delo - strokovno izpopolnjevanje - pošteno plačilo - možnost redne zaposlitve - samostojno razporejanje delovnega časa Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Adriatic Zavarovalna družba, d.d., PE Kranj, Kidričeva 2. GORENJSKI GLAS *32. STRAN EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 29. septembra t TURIZEM: MUZEJSKI VLAK IN 90 LET TZS Obletnice v letih, vmesni časi v minutah Minulo, predzadnjo septembrsko soboto, ko je v lepem sončnem vremenu nastopila koledarska jesen, se je po obeh železniških progah na Gorenjskem - po gorenjski progi iz Ljubljane do Jesenic ter po bohinjski progi z Jesenic v Basko grapo do Kanala • zapeljal Muzejski vlak. Po obeh progah, zlasti bohinjski, turistični hlapon vozi kar pogosto. Tokratno sobotno sopihanje parne lokomotive je bilo nekaj posebnega: železničarji so ob 10. obletnici Muzejskega vlaka s seboj povabili akreditirane tuje diplomate v Sloveniji, najboljše smučarke in smučarje z vodstvom reprezentance, direktorje in "sedmo silo". Ob tej obletnici je Turistična zveza Slovenija podelila priznanj Slovenskim železničarjem in Slovenijaturistu, ki sta pred desetletjem skupaj poskrbela, da odpisane parne lokomotive niso Šle kot staro železo v marlinovke jeseniške železarne. Sicer je obletnic še za cel niz; letos gorenjska proga praznuje že 125 let. Ob tem pa po tej progi vlak s parno lokomotivo na pragu tretjega tisočletja zmore odlične vmesne časa iz Ljubljane v Kranj (s postankom v Skojjl Loki) potrebuje malce več kot pol ure; v triietrt ure je v Podnartu in prej kot v 60 minutah v Lescah. Iz bele LJubljane do Jesenic parni "mašini" zadošča ura in četrt. In z Jesenic do Kanala na Soči 80 let stari mašini zadošča manj kot poldruga ura! če kdo morda misli, da je popotovanje z Muzejskim vlakom potrata časa zaradi dolgotrajne vožnje, se krepko moti. Prvi govornik: blejski župan Spisek pomembnih gostov minulo soboto na proslavi ob 90-letnici Turistične zveze Slovenije v Festivalni dvorani na Bledu je bil: Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije; dr. Maks Tajnikar, miruster za gospodarske dejavnosti v Vladi RS; Vetto Giusti, regionalni predstavnik WTO (Mednarodne turistične organizacije) za Evropo. Itd. Nataša Dolenc in Janez Dolinar, ki sta vodila svečanost, pa sta kot govornika najprej povabila na oder Festivalne dvorane blejskega župana Vinka Golca. Za prisrčen, kratek in turistično konkreten govor so mu obiskovalke in obiskovalci v nabito polni dvorani namenili zelo dolg aplavz. Upamo, da bodo upoštevali tudi županovo povabilo: "Pridite na Bled! Vselej ste dobrodošli." "TZdržite do stote obletnice*4 Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je ob 90-letnici Turistični zvezi Slovenije podelil visoko državno odlikovanje, Častni znak svobode. TZS nadaljuje tisto, za kar sta kot ustanovitelj zaslužna tedanji ljubljanski župan dr. Ivan Hribar in idejni vodja dr. Valentin Krisper v 1905. letu; ko je nastala "Deželna zveza za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem". Ob podelitvi je predsednik Kučan dodal, da je po evidenci pristojne komisije to državno odlikovanje pravzaprav šele prvo (!) za Turistično zvezo Slovenije. Zato je turističnim delavcem priporočil: "Zdržite do stote obletnice. Morda vam bo tedaj oblast podelila Še kakšno odlikovanje". Prestižni Mercedes in Straussov valček Če je na Gorenjskem še kdo prepričan, da so si različne proslave podobne kot jajce jajcu, potem zanesljivo ni bil minulo soboto zvečer v Festivalni dvorani na Bledu. Vsakogar, ki je na začetku svečanosti ob 90-letnici Turistične zveze Slovenije pričakoval vznesen nagovor, so presenetili takti Straussovega valčka "Na lepi modri Donavi". In kdor je menil, da je svečanosti konec, ko iz dvorane odkoraka Godba na pihala iz Gorij, Nataša Dolenc in Janez Dolinar pa prebereta zadnji stavek, nakar ugasnejo luči, ni računal na presenečenje iz srednjega veka. Z Viteških iger v Predjamskim gradu pri Postojni, kjer so ga skovali, so vitezi v spremstvu grajskih gospodičen prinesli zlatnik na Bled. Krona blejske svečanosti je bila scena prireditve, pri kateri je imel največ "zraven" Janez Dolinar. Na odru sta stala: lesena kočija s svetlečimi kromiranimi ročaji, in prestižni sivometalni najnovejši Mercedes. Obe prevozni sredstvi, ki simbolizirata devetdeset let razvoja v turizmu, sta imeli po eno napakico: fijaker je imel gumi kolesa; Mercedes pa tako ceno, da je velika večina v dvorani lahko šele posanjala o njem. da bi objavili njeno ni povedala svojega bi jo Gorazd Šinik portret ostal prazen. Ker smo prejšnjič v FotoEJGA objavili fotografijo sester Bernarde in Irene Oman, smo s tem huuudo razjezili gospo Benedikovo (tako seje predstavila po telefonu). Očitala nam je, da v časopisu stalno objavljamo fotografije istih ljudi ter naštela Milana Bajžlja, Ireno Oman, Staneta Boštjančiča "in podobne, ki so vsak teden v Glasu". In poudarila, da je tudi ona dovolj fotogenična, fotografijo. Zal nejevoljna gospa naslova ali telefonske številke, da "pritisnil", in je prostor za njen Iz arhiva smo izbrskali fotografijo Jelenovega klanca v KrO*h ki dokazuje, da so promemi zastoji na "županovem" ktm dedni in niso posledica pretirane sodobne prometno zastruplri generacije. Že takrat, ko so po gorenjskih cestrah smradifi *™ "fapi" in "dojci", je bila prometna gneča na Jelenovem vsakdanji celodnevni pojav. Tudi zdaj, ko že poldrugo leto kranjski promet zaradi zaprtega mostu čez Kokro poteka Jelenovem in Čirškem klancu, so kolone enako dolge, in j* policist v križišču ni nič novega - natančneje, zamenja' miličnika na sliki. In dobro pride na koncu: zelo neuradft01 govori, da bo že prihodnji teden po novem mostu čez Kokt°^ razširjeni Cesti Staneta Žagarja možno zapeljati brez slabe ker danes prometni znaki vožnjo še vedno prepovedujejo. __A Prof. Miha Pogačnik, svetovno uveljavljen violinist, kulturni ambasador Slovenije, ustanovitelj Festivala Idriart in istoimenske Fondacije, je na povabilo korporacije Sava Kranj ob njeni 75-letnici na izobraževalno kulturnem srečanju pokazal, kako je možno združiti ustvarjalne procese v gospodarstvu z glasbenim poustvarjanjem. Seveda prof. Pogačnik ni pozabil povedati, da je prepričan Gorenjec, Kranjčan, natančneje iz StražiŠča. "Tovarna Sava je tik za našo hišo na Laborah," je s ponosom dodal slovenski kulturni ambasador. SftLT Lttd'E CITV l>7 Časopisno podjetje Gorenjski Glas P.O. Kranj Zoisova 1 SLO-64000 Kranj SLOVANIA Attn: MarkoValjavec Direnor Iz Združenih držav Amerike, natančneje iz Salt Lake Cityja, smo prejeli pismo. Poštar nas je našel, čeprav je naslovnik zapisal, da smo v SLO VANI JI. Ker je v teh dneh v ZDA zunanji minister Zoran Thaler, smo prepričani, da bo ime naše države odslej napisano pravilno. V grdi zmoti je, kdor misli, da Poslovno-prireditveni -Gorenjski sejem zanemarja mednarodno sodelovanje. Fotogt\ Gorazda Šinika - FotoEJGA dokazuje, da magister Franc, P* direktor PPC Gorenjski sejem, dobro skrbi tudi za mednO*0 & protokol. Njegov sogovornik je namreč vitez Jožef Ciraj, v"t diplomatskega protokola v Ministrstvu za zunanje zadeve R*P like Slovenije. RADIO 104.5 105.9 tMir 107.3 V/ IIII V/ 107.5 OGNJIŠČE tel. 152 11-26 f«. 152 13 62 Septembra izbiramo GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995 Neverjetno izenačeno glasovanje V redni rubriki na "EJGA" strani z Vašim sodelovanjem in z glasovanjem poslušalk oz poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana Območna enota Kranj 64001 KRANJ, Bleivveisova 20 objavlja prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v organizacijski enoti terenske mreže JESENICE Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas, s poskusnim delom do 4 mesecev. Za opravljanje del mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: • da ima srednjo strokovno izobrazbo (V. stopnja) • da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj • starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok) • veselje do terenskega dela in sposobnost za delo z ljudmi • da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini Kandidati za navedeno prosto delovno mesto naj svoje prošnje napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Kranj, Bleivveisova 20, Kranj, sektor za splošne in kadrovske zadeve. K prošnji je potrebno predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek Življenjepis, navedbo dosedanje zaposlitve (delovna doba) in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. Gorenjce meseca. K utečenemu načinu izbiranja popularnih Gorenjk in Gorenjcev napovedujemo pomembno novost: z oktobrskim glasovanjem za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995 (glasovali bomo cel oktober) se vključuje, tudi gorenjska televizija TELE-TV Kranj! Danes, čisto zadnji septembrski petek, se začenja tudi zadnji glasovalni krog za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995. V radijskih oddajah boste lahko glasovali samo še danes in TRG SVOBODE 9, Tržič (30 metrov od avtobusne postaje proti cerkvi svetega Andreja) Prodajamo: vse vrste nagrobnih sveč; okrasne sveče, dišeče sveče, adventne sveče, žalne pakete sveč z vizitko, nagrobne laterne - kovinske, kristalne svečnike, čajne svečke, baterijske sveče, tekoči vosek, kristalne lučke, jubilejne sveče, krstne sveče itd.; rezano cvetje Izbira fantastična -cene konkurenčne! nič več; z dopisnicami pa zaključno z jutrišnjo soboto, 30. septembra. Predloga za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995 sta: 1/ ultramaratonec DUŠAN MRAVLJE 2/ svetovni veslaški prvak v skifu IZTOK ČOP Napovedovali smo že, da ne bo popolnoma nič čudnega, če bosta oba kandidata za Gorenjca dobila zelo podobno število glasov (kajti tudi izenačen rezultat je teoretično možen). Rezultati glasovanja to potrjujejo: tretji "vmesni čas" po predzadnjem krogu glasovanja le bil izredno izenačen - DUŠAN MRAVLJE je imel 324, IZTOK ČOP 322 glasov. V četrtem krogu od minulega petka do včeraj pa smo prejeli skupaj natanko 281 glasov, za Dušana 149 in Iztoka 132. Trenutni izid: 473 : 454, v vodstvu teče Dušan.Nagrajenci v četrtem septembrskem glasovalnem krogu za Gorenjca meseca avgusta '95 : MARIJA GANTAR, Partizanska 68, Žiri; MATJAŽ LUKAN, Kamna Gorica 29, Kamna Gorica; JOŽE REPINC, Mlinska 28, Bled; MARTIN AMBROŽIČ, Cankarjeva 4, Radovljica; ANI KAPUS, Tomšičeva 10, Jesenice - prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Namizne prte pa prejmejo: EV- GENIJA OMAN, Zoisova, Kranj; ROMAN ŽMlTl Blejska Dobrava 66, Bl«K Dobrava; TILEN BEZM Jelovška 14, Bohinjska i ca; EVA MARŠIČ, Detelj««; Tržič; MITJA TONEJC, 0 karjeva 14, Radovljica Za GORENJCA MEStt AVGUSTA 1995 lahko živo" glasujete torej sarn0t danes, v petek, 29. sep v kontaktnih oddajah R ■* Kranj, Radia Triglav Jesef Radia Tržič in Radia ŽM danes ali jutri, 30. septeif* lahko pošljete dopisnic0 Vašim glasom za OuSamk Iztoka na naš naslov: NIŠTVO GORENJSKm GLASA, 64 000 Kranj. glasovalci vsak teden izVm mo peterico za nagrad1 \ vrednosti po 1.000 tolanm peterico, ki prejme praW | nagrado (namizni prt) Medi Sun '• TRGOVINA 2 ZDRAVILI l N KO.O. Kidričeva 47a, Kranj Wfax: 064/ 21 87 87 BEURER atestirani elektronski merilniki krvnega tlaka Pomožna zdravilna Ortopedski pripomočk1 Nogavice proti krčnim Program inkontinence ogrevalne pododeje masazne peneče kadi Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure 3 HALO - HALO GORENJSKI GLAS e TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasal Cena oglasov in ponudb v ^briki: Izredno ugodna. AVTO šola B in B Teh 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 2. 10. 95, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZP/T ZA TOVORNJAK P AVTOBUS V Avto šoli B. & B. Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 gardaland AVT ELECTRONIC %SER VIS VIDEO, TV, AVDIO Gorenje maloprodaja ASCOM, d o. o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 NAKUPOVALNI IZLET KVARNER EXSPRESS dd Poslovalnica Lovran H, tel: 00385-51-291-119 JA-MI TOURS KIDRIČEVA 6 GARD ALAN D - OKTOBERFEST 30.9. MADZARSKi 5.10.; PALMANOVA 3.10.; Rozman, tel.: 064/715-249 LENTI, SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za. Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loevve ... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 Pralni stroji PS 604, PS 711 25 % got. popusta Mali gospodinjski aparati 25 % got. poputa NOVO - BTV - soft line 70 cm (slika v sliki) - NOVO Cena 131.880 SIT Kuhinje Gorenje 35 % got. popusta. 21.10. in 4. 11. MADŽARSKA - LENTI, 19. 10. PALMANOVA, PORTOGRUARO, GORICA; Tel.: 242-356, Konrad vas vabi za konec tedna v mini hotel "OAZA ŽIVLJENJA" na specialitete VEGETARIJANSKE KUHINJE. Inf.: KEI d.d. posl. trgovina "VIDA" Kranjska 1, Šenčur Reševa 14, Kranj SILVESTROVANJE V ŠPANIJI: Z ansamblom BLEGOŠ od 28. 12. 95 - 2. 1. 1996. Cena polnih penzionov s Silvestrsko večerjo, samo 600 DEM. JA-MI Tours, tel. 224-130, 213-160 NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA tel.: 323-667 ženske spodnje majice od 550,00 SIT dalje, velika izbira termoveluria po 2.390 SIT, gobelini ROYAL PARIZ od 3.990 SIT dalje, perilo MTC, LINNE, VENUS... METEOR do.o. Remic Andrej Stara c, 1, Cerklje RONO SENČILA Mavsarjeva 46 61357 Notranje Gorice IZJEMNA PRILOŽNOST Vabimo vas na turistično-kmetijski izlet v Švico. Odhod 6.10., prijave do 30. 9. Poleg tega pa ob sobotah organiziramo nakupovalne izlete v Lenti. Tel.: 422-781 Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014 Razprodaja sitotiskarske opreme Tel.: 224-024, 403-207 ali 328-429 Tel.: 715-265 LJUDSKA UNIVERZA organizira tečaje nemškega, italjanskega in angleškega jezika. RADOVUICA LU RADOVU1CA ORGANIZIRA pripravo na sprejemni izpit na fakulteto za arhitekturo. Tel.: 715-265 PO NAKUPIH SE PEU1TE Z NAMI MEGGI TOURS ŠKOFJA LOKA Kapucinski trg 7 12.10. LENTI, 10.10. TRST. Drinovec tel.: 064/731-050 ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lent, cena ]e samo 2 000 SIT Letne oddihe v Grčiji, v Španiji. Italiji, na Hrvaškem in Slovenska obala. Organiziramo tudi skupinske izlete doma in v tujini. NOVO • NOVO • Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours Kranj, tel.; 064/223-488, fax. 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka 061/624-155,1ax. 064/624-169 Trgovina "CVETKA" Kranj, C. St. Žagarja 16 TeL/fax: 064/325-257 V HIT CASINO PERLA Kranjska Gora BRAIN GYM REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU ženske bluze 20 % popusta, ženske špichose 2.900 SIT, ženske vrhnje maje od 2.590 do 3.590 SIT in velika izbira otroških oblačil za jesen in zimo. Vljudno vabljeni! bo 6. - 7. oktobra ob 22. uri nastopila angleška plesna skupina BLACK BODY in slovenski iluzionist BOGDAN FRAS Sprostite zavoro v možganih! Tečaj iz uporabne kineziologije. Radovljica, 7. in 8. oktober (začetni) ter 14. in 15. oktober (nadaljevalni). Informacije: 064/715-300 V športni dvorani na Bledu bo rekreacijsko drsanje v oktobru samo ob nedeljah od 18. do 19.30 ure. Rent-acar Rudolf M.: 45-755, 0609/624-521 Izposoja osebnih vozil znamke: POLO, GOLF, PASSAT, AUDI. Posebna ponudba • prevozi z voznikom in izposoja vozil za poroke! webasto ebersp'Acher GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN! Prodaja, montaža, servis! OMNIATRADE, s.p., C. Ljubljanskih brigad 23, Ljubljana, tel.: 061/159-76-08 akcijska ponudba pizzi globinski sesalci in čistilci na paro 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 ENKRATNA PRILOŽNOST - najnovejše modele dobite takoj tudi pri plačilu na obroke. Cena zelo ugodna! Tel.: 685-600 Vsak petek 'Portorož - 'Jteiietke TEL.: 066 73 1 60. SOBOTO IN NEDELJO! Venczia - Torlotose 73 167. 061 310 320. 302 080 O) CM co ■> a a> tO O) cn 0) +■> 0) CL C © i ii BI o £*■ v © to'c c « Ig T3 ca © © C (O » N (0 o © '3 K/5 C o C ra . .to s &2 O O) «0 10 C TS N °§ lo 55 o to ž n CO J to o a*l C o ® E >o E.€ E _ cS «0 CD O. ° <5>c? ©•->© i 2 .• m J2 «/> o. O) o — CD it 00 O-C 2 tO ČT cf..5 .£ n c « >N >.0••©* $ tO 10*7) 0~3 C0 2 Uit •- 2 o «= ^ 2 o fZ SS n S 0-0,-0." ®-o ■=r>N tO C S o CD iS c c tO "O o=>©,_ -* © O O) © 8w § o co-5 <- C C £>w _ a. > jc > UJ -> -J Z cc UJ ii cd 5 > o UJ w n Žit) — z oc O < UJ Sz 2 - z o CQuj 7 Ž! O tu 0-5 Z Q O O D N ara 0CUJO 0.O0. (D 2.i o-c . CO CD T3 5o OTJ 8 E o._ C C ©KO Ji CD O. O. °no2r :-o-d Q co -o.ovO, co o. 5> n c?^ 9,* c w ? « 2 i/T -2. C0 hj.O 3 Q. I CD >m I • • • • s In Meo c « o o •- o to to > i5 • • • E CD C C0 > CO o to O) E& > CD ii p W O UJ cc to 3 UJ o o o UJ o. o O Ol v C0 CD CD j O) C C co* >o >o W .O J3 lf f IK« a >io O) .5 E * 18 J H. J . 2, ca E ca co J? c o CO CD -— > "S 2 g I j*: O N CD ® »i i o 11* C/5 C0 CN « § ® »O . ._-ČD* ^ co 5 0)T",® « "O CD © 8.« I ca co 5 ztro o O c C a> -m C (A i& C XI . o 2 c ± o o zog> i © _ C N > lo «> < -0:=. CC O O l>o «> a w ra TJ ^ w'c — n S s! a o ll N ■8 I1J8 co 5__ co ČLO'N § ca^ o,-« N 3 S « CDp5 S •O KO CO n O o o. CO 3 c3 co11 © °'o lil I J > > to > co C o co ll i "D C0 a. o ^ cd 9 M .SL2 $ o ^k-o Q-X a, 3 © © CO »I| JJ KO © S S P « O. c .5,.®, ■su i ? ^ 2 co 2 © © co o>a.OO a N © os 9 E ®x o) o '5 g.tl ? a o iS :^"> a *Ž c o -S - ® ° c- ^ £ o © N c § o w a «-o w 5 " a © £ m i-L rr *- CO 2 © CO co .B o o E o o s. J3 S*9 © T3 ■SI > © © © ° o S ! aP-2 5 o1 ra > O KO g o.> iS čo ra w 2.5 © a o C C © ra X) © o KJ fl ra T? n o o a ra c iS II !S S "o N © .o.._. Lo 1111 isti .— jO 'C tO •g -c O- CO c a © c ra._ -S © O © ra £ .. g — je © ©o >>a2 ra 2 iw > „ ra ra co ^ c _.o © o o S co o 2 © o _ "c .t > O KJ XI 25ii5^.i.EiE S o E to C © ca ^ o — = «0 «0 to © -o 2x1 ra o. o c g g.S ra.€/o 2 ra >o .!=__ca s c > ra x> * n ra n m © ■* -o c .E « S)"c > 2^=.^ o © « o © s| ra o E o 2 5. N © O C II H c © 9 ž T3 c 00 © ' ^: O) co « E d .2 3 O) ^-^^c^iSraS CO "O "O • •••••••••• > ra c S o ra -^r a.® >N N © to J2 ra c X) © o to o._ o.* .2. iS* i © .9 > 2 c ra o lil o _ C l}8 ra ra — -o ž > »m y o c 2 ra ca a c z KJ © © C m c ?-S i .Erara u. c TJ x: > o — 1 £ f :o — o C X o o. > o. o ra © °"o^a ^ © o a3 lili o o « 9-o _ to > Iti* c! o ^ > a. Ta to © ra o >^ KJ tO XI g KO ._ o 9 ©O c 3 w > o c 5.«.JI 15« i ra aj5 w S o o ra © n c o kj P-O fo ra O) o o a ^2 čT-t: « > > o Si ll C ^ c? © © " kj ot co O > © g S II © o E > ra c 2 ra g o c co to o 2 h al «0 x> _ ra « o N o c _ ra Q-v kj KJ 3 o)"ča O KI T3x: N © CM UJ ca O O -i O o UJ z § 3 © to CO l.s tO •2. g _V KJ « © 2 r=, to gelf © 05 i sil = N £ CO > - ra c ra ® > t £ c o^. o. © c c E iS-2 £ ra (fi^c co. So ra > © E" o ■u o. i > 2 ® E © i~ I ra® N O > 21 © o o o. C © •o n p 2 ra t c 2 > = = ra © c - to ra r*. s o •=• UJ UJ CC UJ o UJ z o m o © > © ra © o. O a._- co o C I a © n O-k! v — KJ ~ o ra xj 0 c © ° 2 - 5 n > © © © ff lili ra o. o. c o o JC (/1 DJCD O. C © W co O UJ CC co UJ m š o CL Z LU S < z -E ra © ra ra c r= © ll iS-.8 to a o »I 2 > © © E c o"3 C ra 'c n > o c ra to ra N c © co I a +„ CCiH o o * o "D C © KJ 75 s Z S co ra — «11 r1 ra ® §21 oran 3 S CO n 2 ra M 2 > iS c c ra? w 0 ra kj _. eno 3 1 P1 razora ra c ra * c c © KJ Ifl 'N © CD CO © s ^ ^O ^ S E e i-čt 2 ®° >.S iS c © i .< O LU CC |s > DC II si uj <■ GC N uj Lu is ii Od C ra c e- © >N 8 KJ d o t- o "O © "o c ra « ra 5-5 O C KO S 2 §. 8 OX) _ o. o .E C © m co E čT 3 © ra > t ž iS W t T" ra 2 cn-^ 2 > c £ o.« to o c « o ra o > > ra ro 5"^- o o c ■isiii c O- co a xi g-STJ ra «-Q2:čf S c o ra « O-"O ^ « co c © o n > fflf 2 o-E-č to « 9 = © 2 « O 0- • © © 2 M c E c n 2kj _KJ © ^ _2 w ® p o c 2^ u a UJ o UJ QC CO > O S z m O O. UJ CC o O UJ © E © co > XI C © > o co © jI xl 3 a © cc ra © M kj E . o T- JC *" ra c 2 T LO ra > co C > ca xl o S 2 XI o T3 O JC r: iS - ra KJ a ra c ra > o C ra to « © fl © 2 l> o o .al ^5 15>2 C> >N B © C KJ Xt o jO f=- 11 cl a ra © ff T3u ra oč c «KJ N © XI © KJ O KJ C ra to E © ll 3 in GLASOV KAŽIPOT 3 Prireditve 3 40-letnica prve mature škofja Loka • Jutri, v soboto, 30. septembra, se bo ob 19. uri v predavalnici škofjeloške gimnazije v Podlubniku začela svečana obeieži-tev štiridesete obletnice prve mature na škofjeloški gimnaziji. Srečanje bodo slavljena, njihovi profesorji in sedanji profesorji gimnazije nadaljevali ob skupni večerji v restavraciji dijaškega doma. »»»»»»»»»»It It It Ohranimo naravo škofja Loka - Gasilska zveza Slovenije, Gasilska zveza Škofja Loka in Osnovna šola Ivana Groharja vabijo danes, v petek, in jutri, v soboto, na 15. srečanje članov društev "Mladi gasilec" iz osnovnih šol Slovenije. Srečanje bo potekalo ob temi "Ohranimo naravo" in se bo danes, v petek, ob 9. uri začelo v Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku v škofji Loki. ltltlt>tltltltltltltltltltlt David Copperfield v Celovcu V ponedeljek, 2., in v torek, 3. oktobra, bo v Messehalle v Celovcu gostoval svetovno najbolj znan čarovnik David Copperfield. Vstopnice za ogled predstave, polne izjemnih presenečenj, so od 350 do 1.200 ATS. Izleti Jamo, samostan, toplice Preddvor - Društvo upokojencev MESTNA OBČINA KRANJ Slovenski trg 1 Kranj objavlja po sklepu župana JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca del vzdrževanja sistema za javno alarmiranje na območju Mestne občine Kranj 1. Predmet razpisa je izbira najugodnejšega ponudnika za izvajanje del: - vzdrževanje električnih in elektronskih siren v sistemu javnega alarmiranja - vzdrževanje vklopnih omar siren in glavne komandne omare - vzdrževanje spojnih poti od glavne omare do siren 2. Ponudbe je treba izdelati ločeno po vrstah del ali skupno. 3. Ponudniki za prevzem razpisanih del morajo biti registrirani za dela z elektrotehničnega področja in morajo poznati obstoječi sistem za javno alarmiranje v Mestni občini Kranj. 4. Z izbranim ponudnikom bo Mestna občina Kranj sklenila pogodbo za izvajanje razpisanih del. 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: - ponudbena cena (najnižja cena ni pogoj za izbiro) - obvladovanje sistema za javno alarmiranje v Mestni občini Kranj 6. Ponudbe je treba oddati v zaprti kuverti z oznako "Ponudba, sirene - ne odpiraj" do vključno 25. oktobra 1995 do 12. ure. 7. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po objavi. Župan Mestne občine Kranj Vitomir Gros, dipl. inž. OBČINA PREDDVOR ŽUPAN POZIV V središču Preddvora bo še v letošnjem letu izvedena sanacija opornega zidu pred stanovanjsko hišo Dvorski trg 1. Na omenjenem odseku bo dograjen pločnik in obnovljen oporni zid. Predviden začetek del je 16. 10. 1995. Vse občane in javna podjetja pozivam, da pred dokončno ureditvijo in asfaltiranjem pločnika izvedejo predvidena zemeljska dela, oziroma v ta namen položijo cevi za prepuste predvidenih komunalnih vodov. Občina Preddvor deset let po izvršeni modernizaciji ne bo dovoljevala na tem odseku posegov oziroma prekopov. V Preddvoru, 25. septembra 1995 OBČINA PREDDVOR ŽUPAN Miroslav ZADNIKAR Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naroČil (Uradni list RS, št. 28/93) in odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS; št. 19/94), Občina Preddvor objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca opornega zidu ob cesti skozi Preddvor 1. NAROČNIK (investitor): Občina Preddvor 2. PREDMET RAZPISA: rušenje obstoječega opornega zidu in izdelava novega, izdelava pločnika, meteorne kanalizacije in drugih del po popisu del in projektu, ki je na vpogled pri naročniku. 3. DOKUMENTACIJA: Razpisno dokumentacijo in dodatna pojasnila ponudniki dobijo na sedežu občine, Dvorski trg 10, Preddvor, v času uradnih ur in sicer v ponedeljek in petek od 8. do 10. ure in v sredo od 15. do 17. ure. Istočasno je na vpogled tudi načrt predlagane obnove. 4. ORIENTACIJSKA VREDNOST RAZPISANIH DEL: 3,000.000,00 SIT 5. PREDVIDENI ROK ZAČETKA DEL: Takoj po izboru izvajalca, predvidoma 15. 10. 1995. 6. MERILA ZA IZBIRO PONUDNIKA: • kompletnost ponudbe - naročnik ni dolžan obravnavati nekompletnih ponudb • reference ponudnika • ponujena cena - cena mora vsebovati vse elemente, to je material, delo, montaža, prevoz, vse predpisane dajatve. Prometni davek mora biti prikazan ločeno, sicer se šteje, da je že vračunan v enote cene. V cenah za enoto, je poleg opisanih v posamezni postavki treba upoštevati še: pogoje lokacije, pridobitev dovoljenja in izvedba delne zapore ceste in zavarovanje gradbišča, zakoličbo obstoječih instalacij, pripravljalna in zaključna dela, delo izven rednega delovnega časa, morebitne škode, ki bi lahko nastale ob izvajanju del, zagotavljanje varstva pri delu, stroške začasnih priključkov (elektrika, voda), sprotno in končno čiščenje, pridobivanje atestov, preiskav... • rok izvedbe • pogoji za fiksiranje enotnih cen (avans) • druge ugodnosti, ki jih nudi izvajalec 7. PONUDBE: Ponudbe za javni razpis pošljite do vključno ponedeljka, 9. 10. 1995, na sedež Občine v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - razpis za oporni zid". 8. SPLOŠNO • izvajalec se obvezuje vsa dela izvršiti v skladu z veljavnimi predpisi in standardi • obračun del se vrši na podlagi izmer in enotnih cen iz predračuna. Zemeljska dela se obračunavajo v raščenem stanju. • v primeru, da izvajalec po svoji krivdi prekorači dogovorjeni rok, bo investitor obračunaval penale do 10 % pogodbene vrednosti • najcenejši ponudnik ni nujno najugodnejši ponudnik • naročnik nima nikakršnih obveznosti do ponudnikov, ki ne bodo izbrani • morebitne spore bo reševalo pristojno sodišče v Kranju 9. ODPIRANJE PONUDB bo v sredo, 11.10. 1995, ob 11. uri na sedežu Občine Preddvor, Dvorski trg 10, Preddvor. O izidu razpisa bomo ponudnike obvestili v roku 10 dni od dneva odpiranja. OBČINA PREDDVOR Preddvor vabi svoje člane in druge upokojence na ogled jame Pekel, samostana Žiče in na kopanje v Termah Zreče. Izlet bo v sredo, 11. oktobra, z odhodom avtobusa ob 6.45 uri izpred Pošte v Preddvoru. Prijave z vplačili bodo sprejemali v sredo, 4. oktobra, med 18. in 19. uro v Domu krajanov v Preddvoru. It It It It It It It It It It It It It Na Dleskovško planoto in Korošico Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira planinski izlet na odmaknjeno Dleskovškovo planoto in Korošico. Izlet bo v soboto, 14. oktobra 1995. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri izred hotela Creina. Hoje bo za okrog 8 ur. Prijave in vplačila sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj do torka, 10. oktobra. It It Itltlt It It It It It It It It V Italijo in na plavanje Kranj - Društvo invalidov Ktanj organizira v sredo, 11. oktobra, in v petek, 13. oktobra, enodnevna izleta v Palmanovo - Passarianu - Udine -Vipavska dolina. Hkrati obveščajo člane, da se bo s 1. oktobrom začelo rekreativno plavanje v pokritem olimpijskem bazenu, in sicer vsak petek od 16. do 17. ure. Plavanje je brezplačno, ne pozabite pa na člansko izkaznico in plačano Članarino. It It It It It Itltlt It »t It It It V Izolo Društvo upokojencev Brezje - Mošnje -Ljubno vabi svoje člane na izlet v hotel Delfin z ogledom Izole. Izlet bo v soboto, 7. oktobra, odhod avtobusov pa ob 7. uri z Brezij. Odhodi s posameznih avtobusnih postak bodo označeni na plakatih. Prijave sprejemajo poverjeniki društev do vključno 3. oktobra. It It It It It It It It It It It It It V Selško dolino Kranj - Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira kolesarski izlet v Selško dolino. Izlet bo v torek, 3. oktobra, z odhodom ob 8. uri izpred stavbe DU Kranj, Tomšičeva 4. Obvestila 0 upokojencih Bled - Društvo upokojencev Bled v sodelovanju z ostalimi društvi upokojencev občine organizira okroglo mizo na temo Pokojninski sistem in problematika upokojenk in upokojencev". Okrogla miza bo v torek, 3. oktobra, ob 18. uri v dvorani GG Bled. It It It It It It It It It It It It It Duhovna univerza Jesenice - Duhovna univerza se bo v četrtek, 5. oktobra, ob 18. uri predstavila na osnovni šoli Prežihov Voranc. Cesta Toneta Tomšiča 5. Po uvodnem predavanju in predstavitvi bo možen tudi vpis v 1. letnik Duhovne univerze v Radovljici. It It It It Itltlt Itltlt It It It Koča na Blegošu in Dom na Lubniku odprta Škofja Loka - Planinsko društvo škofja Loka bo oskrbovalo kočo na Blegošu do konca oktobra ob sobotah in nedeljah. Dom na Lubniku bo odprt do konca leta. Predlagajo, da večje skupine najavijo svoj prihod po tel.: 064/620-501. Lahko se prijavite tudi že za silvestrovanje. Itltlt ItltltMltltltlt It It Merjenje krvnega pritiska Cerklje - Krajevna organizacija Rdečega križa obvešča krajane Cerkelj in okolice, da bodo začeli z merjenjem krvnega pritiska vsak prvi torek v mesecu (začetek 3. oktobra) od 17. do 18. ure v zdravstvenem domu v Cerkljah. razstavo slik, plastik in reliefov Eve Gašperšič. Na otvoritvi bo slikarko Sredstavila galeristka Maruša Avguštin, it It It Itltlt It It It Itltlt It Bled - V galeriji Belvedere bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli razstavo likovnih del slikarke Petre Vari Simončič z naslovom Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici. Koncerti Kranj - V veliki dvorani Mestne občine Kranj bo v jutri, v soboto, 30. septembra, ob 20. uri koncert Pesem treh dežel. Poleg mešanega pevskega zbora Iskra bodo nastopili še mešani pevski zbor Ledenitzen iz Avstrije ter zbor in mladinska vokalna skupina Lorenzo Perosi iz Fiumicella. It It It It It It It It It It It It It Gledališče To imamo v družini Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 17. uri predpremierno uprizorili Rayja Coonevja Komedijo To imamo v družini. Predstava je zaključena. V torek, 3. oktobra, ob 19.30 bodo komedijo predpremierno uprizorili za izven. It It It It It It It It It It It It It Abonma Loškega odra Škofja Loka - V dvorani Loškega odra bo danes, v petek, ob 19.30 gostovalo EG Glej in Grapefruit Companv s komedijo Iztoka Lovriča Afera pouhn kufr - za abonma modri in izven. Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo komedijo ponovili za abonma rdečj in izven. It It It It It It It It It It It It It Lutkovna matineja Jesenice - V lutkovni dvorani kulturnega doma na Hrušici bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 10. uri prva od lutkovnih matinej, ki se bodo vrstile vsakih štirinajst dni. Nastopilo bo domače lutkovno gledališče z novo igrico Pavliha in rokovnjač. Nastopila bosta tudi čarovnik in Pavliha. Razstave Kranjska Gora - V Liznjekovi domačiji bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli PIZZA DELOVNI CAS VSAK DAM OD 8" - 2 2 00 i ^NEDELJA OD 1 l00 - 22£1| MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI PANASONIC telefoni žični in brezžični, tajnice, garancija, zagotovljen servis, dostava in priklop na domu brezplačno, lir 0609/630-102 21437 PANASONIC telefoni, telefaxi, tajnice in telefonske centrale. SERVIS telefonskih aparatov. B632-59522131 Prodam 3 mesece staro TELEFONS-KO TAJNICO, KX T 2395. S45-397 MOBITEL YANNI,d.o.o., - KOMPLETNA PONUDBA. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na Q 0609/612-256,064/218-317 23052 AGROIZBIRA ČIRČE, nudi ugodno rezervne dele za silokombajne SIP Šempeter, vse vrste gum za traktorje, akomulatorje Vesna in Topla. Vedno na zalogi deli za treaktorje TV, Ursus, Zetor, Univerzal, IMT, Torpedo, Deutz, filtri olja, jermeni itn. Obiščite nas ali pokličite na O 324-802 23159 Kamnik - V frančiškanski cerkvi W danes, v petek, ob 19.30 dobrodel^ orgelski koncert organista Primoža movša. Prispevki s koncerta bo £ 3-8 "g w N CO fij 11 CD N< g o lo 8 b CD 3 9 d o "5* ■ 3 3 CO 3 o dTn 1.3 3 5 o o. a° cd d 3 N< w w r-¥ CD CO * I-H §1 Bo 83 B8 o ® 3 2. CD 3- P(0 CO N« -« 3' < n> o J". 7 3' • • • • o_< a.-o 3 Bi 9-3 tO 3 N< c/> O 0> 3 = _O) D S W O" TJ 8.<<8 CA OD) 9 &3 < 9" co 2.3 j» c »"S IQ CO O 3 3_. _ "CD' D) S o isti V* N< N< q_ r>.3 s: CD 0) -• O 71 o CD 3 O O CD -s ll 3W o o o CD 2| o' "C l 3 o c/> i AVTOMATSKA TEHTNICA za kro^LJ pir in valj za valjanje njiv prodan* Kozina, B328-238__2^ Pr Ugodno prodam malo rabljen vide° p, PLAYER. B326-986_ PLETILNI STROJ Brother 270 j* P, grobo volno, tudi domačo, z el^Urj, tronskim vzorčenjem (žakart), 9'°'W\ dam. B78-361 235 tipi ---7*W Prodam pralni STROJ Gorenje, 5» s dve leti, cena 300 DEM. ©061/61' (_ 132 ^SOk TERMOAKUMULACIJSKO peč 2-S| KW, termoakumulacijsko peč 5 K»V Kupperbusch štedilnik 43,2 cM rjav.B 51-372 po 20. uri 23j' Rabljeno furnirko, primerno j* furniranje okroglih krivih robov, P(r dam. Q 63-44-88. dopoldan 3^,, Ugodno prodam rabljen HLADILNi|(' in zamrzovalno skrinjo. Q 43-495^ DVOKASETNIK in CD, zvočnika 4^ W Philips, prodam. B45-159 2"* o CD o Q.čTQ ?, < » £.35 CD O o 3 o-- 3 O 3 "o S 81 B. 5" O CD £. V) Cm' 3-0 N a S8 if o o> IS" I| "čd" cd o. O. 3 "O 3 liti 3 O t/x O »O "0 = 0) 3 o co c/> #67 o (/> w < g" w a> o o II ■o-o i I 1 o a> 3 r+ B T ifl CD tO D) "O 03 "O 3 »3 C/> D) C£ co < 3 srll! cd r° 3 D> I " ° CD II (DO 11 g| O * 3 W m'O; O CD 5 x a < (D 3 2,ta =: sr o I 3 co ro w o S. Q! f£W QN • CD O o. |f|3 o (O CD < 0) ^ M" 0) £"5 3 «11 "O -o o s? a fi> 3 o t C i 3 wi < n a f> o. 3"^ CD III S 2 CD _ 3 ti 8-0 3 O- O Cfl CD 2. * < w 33^ cd "O m z o o z > ž o z o z > o o r~ o O 09 > i ff 2% » 3 < 9- E£ IO«' W o' N K| CO m ?T w O 3 3 CU CO X T3 W ĆO 3 O < 01 ,3 "O O a o o o cr i 3" 3 V) T3 <. O " 3 3 2 ® 3 N o C« - 0.*=: ■ < a o o ?8ilf w 5. c =; 3 O O 3 Jffl bf ? < 2 3 CD O-rj Kil T3 ?"DO S Uit o 5" o 9 cd o 3 co 3 t, CD O CD CA o «x o o 3 •=: nj Tg tO jjj-g- 0 Si 2 S ^ CD 3.«55- C> W 3 — CD "SIT 1211 3.» 3 co • TJr>3 £0 H 3 2fO "O w p co ^ co N CO 2f =: CO ^1 CD cr-co 3 3 3 ® 3 2 3 o co co co cr S _"=■' CD bo N CO < CO o < co 3 co O čo ■ Q_ t-+ N 5rB o © „ N T3 CU O < CA CO «41 - BO« P1 "D N O? §! s CD < 3-B j TJ < O 0) © 2 CD — 7T» CO < o a ?° o cr c 2 -o 3 O n CD 3- CD < 3- ?r ,„ w 8 o cr < CD tA S7 O < < "O ?! D. 3 3 3 CD CD 3-N b* < J« 3 CD tD~ B. 3 o o c 3 a> o^a, ■o 3 n. 2. t^S 3i°iT w c 8.-c 2- o-Q t«« cr co Ćd® 3 £ i = 3. o CD C 3-< CA X ml s 1 CD CD 3-2 o o. N< 0) 5 a •R < "D 7ZO x 5 3 X co ■o i 3 o i 3 O I O ■P N • • 3' 3 o, < 81 si CD^. CO < 3.B P 3 cd 2 co O 1$ I CD S tg W 2 m o =* a cd 1| 3 —T? CA si* * 3 — cd' » CD "O-o » o 3 11» 1 3 _ WCQ ČA 3" o CD cd 2?3 3 2^ < 0.3 ali r-t- r-»- TT- 3 9 2 cp < g 3 CA CD CD 3S CA N CD O 3 C co co g-CA - 3 g-o. 3. ? CD 3 ČO 3 3S LL Q) W O. CD O "« o o &> co 3 o O a o o o a 2 co S. .3. 221451 halo - halo fc PI - BIP "?ZA zrezek solata 0D9 - 02 $TRn!0st°ieči namizni VRTALNI ^24,Lnov' Prodam za 220 DEM. !^^25___23746 noif aJJ) gradbeno DVIGALO, nosil-8>627 rk9, montaža na dr°9- Prodam BTV Grundig 51 cm, TXT za 730 DEM. 18328-286_23945 TAM 170 T 14 gozdarski dvigalo Jonseres s polprikolico, prodam reg. 1/96. «422-575_23956 RAČUNALNIK 186/16, 2 MB RAM. 80 MB HDD, koprocesor in tiskalnik Star LC 10, prodam. »312-15423975 Prodam rabljen namizni likalni stroj Tefal 1600 W, širina 55 cm. B78-076 Ugodno - satelitske antene s sprejemom 85 TV nekodiarnih programov in 50 radijskih programov. ■ 49-442 23938 080 ncT^3!71 komplet osovino za enoos-lraktorsko PRIKOLICO. 0714- Loou3"1 4 nltnl gospodinjski OVER-cena 950 DEM. «311-452 bm*. £000 SIT prodam ohranjen, -^gn CB TV. «323-131 23766 pr^g^-KO za greznico ugodno ali mHi 2 elektromotorjem ena faza ^24' popoldan 23843 ILNlK Gorenje, širine 50 cm, 2 r^ASONIC brezžični telefon ^30q J?JT- z dvojno tipkovnico čilo SIT, na obroke.'0609/630-102 lnV>c^9odno prodam kuppersbush <^«21lB-828 23911 c^l? u9odno prodam PEČ za etažno -v^jno, 17 K cal. « 312-32623916 6(^darr> novo PEČ kuppersbusch za vQdi?° ^K, exspanzijsko posodo in ™° črpalko. «632-032, po 14. uri Sparno: Mikser SARO EM-^0 t e,elrtr'čna pasirka SA-in . EST, aparat za filter kavo ' Caj BONAMAT B10D, teht-nir 10 k9 maxima in, ttht-20n Libe'a Ce|Je tJP Ska|ar Čaiiv'sokodvižni paletni vili-Hp JUNGHENEINRICH. , Bled kom'e^e M tr9°v'n°i turizem in ^ercialne storitve, tel.: 741-610 ^i^D1 čevljarski brusilni stroj. >»««^Podbrezje 112 23982 ■"rorJa^r irc, st *ovo zarnrzovalno OMARO. <*j<^_2agarja 40, Kranj_23992 Aiwda-ni SATELITSKO ANTENO W,ad 2 montažo 300 DEM. >^i46 23997 f>rrJ----- % in arn tovorno prikolico nadgrad-^j^l^na zavora). «730-113 23998 Sf>*l?c»e kdo POdari rabljen TV H, ©^MNIK, po možnosti prenos- "* prodamo in najamemo 2 ss v Krof ju. MIKE & CO. d.o.o., O 216-544 KUPIMO eno, dvo in trisoD"? stanovanje v Kranju in Šk. LO*1 lahko brez CK. MIKE & CO. d.o.o 0 216-544__2** STANOVANJA PRODAMO: KFlA^i Center, 2ss, 63 m2, CK, tel., 81-^' DEM, prepis in selitev takoj; 2 ss,1 • m2, CK, tel., 90.000 DEM; Planina J 2ss, 68 m2, CK, tel., 1200 DEM/^j prepis in selitev takoj; 2ss, 70 rj' CK, tel., 1200 DEM/m2. DOM PREMIČNINE, 0 211-106 2^ STANOVANJA KUPIMO: Kranj: štf lijevo naselje, Zlato polje, Vodovod stolp: 3 ss , 1 ss in garsonjero GOTOVINO: DOM NEPREMI 0 211-106 i** SATELITSKE ANTENI AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEM* Možnost plačila 2 do 12 čeko* teK: 064/422-585,421-108 SAT TRADE d.o.o. Po ženik IO Cerklj^ STANOVANJA PRODAMO: v Kranj 2 s 63 m2, 65 m2 in 2,5 sobno 68 fl* 3 s 79 m2, 82 m2, K 3 KERN D.0»\ Komenskeg 7 O 064/221-353 STANOVANJA PRODAMO: na J^J nicah 2 sobno 54 m2 (ni CK) 1 garažo, 2 sobni 88 m2 v pritličju CK. 3 sobno 72 m2. K3 KERN dM O 064/221-353_ J^, STANOVANJA PRODAMO: v šk"*: Loki prodamo 2 sobno 65 mZ^ Podlubniku. K3 KERN d .0.0. I 064/221-353__^ STANOVANJA PRODAMO: v Kranj*' ki gori prodamo apartman 34 rrw'J P| Pn 65 >~. , N ko ■—, h Ha P ch 19 oh M( Pa Po P let -~ S/ kii, °g «1 trt« 2^' opremo. K3 KERN Kranj d.o.o 064/221-353 NAJEM STANOVANJ: nudimo naj«J 2 s + 2 K na Drulovki z vso oprernV najem hiše z garažo. K 3 KERN »I 221-353__jfl Prodamo več 2 ss in večjih ftano^, v Kranju, Jesenicah ter Šk. v**. Kupimo več stanovanj različnih ^ kosti v Radovljici. Kranju, šk. ll [SATELITSKE ANTENfl SISTEMI "Amsl V Vodicah ali okolici na mirnejši lokaciji NAJAMEM opremljeno STANOVANJE za dobo enega ali dveh let. Tel.: 065/32-633 ob delavnikih od 8. do 16. ure V Kranju in Radovljici takoj KUPIMO ENOSOBNO, DVOSOBNO IN TRISOBNO STANOVANJE. PRODAMO obnovljeno 2 ss, 37 m2, v šoiiijevem naselju. APRON 331-292, 331-366 NAJAMEMO STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE NA GORENJSKEM. PRIPRAVIMO POGODBO. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON 331 -292, 331 -366 24097 Kupim 1 ss na relaciji Lesce Radovljica Bled in okolica. 0741-002. zvečer 23555 2 ss v Šk. Loki v pritličju z velikim atrijem (cca 50 m2), ugodno prodamo, primerno za invalide ali poslovni prostor. ŠOFER NEPREMIČNINE O 634-298 24072 STANOVANJA PRODAMO: stanovanje 76 m2 v mestnem jedru Kranja K 3, 72 m2 na Planini III (prazno). K 3 KERN d.o.o 0 064/221-353 24073 199 KANALOi GRAFIKA NA EKRANU (U JE71K0™ TV W RAJDUSKI PROGRAMI J Z MONTAŽO SAMO 549 Pjf OEKODERJ1 KARTICE ZA KILMN«' •VRTLJIVI SISTEMI • 3 »OBROČNO PLAČILO * SAT- VRHOVNI*! Šk. Loka, dOPR^IČ TKI*.: 0«S4/*33-42*J VARSTVO ^ Iščem VARSTVO za enoletn«$ otroka. Katrašnik, Zg. Bela 22 VOZILA DELI AVTOAKUSTIKA po zelo ug°<$ cenah Peoneer, Blaupunckt, mon' ža in prodaja. SINKOPA trgoy" Žirovnica 59, 0802-274. 801 -211 257 POKROV za zaščito motorja^ GOLFA II, prodam. 045-159_J^[ Prodam KLJUKO za GOLFA J 045-159, popoldan____jy{ Prodam zadnja desna vrata J RENAULT 4. 0730-053 1600. O 323-632 Dele termoakumulacijsko 053-176 Kupim JUGO 45 karamboli^, malo prevoženimi kilometri. J/L i za avtomobile Zastavaj, (umulacijsko PEČ, Pr0 / Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah -IZDELUJEMO, MONTIRAMO TER POPRAVLJAMO! Naročila na 0213-218 21614 RAČUNALNIŠKI KROŽEK INFORMATIVNI DAN - sobota, 30.9. -od 10. do 12. ure ^^IPIS Kra °0S/£\Gregor«iceva 8 '^^•^anj^ Prodam tovorne GUME dim. yu poceni. 0731-446_ ^JM VOZILA Renault CLIO 1.2 RN, 2/94, 5y tonirana stekla, 37.000 km. 14.550 DEM. B 323-088 Kupim JEEP WILLYS za reZV dele. O 218-480____^ AVTOVLEKA NON-STOR 0 S 241-168 GANTAR 64202 Naklo, Bratov Praprotnik 10 Telefon/fax 064/47-035 Konsignacija ,N montaža SUŠNIH LONCEV IN CEVI I p>r22. AHA- ODKUP rabljenih vozil in I 659 °S '3Stni§va. ©325-981, 325- H^LP°_2£_Uri_9526 i kSs-0731"' izlet na Madžarsko s S>49 4iem' torek-Petek"sobota- ^^42 22923 &Up0°VALNI IZLET s kombijem v >^lXl^ortoguaro. ©49-442 22926 chama!r R 19 RN. oprema RT 1,4, 199? 1 metalik siva barva, letnik 0hra' re9'striran do 5/1996, lepo Mo>n,en" Prevoženih 35.000 km. Pas * tudi menjava za Opel, Ford, Po iR, 2 moJim doplačilom. Kličite ^J^Ouri. 0 327-411, Aleš 23005 leSik1?? AvT0 ŠKODO FORMAN. <2*1991. ©733-792 23696 k^P^pOO, turbo, 16 V, letnik 1987 P'atušča, ABS, servo, prodam ali Prodam R 5 1.1 francoz, letnik 1986, reg. 6/96, rdeče barve. ©421-107, popoldan 23686 Prodam JUGO 55. 0224-154 23695 Profamo ŠKODO PICK UP LX, letnik 1993, 21.000 km, za 9.000 DEM. Tel.: 331-683 in Hllrna "Jiuv, 1 u v, icuiirv is °9ledki USn'e' elektricna stekla '" alu 0| !a' električna pomična streha, fnanil šča' ABS, servo, prodam ali <2!g2jg 84-626 23702 "•SmS F0RD PIESTA Ghia. 1.3. stekla is' k°vinsko siva, električna «i7oea' c 2. strešno okno. O 47-442 3iJam R 4 TGl-. Ietnik 1984, ^[an celo leto. O 215-11123710 r«^____ 23672 2 128, letnik 1986. reg. do h><ŽSJ000 DEM. Q713-357 % AJSU CHARADE 1.0 TS. letnik ?8-03 000 km. ugodno prodam. 23685 Prodam SIERO 1.6 ICL, letnik 1991. 0421-852 23750 Prodam OPEL VECTRA 92 ZX, VECTRA 94, Astra Caravan 93. 0324-431 23751 Prodam Z 101, letnik 1987. »310- 517, pO 13. Uri 23753 VECTRA 1.0 I 4x4, letnik 1989, ABS, SV, nove gume, 18500 DEM. ©622- 5 1 6 23754 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987, prevoženih 75000 km, registr. 25.9.96. 0681-627 23755 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 89/90. 5 v, prevoženih 61000 km, odlično ohranjen. O41-096 23759 GOLF JGLD, letnik 1985. reg. do 6/ 96, dodatna oprema, prodam za 5500 DEM. 0622-516 23760 Prodam UNO 45 bordo barve, letnik 1990, cena 6500 DEM. Hrušica 62, Jesenice 23762 Prodam Z 750, registrirano v dobrem stanju. O 688-118 23767 Prodam GOLF JXD, letnik 1986, Z 101, letnik 1986. 0714-311 23770 Prodam Z 101. letnik 1986. ©725- 530 23771 VW 1200 J, letnik 1975, reg. do 9.6.96, dodatno opremljen, prodam. O 874-1 62 23774 Prodam LADO SAMARO, letnik 1989. lepo ohranjeno. O621-533 23781 Prodamo naslednja vozila: SUBARU legacv 2.0 GL. letnik 92, ALFA ROMEO 33, letnik 86, R 4 GTU, I.89, JEEP CHEROKEE I. 91. HONDA CIVIC 1.4, I.90, GOLF bencin I.89, VW JETTA I.82. VW PASSAT limuzina, I.89, CITROEN AX I.90. R 5 five. letnik 95, OPEL KADETT I.82, UNO 45 S, I.85, GOLF diesel 1.91. Možna menjava, možnost kredita. ©325-981, 326-624, po 20. uri 23782 Prodam SAMARO 1500 S, rdeče barve, I. 90, 53000 km, garažirana, prvi lastnik. 0217-743 23787 Prodam karamboliran NISSAN MICRO 1.2 super. 0403-110 23792 Prodam CITROEN AX ALLURE.I. 92, črne barve, reg. do 6/96. ©622-128. popoldan 23793 Prodam CITROEN BX 16 TGS. I. 89, registriran do 7/96, bele barve. Kličite po 13. url, 0422-318 23796 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil. 0323-298,331-214 23797 SUZUKI 1.3 GLX, letnik 1990, 9500 DEM, JUGO 55 I.89, 3500 DEM, VW CADDY D, I. 85. 0323-298, 331-214 23798_ FORD ESCORT 1.4 GL I.87, 70.000 km, 5 v, 5 p, sivo kovinska. ©323-298.331-214 23799 Prodam R 5, letnik 1990, 55000 km. ©225 090, popoldan 23811 Prodam R 4 GTL karamboliran, reg. do 3/96. ©58-245_23814 JUGO SKALA 55, letnik 1988, dobro ohranjen. ©325-107 23818 Prodam R 4, letnik 1988, rdeče barve, reg. do 2/96, ohranjen. © 422-212 23820 Prodam GOLF, letnik 1980, rumene barve. © 212-039 23822 Kupim Jugo, lahko malo poškodovan, v račun dam 126 P. ©736 602 23828_ Prodam FORD ESCORT KARAVAN GHIA, letnik 92, diesel. ©327-017 Prodam R CLIO, letnik 1992, odlično ohranjen, reg. do 2/96, central, zaklepanje, šibedah, kovin, barva, nikoli karamboliran, cena 12400 DEM. ©422-212_23834 Prodam Z 101, letnik 1986. Belehar-jeva 15 A, Šenčur 23841 Prodam OPEL ASCONO - poškodovano. ©82-176, popoldan 23842 m TIGRA, CORSA, ASTRA DOBAVLJIVI TUDI ŽE MODELI 96 UGODNI KREDITI R+ 10,9% DOBAVLJIVI TUDI VSI OSTALI MODELI VRBA d.o.o., Struzevo 4 Kranj, tel.: 064/211090 FIČO, letnik 1984, registriran, ohranjen, ugodno prodam. ©422-673 23845__ DAIHATSU CHARADE 1 S, letnik 1990, 57000 km, bel, ohranjen, cena 8900, prodam. ©733-173 23846 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 LS. letnik 90, reg. do 8/96, cena 6150 DEM. ©41-079, 41-504_23852 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1990. prevoženih 15000 km. ©59- 078 23863 Prodam R 5 GT TURBO, letnik 1989, cena po dogovoru. ©880-041 23856 R 4 GTL. letnik 1989, 85000 km, garažirano, prodam. ©312-358 23860 PRODAMO: MICRO, letnik 1991, AX 1.1, letnik 1989, GOLF, letnik 1982, YUGO 45, letnik 1990, LADA NIVA, letnik 1986. AVTO INTEX, © 224- 029 23861 Prodam 126 P, letnik 1985, registriran celo leto. ©76-427, zvečer 23865 Prodam R 4GTL, letnik 10/1986, registriran do 8/1996. in 4 zimske gume.© 332-450 23866 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. ©45-272 23867 Prodam Z 128, letnik 1987 in Z 101 comfort 1.81. ©310-537 23869 RENAULT EXPRESS 1.4 TOLLE, letnik 1993, prodam. ©310-77823873 Prodam GOLF, letnik 1981, reg. celo leto in prodam MERCEDES 116, LETNIK 1979 280 se. ©331-099 Prodam JUGO 45, I. november 1988. ©326-765_ 23876 Prodam FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 1993, metalik rdeč, centralno zaklepanje, dobro ohranjen, prodam. ©741-595, po 19. uri 23877 R 4 GTL, letnik 1989, reg. do 9/96, lepo ohranjen, prodam. ©224-652 23879_ Zastava 101, letnik 1987, rdeče barve, prodam. ©47-340 23882 ZASTAVA 101, letnik 1989, ohranjen, prvi lastnik, prodam. ©312-25523883 Prodam R 4, letnik 1983. Zalog 60, Cerklje_23B84 Prodam CITROEN AX 11 TRE, srebrno sive barve, letnik konec 1988. ©242-817 23885 Prodam FORD FIESTA 1.4 GHIA, letnik 1989, cena po dogovoru. ©622-455 23887 JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. ©64-367 23888 Prodam GOLF/b, letnik 12/89, bele barve. ©325-211_23894 JUGO 60, letnik 1989, reg. 7/96, cena 4200 DEM, prodam. ©631-190 Prodam GOLF JGL, 1981, cena 3400 DEM. ©881-590 23896 R 4 GTL, letnik 1986, reg. do 8/96, prodam za 2150 DEM. ©50-826 Prodam JUGO 55 AX, letnik 1987, 90.000 km, ohranjen, 2800 DEM. ©802-156 23902 Prodam OPEL KADETT SOLZA 1.2, letnik 1985 izredno lepo ohranjen. ©212-356 23908 YUGO koral 45, letnik 1989, reg. do 25.6.96, 45000 km, bele barve. © 55-367_23914 Prodam osebni avto BMW 316, letnik 1988, reg. do 8/96, prevoženih 96.000 km, metalno zlato-rjave barve, cena 12.900 DEM. © 801- 632 23915 Prodam JUGO 45, letni 1986. ©46- 819 23920 GOLF JXD, letnik 87/12, 4 vrata, bele barve, odlično ohranjen, prodam. Golnik 94 23921 Prodam GOLF JGL D, letnik 1984, dodatna oprema, cena 6000 DEM. ©323-761 23930 QMI vam nudi: - enostavno doziranje ob menjavi olja - do 100.000 km zaščite • do 90 % manjša obraba motorja - povprečno 7,3 % večjo moč motorja - povprečno 5 % manjšo porabo goriva - zaščito pri hladnem zagonu • povpr. 12 % boljša kompresija - manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ. Staneta Žagarja 58 c. Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO. Predoslje 113. Kranj; tel.: 064/241-298 5. AVTODEU PLESTENJAK, Jake Platiše 13. Kranj; tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, te«.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180, Kranj; tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.o.o., Ljubljanska c. 5. Kranj; tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur, tel.: 064/41-573 11. KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 12. SERVIS VRTAČ, Visoko 77a. Visoko; tel.: 064/43-019 13. AVTOMEHANIKA VAUAVEC, llovka 17. Kranj; tel.; 064/211-977 14. NBA d.o.o., Boštjanova 30, Lesce; tel.: 0609/633-640 15. AVTOMEHANIKA GOLOB, Poljče 4b, Begunje; tel.: 064/733-506 16. ČOP d.o.o., H. Verdnika 23a, Jesenice; tel.: 064/84-366 17. AVTODEU ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice; te«.: 064/861-015 18. AVTO IN, Titova 69, Jesenice; tel.: 064/862-225 19. VALANT BLED - KORAL Železniška 6, Lesce; tel.:064/718-596 20. VALANT BLED - KORAL Rlbenska 6, Bled; tel.: 064/741-317 21. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a. Tržič; tel.: 064/58-850 22. BENEDIČIČ DARKO, Žigana vas 27, Tržič; tel.: 064/58-071 23. JENKO d.o.o., Virmaše 109; tel.: 064/632-346 24. PROFIL Virmaše 70; tel.: 064/631-240 25. FAZER d.o.o., Spodnji trg 2a, Šk. Loka, tel.: 064/621-073 26. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8; tel.: 064/632-286 27. AVTOŠPORT d.o.o., Zbilje 12; tel.: 061/611-450 28. TAPOS d.o.o.. Gorenjska c. 3, Medvode; tet.: 061/613-352 29. MIŠA d.o.o. Podgorska Pot 2. Kamnik; tel.: 061/814-091 VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: od 9. do 18. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI UNO 3V FIRE, temna stekla, kat. 93 11.690 UNO 3V FIRE, temna stekla, kat. 94 12.690 UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. 94 12.990 TIPO 1.4 5V, alarm, meglenke, radio, tem. stekla, kat. 93 15.990 TIPO 1.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla 93 18.190 TIPO 1,6 5V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, c. z„ el. stekla 94 21.490 TIPO 1.9 TD GT 5V, servo, c. z., alarm, meglenke, el. stekla 92 17.490 TIPO 1.9 TD GT 5V, klima, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla 93 18.990 TEMPRA 1.4, bogata dodatna oprema, klima 92 17.490 TEMPRA 1.9 DIESEL SX, el. stekla, alarm, servo, meglenke 92 17.490 TEMPRA 1,6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio 92 17.990 TEMPRA 1.9 TD SX, klima, servo, alarm, meglenke, el. ogledala 93 19.990 FIAT COUPE 2.0 16V TURBO plus kompletna max. oprema 94 40.990 FIORINO PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev 92 11.990 LANCIA DEDRA1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla 92 20.490 LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zak., servo, ABS, klima 93 22.490 LANCIA 0EDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS, servo volan 92 21.490 NOVO - LANCIA Y 10 1,1 FIRE metalik, el. stekla, centr. zaklepanje, lita platišča, šibedah 93 11.890 OPEL CORSA 1.2 SVVING, 2 x air bag., c. z., el. stekla, 6 zvoč. ojač. 95 17.990 OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, cz., meglenke, daljinsko 93 18.990 OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, el. stekla, c. z., air bag, model 95, koda 94 21.990 OPEL 0MEGA 2.4 CD, ABS, servo, lita platišča, računalnik c. z., t. stekla, el. ogledala - gretje, klop 1/3, reg do 29.9.95 90 1 8.490 SEAT TOLEDO 1.8 GLX, servo, c. z., el. stekla, klima. alarm, radio, volan in sedež nastavljiv po višini, el. ogledala 94 23.990 AUD1100 2.3 e, automatik, el. pom. streha, ABS, servo, el. ogledala 92 26.990 RENAULT 18, registriran do 8/96 86 5.500 MERCEDES 300 D, tem. stekla, cz., servo, radio, ABS, violet m., reg. do 8/96 91 45.000 GOLF 1.9 TD, 5V, klima, metalik, alarm, el. ogledala, tem stekla 92 23.990 VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB, CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 4/ 91. Podreča 5, Mavčiče 23936 Prodam SKALO 55, letnik 88/89 in zamrzovalno skrinjo, 320 I. ©326- 50 7 23941 Karamboliran JEEP RENEGADL, I. 93, reg. prodam in ALFA SUD, I. 81, reg. celo leto. ©736-686 23942 Prodam Z 101 SKALA, I. 88, reg. do 2.2.96. ©311-112 23943 Z 101 ohranjenao, prodam. Černivec 17, Brezje 23947 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1984, 76000 km, dobro ohranjena. ©57 959, 57-617 23950 Prodam YUGO 55 koral, rdeč, 60.000 km, letnik 1988. © 401-331 ŠKODO 105 L. letnik 86. bele barve, reg. 7/96, ohranjeno za 1600 DEM, prodam. ©632-422 23952 OPEL KADETT 1.3, letnik 1982, po delih ali komplet, prodam. ©061/ 823-139 23962 Prodam CITROEN AX TRE, letnik 1988, garažiran, redno servisiran, cena 6400 DEM. ©45-872 23964 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. lepo ohranjena, prvi lastnik. ©325-543 Prodam MAZDO 626 1.8 LX, letnik 1990, zelo lepo ohranjeno. ©325- 543 23966 JUGO 45, 55, letnik 1990-91, kupim od prvega lastnika. ©311-714 23969 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977, še registriran, ima nekaj dodatnih novih kosov, cena po dogovoru. ©691-738 23970 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 21 89. ©323-558 23973 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, registrirana do 9/96. ©731-25 3 23976 Prodam LANTRO 1,8 GTI 16 v, letnik 1993, veliko dodatne opreme. ©714-620, dopoldan, 715-219, popoldan 23979 Prodam R 4, letnik 1986, registrirano do 4/96. Tanič, Podbrezje 112 23981 Prodam VW HROŠČ 1303, letnik 1974, reg. do 6/96, dobro ohranjen, cena po dogovoru . ©800-452 23988 GOLF, letnik 1979. rdeče barve, pravkar registriran, z dodatno opremo, ugodno prodam. 045-170 24004 GOLF JGLD S paket, reg. do 9/96, odličen, ugodno prodam. ©325-196 Prodam JUGO FLORIDO 1.4, letnik 1990. ©801-621 24011 Prodam BOLHO, letnik 1985, regis-triano. ©325-862 24012 Prodam JUGO 55, letnik 1989 in KOMBI VW, letnik 1978 v zelo dobrem stanju. ©46-561 24013 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. ©50-294 24014 Prodam JUGO 55 GTL, letnik 1989. ©632-210 24021 ŠKODA FORMAN, letnik 1991, registriran julij 96, 52000 km, prodam. ©620-483 24022 Prodam GOLF diesel. letnik 1986, lepo ohranjen. ©224-146 24034 Prodam R 18, metalno siv, letnik 1982, registriran do 8 /1996, cena 3.200 DEM ali menjam za Golfa ali Jetto, letnik 1987 ali 1988. 0 862- 65 8 24035 Prodam dobro ohranjen YUGO, cena 3.000 DEM.©215-637 zvečer. GOLF diesel, GTI, letnik 1985, metalno črn, registriran do aprila, prodam.© 3 1 2-29 8 24046 GOLF GTI 1.8, letnik 1979, prodam aii menjam za cenejše vozilo. S 224- 163 24050 YUGO 45, letnik 1986, prodam. 0 325-691_24099 Prodam FIAT TIPO 1.6, letnik 1988. © 49 452 ali 49-531 24100 RADIO 104.5 105.9 107.3 107.5 OGNJIŠČE tal. 152 11 26 f«x. 152-13-62 ZAPOSLITVE Simpatično dekle za delo v strežbi, zaposlimo. ©0609/629-033 ali 45- 48 1 21280 Sprejemom vsa zidarska dela. Delamo kvalitetno in poceni. ©331- 375 23171 AVTOKLEPARJA zaposlim. ©242- 68 2 23274 Zaposlimo peka, slaščičarja in pomožnega delavca. ©631-617 Zaposlim KV ali PKV MIZARJA, lahko tudi honorarno. ©213-558 Zaposlimo več MIZARJEV in polagalcev parketa. ©51-031 23459 Zaposlimo PEKA pizz v novi pizzenji. M 45-356___ Zaposlim simpatična DEKLETA za delo v strežbi in PEKA pizz v novi pizzenji. a 45-356_ Nova pizzerija v Preddvoru zaposli simpatična mlada DEKLETA za delo v strežbi. 0 45-356 TRGOVINA SERVIS mm i o ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA AVTOKLEPARJA Tel.: 064/211-325 Zaposlimo natakarico, pridno, prijazno in pošteno - redno . O 064/43- 552 23484 Zaposlimo SLIKOPLESKARJA ter ZIDARJA. 0 41-638 in 222-18823509 PIRŠ zaposli prodajne zastopnike za Gorenjsko. 0 215-900, po 19. uri 23527 Takoj zaposlim MESARJA TRGOVCA, starega do 25. let. 0 403-049 23531 PEKARNA PODHOM BLED, zaposli KV PEKA, možna priučitev in voznika za razvoz kruha iz okolice Bleda. 0 725-326 23536 Zaposlim simpatično dekle za delo v strežbi ob' koncu tedna, redno ali honorarno. 0325-117 23558 Prijazno TRGOVKO v živilski trgovini zaposlimo v Škofji Loki. 0623-090 23587 Redno zaposlimo SKLADIŠČNEGA DELAVCA v kmetijski trgovini. 0064/ 633-881 23640 Redno ali honorarno terensko delo nudi D.Z. 0 064/323-954, 063/720- 688 23657 Takoj zaposlimo ŠOFERJA (lahko starejši) in delavce za priučitev v kamnoseški dejavnosti. 047-845 PRIDRUŽITE SE NAM, vaše zadovoljstvo je tudi naše. Dve komunika-tivni osebi zaposlimo za popoldansko delo na področju Kranja in okolice. Plača je odlična, smo prijeten kolektiv. 0 0609/636 295, med 8. in 18. uro 2366-7 Dekleta, fantje - nudimo delo v strežbi. Kdor prej pokliče 241-504 ima večje možnosti. 23674 Cvetličarne, vrtnarije - študent agronomije išče priložnostno delo. Naslov v oglasnem oddelku. 2369? Zaposlimo šivilje za šivanje usnjenih oblačil na domu. 0213-440 23715 V Šenčurju pri Kranju najamem 1 x tedensko pomoč v gospodinjstvu (likanje, čiščenje). Tedensko plačilo. Kličite v soboto in nedeljo 0063/ 841-075 23722 Nudim dobro plačano DELO. 0731- 584 23734 Iščete delo - nudimo vam možnost redne zaposlitve. Če imate izkušnje na področju trženja lesnih izdelkov - pohištva z nekaj znanja in smisla za projektiranje - ste v prednosti. Pogoj: srednja ali višja šola, zaželeno znanje tujega jezika - nemščine. Naše načelo je: za najboljše delo tudi najboljše plačilo! Prošnje z dokazili na šifro: "Pripadnost" Redno zaposlimo KV in PK ZIDARJE. Stratos.d.o.o., Gradbeni inženiring, 0736-435, po 18. uri 23780 Takoj zaposlim frizerko z delovnimi izkušnjami. Frizerski salon Halkič Ajša, Titova 69, Jesenice, 083-880 23808 Zaposlimo simpatično žensko ali dkle za strežbo v lokalu v popoldanskem času. Možno tudi samo ob vikendih. 0422-212 23sis Zaposlimo ŠOFERJA B kategorije, za dostavo hrane, po možnosti z izkušnjami in po možnosti s svojim vozilom. 0422-212 23819 Takoj zaposlim 2 NATAKARJA-ici. Gostilna OSVALD, Selo pri Žirovnici, 0801-128 23827 Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA po možnosti s prakso za peko pizz. šifra: OKTOBER 23849 ŠOFER dobi delo na vlačilcu, takoj. 045-250, 0609/622-945 23854 Iščem KV KUHARJA, lahko tudi pripravnika. Možnost redne ali honorarne zaposlitve. 047-610 23858 Iščem dekle za strežbo v gostinskem lokalu. 047-610 23859 Gostilna v Kranju zaposli KV KUHARJA s prakso. 0 213-484 23863 DOBRA ŠIVILJA dobi delo. 0 66- 4 1 8 23864 DELAVCA v predelavi plastičnih mas, zaposlim. 0741-038 23878 Iščemo zastopnike za prodajo zdravstvenega artikla, možnost redne zaposlitve. 053-415, v soboto 23880 Zaposlimo DVE DELAVKI za navijanje transformatorjev in montažo elektroničnih komponentov v Škofji Loki. Pismene vloge na naslov: RODEX,d.o.o., Dašnjica 14, 64228 Železniki 23900 Če bi radi v prostem času še kaj delali in pri tem dobro zaslužili, pokličite 325-914, popoldan 23905 Takoj zaposlimo elektroinštalaterja, za delo v tujini. 0 59-001, po 19. uri 23917 DELAVCA v kmetijski trgovini, zaposlim. 0421-283 23922 IZREDNA PRILOŽNOST: komunikativne, dela vajene osebe z najmanj SŠI imajo možnost honorarne ali REDNE ZAPOSLITVE in odličnega zaslužka (2000 DEM). 0 0609/627- 101 23939 Nudim delo ŠIVILJI z znanjem šivanja in krojenja, na vašem domu. Šifra: JESEN 23945 Družina išče GOSPODINJSKO POMOČNICO 3-4x tedensko po 3-4 ure dnevno. 0325-706, v soboto 23958 Moško-ženska frizerka dobi redno zaposlitev. Pire, St. Žagarja 40, Kranj ZAHVALE ZAHVALA: Ob najinem ljubileju zlate poroke se iskreno zahvaljujeva pevskemu zboru "Dupljanke" za zapete podoknice. Najlepša hvala tudi matičnemu uradu Kranj za ganljivo zlato poroko, enako tudi gospodu župniku Francu Grahku za lep cerkveni obred in zvonarjem za lepo zvonenje. Hvala sosedom za lep sprejem pred najinim domom in vsem, ki so naju obdarili in nama ustno in pisno čestitali. Posebna hvala pa mladi družini Čimžar za pomoč pri pripravi slavja. Anton in Francka Štrasner 23840 ŽIVALI GORENJSKA VOLNARSKA DRUŽBA KRANJ Komercialisti, trgovci - pridružite se promociji in prodaji najboljše volnene posteljnine z znakom SQ ter vzmetnic iz naravnih materialov. Od vas pričakujemo izobrazbo V. -VII. stopnje in lasten prevoz. Zaposlitev je lahko redna ali pogodbena. Sestanek bo 4. oktobra ob 19. uri v Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. Iščem PEČARJA za postavitev sobnega kamina. Pire, St. Žagarja 40, Kranj 23996 Takoj redno zaposlimo 10 Slovencev, ki znajo delati. 0 061/310-588, od 8. - 9. ure zjutraj in v soboto 20. uri 24020 IŠČEMO PRODAJALKO za prodajo tekstila in drogerije na Jesenicah. Interesentke naj se zglasijo v pone deljek 2.10. od 13.30 v trgovini Vesna na Titovi 47 a. 24046 Zaposlimo DEKLE ALI FANTA z izkušnjami za strežbo v pizzeriji. 0 211-043 dopoldan SADJE KRANJ išče zelo sposobnega KOMERCIALISTA ZA NABAVO. Zaželjen izpit C-kat. Interesenti naj se zglasijo med delovnim časom v skladišču na Partizanski 26, Kranj KOKOŠI enoletnice, prodam. 078-944 ALI 76-421_22871 Južnoameriške činčile prodam z vso opremo, ugodno. MURN, dopol. 061/ 13 24 211,064/631-411 23050 TIBETANSKE TRIERJE mladiče odličnih staršev, z rodovnikom in cepljene, prodam. 0 064/324-909 Oddam psičko LABRADORKO, 3 mes. staro. 0 311-026 23530 Prodam plemenskega MERKAČA, solčavske pasme. 0 801-613 23630 Prodam PRAŠIČE od 50 do 60 kg, za nadaljno rejo. 0 620-987 23633 Prodam mlado KOZLIĆKO. 049- 001 23639 Ugodno prodam južnoameriške ČINČILE in odkupujem bučnice. 0062/792-340 23646 Kupim 7-10 dni starega TELETA. 064-346 23670 Prodam 10 dni starega BIKCA. Korenčan, Podbrezje 54, Duplje 23575 Prodam rjavo MLADO KOZO. 067- 211 23676 PURANE za nadaljno rejo ugodno prodam. 0241-189 23677 Prodam mlade breje KRAVE in TELICE. Zg. Senica 22, Medvode 23693 Kupim 15 dni starega BIKCA simentalca.0 682-727 23703 TELIČKO simentalko, 10 dni staro, prodam. 0 49-153, zvečer 23709 Prodam KRAVO. Meglic Franc, 0 59-051 23712 KUNCE francoske ovnače, stare 5 mesecev, samce in samice, prodam. 045-532 23717 Prodam ZAJCE in ZEMLJO za presajanje. 0 242-686 23738 Prodam mlado brejo sansko KOZO z mlekom. 0725-605 23740 Prodamo domače RACE, deske -hruške, bresta, hrasta. Smokuč 5, Žirovnica 23742 Ugodno prodam samico NEMŠKI OVČAR z rodovnikom staro 3 mesece, cepljeno. 0631-092 23749 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre, babice, prababice in tete MARIJE ZORC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in KS Ljubno za podarjeno cvetje izrečeno sožalje, sveče in denar. Posebej se zahvaljujemo družini Knific in družini Janhar. Prisrčna hvala g. župnikoma za lepo opravljen obred, govorniku Praprot-niku za lepe poslovilne besede in pevcem bratov Zupan za ganljivo petje. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Posavec, 23. septembra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega TONETA BAJUKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, pomoč in spremsl ^o na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste njegovo slovo pospremili s pesmijo in poslovilnimi besedami. VSI NJEGOVI ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, f POKLIČI 090 31-04 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 Prodam PSIČKE JACK RUSEL TERIERJE z rodovnikom, odličnih staršev. 078-341 23775 Prodam 10 dni starega TELIČKA. Podbrezje 45 23779 Prodam JAGENJČKE za zakol in Z 101, letnik 1983. 0686-259 23786 Prodam PAVA starega dve leti. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur, 041-875 23801 Kupim BIKCE simentalce, težke od 200-300 kg. 0730-119_23806 KOKERŠPANJELE - mladiče z rodovnikom, cepljene, prodam. 0880-107 23807 Kupim mlado KRAVO 2-4 mesece brejo. 052-116 23813 Prodam Pony KOBILO, s vprežnimi sanmi. 0 721-557 po 21. uri. 23823 Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Škofic Franc, Kokrica, c. na BelO 3 1 23830 Kupim TELIČKA simentalca, starega 14 dni. Rajgelj Franc, Zasavska 39, kranj, 0332-531 23832 Prodam KANARČKA s kletko. 0242-284 23836 Prodam ŽREBICO, staro 7 mesecev in TELIČKO simentalko, težko 150 kg. Legat, Žirovnica 88 23850 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. 0312-293 23868 Prodam 5 let staro brejo KOBILO HAFLINGER s 5 mesecev staro žrebičko, vajeno kmečkih del in jahanja. 085-475 23881 Prodam enoletne KOKOŠI, cena 150 SIT. 0632-622 23892 Prodam RJAVE JARKICE, stare dvanajst tednov, cepljene. Draksler, Golniška 1, Kokrica 23910 Prodam telico simentalko, 8 mesecev brejo. Pogačnik, Nemilje 11 23924 Ugodno prodam in pripeljem na dom različno težke PRAŠIČE. 046-832 23933 Prodam KRAVO pred telitvijo 4. tele. Korošec, Kovor 78, Tržič 23934 Prodam več vrst maldih malih in večjih PAPIG. Voklo 106, Belehar. 049-442 23937 RIŽ ZA KRMO, cena 19 SIT/kg, prodam. Tel.: 064/421-283 Prodam PRAŠIČE težke 20-50 H ODOJKI po naročilu, meso odojka? 550 SIT. 057-959, 57-617 Prodam TELIČKO težko 150 W PUŠKE, težke do 35 kg. Vidf Bukovščica 15, Selca j Prodam 5 PUJSKOV težkih 2P| kg. 0 736-690 ___^3 Tri PRAŠIČE 110 kg domača prodam. 0422-673___^3 Prodam 7 tednov staro TELl^j simentalko. 0738-034 lJ, Prodam TELICO simentalko, - * 14 mesecev, težko 400 kg. z*j Sebenje 43, 078-084__*3 PUJSKE 20 - 25 kg prodam. 582__1 Prodam 3 mesece stare RJA. JARKICE ter bele za dopita™ Stanonik, Log 9, 0 685-546___P Prodam BIKCA simentalca, težk«fl 140 kg in suha hrastova 0* \ 0 682-745__ Prodam BIKCA simentalca, st 5 tednov. 0 697-031 ZAHVALA V 80. letu starosti se je poslovila od nas draga mama, sestra, teta, babica in prababica ANA GAŠPERLIN roj. Sršen, p. d. Obrnikova mama iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in naf bili v pomoč. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše, ki ste jih namenili za pokojnice Zahvaljujemo se osebju in zdravnikom Kranjskega zdravstvenega doma in Bolnišnice fa Jesenicah. Hvala tudi pevcem iz Naklega in gospodu kaplanu Igorju Dolinšku za lep0 opravljen pogreb. Iskrena hvala vsem, ki ste se tako množično udeležili pogrebne svečanosti in tako počastili njen spomin. Vsem, pa tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, še enkrat najlepša hvala. VSI NJENI V Šenčurju, dne 27. septembra 1995 ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra, babica in prababica VIDA LEVSTIK roj. Kušar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in pomoč. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala dr. Leskovarjevi za dolgoletno zdravljenje in sosedoma Bredi in Janku za izkazano prijateljstvo. Žalujoči: mož Janko, otroci, bratje in ostalo sorodstvo Kranj, Cerklje, Ljubljana, Toronto ZAHVALA Predragi, saj vas nisem zapustila, na pot le k Bogu grem od vas, tam Mater Sveto bom prosila, da zrli kdaj bi v njen obraz! (Podhomski) Mineva trideseti dan, odkar je šla v večnost dobra mama, babica, prababica MARIJA JENKO rojena KREK, iz Drage ob Sori Za trud ob lajšanju njene bolezni in za ganljivo slovo « neutrudne mame zaslužijo zdr. dr. Zamanova in zdr. dom 5 Loka, osebje bolnišnice Golnik, pater Rafael Jenko, mašn ^ župnik sorski g. Lojze Zaplotnik in pater dr. Metod Benedik, K? in Pavle Kušar, Mici Erbežnik, Metod Plešec, Jože in neutrudne mame zaslužijo zdr. dr. Zamanova in zdr. dom * t Loka, osebje bolnišnice Golnik, pater Rafael Jenko, mašr>l*j župnik sorski g. Lojze Zaplotnik in pater dr. Metod Benedik, K?, in Pavle Kušar, Mici Erbežnik, Metod Plešec, Jože in B^Jj Gabrova, Tone Berčič, Andrej Svoljšak, Marijan Kovač, KUD Oton Župančič Sora, pevci kapucinske cerkve sv. Ane \ Loka, zborovodja Miha Gaber, zborovodja France PotoČ? sopevci in bivši sopevci raznih zborov, sodelavci iz Jelovi ^, sodelavci z Okrož. sodišča Ljubljana, sorodniki, prijatelji, z.naI,jji sovaščani, pogrebnik Jerič, vsi udeleženci pogreba od blizu daleč ter vsi, ki ste ustno in pisno sočustvovali. Sinova France in Jože z družinama, sestra Ani, brat Jaka, vnuki, pravnuki in drugi sorodniki Draga, Tr/ič, Šk. Loka, Ljubljana, 26. septembra 1995 ZAHVALA Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poielo. Ob boleči izgubi naše zlate mame, stare mame, tete in tašče ANTONIJE HAFNAR roj. Dolinar, Slugo ve mame iz Žabnice rena hvala vsem, ki so se tako številno poslovili od 'nje, ji prinesli toliko cvetja in sveč nam toliko tolažbe. Hvala dr. Tomažu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje naše mame in vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za pomoč. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred ter pevcem za lepo petje. ŽALUJOČI VSI NJENI Žabnica, Zg. Bitnje, 22. septembra 1995 Isk ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata in strica IZTOKA REYE dipl.ing. strojništva iz Zalega Loga 21 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr, Peterneljevi, g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred, hvala govornikom za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Jana, hčerka Polona in ostali sorodniki ZAHVALA Ob smrti naše hčerke, sestre, sestrične in tete MARJETKE ŠKOFIC se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter se je kakorkoli spominjali. Posebna zahvala gre vsemu medicinskemu osebju Doma starejših občanov Preddvor, dr. Alenki Pegam in dr. Tomažu Terčonu, sosedom in gospe Rozki. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, prav tako pa tudi zvonarjem, cerkvenim pevcem in Navčku. Iskrena zahvala sodelavcem Doma za vso iskreno pozornost. ŽALUJOČI VSI NJENI Potoče, 25. septembra 1995 V SPOMIN Odšel si brez slovesa, prazen dom je naš sedaj; ostala je le beseda ena -zakaj? 28. septembra mineva pet let, odkar je zatisnil oči naš ljubi mož in ati IVAN MOČNIK rojen 1957 Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žena Tilka, hčerka Sabina in sin Tomaž V SPOMIN V naših srcih ti liviš, zato pot vodi nas tja, kjer v tišini spiš, tam lučka ljubezni vedno gori, in tvoj nasmeh med nami livi. 1. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena in mama MILKA BOŽIČ po domače Kašarjeva iz Kališ Hvala vsem, ki se jo spominjate in ji prižigate sveče ob njenem grobu. VSI NJENI ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče ANGELE FENDE Pavletove mame se iskreno zahvaljujmo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Zahvala tudi GMZ Kranj, ZZB NOV Gorice, posebna zahvala patronažni sestri g. Duši Bizjak za njene obiske na domu, gospodu župniku za obiske in opravljen pogrebni obred, pevcem bratov Zupan ml., govorniku za poslovilne besede in g. Jeriču za pogrebne storitve. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala! VSI NJENI Gorice, 21. septembra 1995 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, tast, stric in svak SLAVKO BORAK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu tovarne Exoterm, trgovskemu podjetju Elita, d.o.o., Bronu.d.o.o., Trenči, kolektivu in sindikatu Iskra TEL, mesariji Kalan in Iskri restavraciji za izrečena ustna in pisna sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka ANTONA PINTARJA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče ter nam v teh težkih dneh izrazili pisno in ustno sožalje. še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju zdravstenega doma Bohinj, terenski sestri Metki Zima, Lovski družini Bohinjska Bistrica, ZZB, pevcem in govornikom za lepo opravljen pogrebni obred, kot tudi vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Nomenj, 23. septembra 1995 ZAHVALA globoki žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano zapustila naša skrbna žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta IVANKA SUŠNIK Jezerska c 43, Kranj Zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, posebej pa Darinki in Tinki, zahvaljujemo se dobrim prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje in zasuli njen prerani grob z lepim cvetjem in svečami, gospodu župniku Godcu za častitljivi obred, gospodu zdravniku dr. Udirju, ki je pokojnico mnogo let držal pri življenju, upokojenskim pevcem za zapete žalostinke. Za njo žalujejo: mož Janez, sin Janez z družino, hči Mari z družino in sin Tone z družino ter ostalo sorodstvo Primskovo, Šenčur, Liechtenstein, Luže, Ljubljana, Maribor, 1995 9. avgusta je minilo 2 leti 28. septembra mineva leto dni odkar sta nas zapustila draga starša ANTONIJA in NIKODEM LOKATELJ Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njun grob in se ju spominjate. Sin Marjan in hčerka Darinka z družino Kjer je še vedno doma solidarnost V Zirovci so se ponovno izkazali Nedeljski izlet na Javore bi bil za 81-Ietnega Franca Giacomellija skoraj usoden, če ne bi bilo tolikšne pripravljenosti domačinov, zdravnikov, policistov in drugih za pomoč. Franc Giacomelli se je prejšnjo nedeljo tako kot običajno peš odpravil na Javore. Popoldan se je prevesil v večer, večer v noč, Franc pa se še vedno ni vrnil domov. Odbilo je enajst, polnoči, eno, o njem ni bilo niti sledu. Med domačimi je zaskrbljenost rasla iz minute v minuto, pričakovanje prihoda se je vleklo v jutranje ure. A brez uspeha. Prav zato se je ob približno pol tretji uri zjutraj Francov zet Edi Pa-dovac odločil, da ga poišče. Iskanje v temni noči je bilo neuspešno. Bil je mlaj, tako da je bilo v gozdu še bolj temno kot običajno, skozi vejevje se je bilo še težje prebijati. Po neuspelem poskusu je Edi Padovac zbudil žirovskega zdravnika dr. Ra-doševiča ter policista Rajka Debeljaka. Vsi skupaj so se ponovno odpravili na Javorč iskat izgubljenega Franca. Zjutraj je žirovski policist Vukašin Klisura, kot vsak teden ob tem času, vrata policijske pisarne odprl za občane. Iz pogovorov je razbral, da naj bi se Franc Giacomelli prejšnji večer izgubil na Javorču. Govorice je takoj preveril pri Francu doma. Približno ob deseti uri je poklical na policijsko postajo v Škofjo Loko in iskanje pogrešane osebe se je začelo. Iz policijske postaje v Škofji Loki so v Ziri prišli štirje policisti. Medtem je policist Klisura že začel z zbiranjem prvih obvestil. Pogovor z dvema Francovima prijateljema je potrdil domnevo, da je Franc odšel na Javorč, pri koči ostal tja do sedme ure zvečer, nato pa se je odpravil proti dolini. Policisti so z iskanjem začeli pri transformatorski Od tod se je skoraj kilometrska kolona odpravila iskat pogrešanega Franca. Vukašin Klisura postaji pod Javorčem. Šestim policistom se je v iskanju pridružilo še deset občanov, kljub temu pa Franca niso uspeli najti. Ne v koči, ne pod kočo v bližnji kmetiji. Pojavili so se prvi dvomi o tem, ali je Franc lahko sploh še živ. Med različnimi mnenji je vendarle prevladalo tisto, da Franc vendarle morda še živi. Vsi udeleženci so se strinjali, da z iskanjem nadaljujejo. Prek radia in objav v žirovskih podjetjih so v svoje vrste povabili tudi vse ostale občane. Odziv je bil izredno velik. Od treh se je ob transformatorski postaji zbralo več kot osemdeset občanov. Nekateri so se na iskanje odpravili tudi s psi. Kolona mož do moža deset metrov vsaksebi se je odpravila v hrib. Grmovje za grmovjem, vsako grapo v skoraj kilometrskem pasu so preiskali. Približno osemsto metrov pod kočo so na veji našli kapo. Minuto kasneje klic: "Našel sem ga!" Frano Jelene je s svojim psom v grmovju nekoliko pod potjo v praproti našel pogrešanega Franca. Kljub temu da je skoraj dvajset ur ležal v gozdu na tleh, je bil živ, a močno podhlajen. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer so potrdili sum izliva krvi v možgane. Franc Giacomelli ni kazal znakov življenja, zdravnik ni zaznal pulza kot tudi ne krvnega pritiska. Ko je zdravnik svojcem že sporočil žalostno novico, se je Francu pulz ponovno pojavil, začel je dihati. Prav zato so se zdravniki odločili za operacijo, ki jo je Franc uspešno prestal. V pogovoru je žirovski policist Vukašin Klisura še posebej poudaril, da brez tako številnega odziva občanov akcija ne bi bila tako uspešna. V Žireh se s kakšnim podobnim primerom niso srečali že vsaj deset let. Zadnja uspešna akcija le potrjuje, da se tudi majhna policijska pisarna, ki ima v svojem inventarju samo telefon in omaro z obrazci uspešno deluje. Še posebej, če so občani v tako velikem številu pripravljeni pomagati. Poleg tistih, ki so pomagali, je bilo tudi mnogo takih, ki zaradi raznih okoliščin niso mogli sodelovati pri iskanju. Prav vsem pa se tako Vukašin Klisura kot tudi Francovi svojci za pomoč pri iskanju lepo zahvaljujejo. • U. Špehar Energetsko svetovalna pisarna tudi v Kranju Kako varčevati z energijo Pisarna, ki jo je v torek v občinski hiši uradno odprl držaj*5 sekretar za energetiko Boris Sovič, bo za bre/plac" svetovanje odprta ob torkih in četrtkih od 15. do 18. ure* Kranj, 29. septembra - Kako varčevati z energijo, ne da bi zaradi tega zeblo aii bi si kvarili oči ob prešibki žarnici, to I vprašanje, ki si ga ob izbiri vira energije in plačilih viso*1 računov zanjo vse pogosteje zastavljamo. Odgovori seveda n žal pa smo sami običajno premalo strokovno podkovani, da? jih odkrili in izpeljali. Na pomoč prihaja energetsko .svetova"' pisarna, ki jo je v torek v kranjski občinski hiši odprl drža^ sekretar za energetiko Boris Sovič. V pisarni bodo vsak torek in četrtek izmenjaje daP strokovne odgovore na vprašanja o varčni rabi energ'J] svetovalci Rudolf Dovrtel, Peter Pintar, Matija Taceri1-Milanko Trkulja. K njim bodo lahko prišli po nasvete lj^^ iz vseh petih "kranjskih" občin ter iz tržiške. Pisarna sod' državni projekt energetskega svetovanja v okviru ministrst za gospodarske dejavnosti, ki širi mrežo brezplačnih svetov* po vseh večjih centrih Slovenije. Pisarna v Kraniu ^ Gorenjskem ni prva, saj jih imajo že na Jesenicah, v Sfl Loki in Kamniku, njihove izkušnje so ugodne. Pri svetovalcih je razen nasvetov o varčni rabi energ'J mogoče dobiti tudi odgovore na vprašanje, kakšne spodbude, ki jih država daje za energetsko učinkovite re&M in tehnologije. Država namreč sofinancira investicij6 toplotne črpalke, solarne sisteme, zimske vrtove ipd., in to zasebne kot tudi javne objekte. Razen tega so svetovalci usposobljeni tudi za sodeloval pri oblikovanju in uresničitvi lokalnih energetskih koncep1,^ Kot je v torek v Kranju ponovil državni sekretar za energij Boris Sovič, se je Slovenija odločila za vodenje regiona"*"* energetske politike na podlagi lokalnih energetskih koncepH l Kranj je osvojil projekt plini-__J fikacije mesta, ki se že uresničuje. Vendar pa tudi v plinifikacijo ne kaže drveti brezglavo, je opozoril Boris Sovič. • H. Jelovčan., foto: G. Šinik Avto-radar, ki tudi snema Jutri bo lovil po Gorenjski Kranj, 29. septembra - Avstrijski prometniki so slovenskim kolegom posodili opla, v katerem je vgrajen radarski sistem z dvema video kamerama, monitorjem, videorekor-derjem in printerjem. Naši prometni policisti ga bodo preizkušali do 5. oktobra. Jutri bo dežural na gorenjskih cestah. Gorenjski policisti so ga dobili "na posodo" že v sredo, kameri snemata dogajanje pred avtom in za njim, sliko je mogoče spremljati na monitorju, ki je vgrajen na armaturni plošči, medtem ko videorekorder in printer za izdelovanje posameznih slik video posnetka kršitve dokumentirata. Avto z vgrajenim video sistemom lahko snema nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti in druge prekrške voznikov, lahko pa izmeri tudi hitrost vozila, ki vozi pred njim ali za njim. Ker prekrške tudi dokumentira, bo zelo dobrodošel pomočnik policistom po sprejetju novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki za kršitve predvideva stroge kazni. Policisti evropskih držav že uporabljajo ta ali drug podoben sistem, medtem ko se bo slovensKo notranje ministrstvo za morebitni nakup odločilo po končanem preizkusu. • H. J. Vsak petek SOBOTO IN NEDELJO! (Portorož - (Beneth^e NA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM d~D) khanj: Laoore T • ziato polje Z"* MEDVODE: Medvode 1* • Medvode 2 • Medvode 3 • Škofja Loka 2 (Trata) • Železniki * • Tržič 1* • Bohinj* • Bled 2* • Koroška Bela • Lesce* • Kranjska Gora 2* * servis odprt tudi ob nedeljah! VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA GOSPODINJSTVO UREJATE OKOLICO VAŠEGA DOMA? Tlakovce, plošče in vse druge betonske izdelke izdeluje, dostavi in vgradi PODBREZJE, tel.: 064/731-154 B O R Z N O POSREDNIŠKA H I i A d.d. BREŽICE .t Trg izgnancev 1a, tel.: 0608 62-2J UUBLUJANA i Dunajska 20, tel.: 061 133-11"5' MARIBOR CELJE „_ Partizanska 3-5 Ljubljanska 3«« tel.:062 29-460 tel.: 063 28-9J KRANJ PTUJ ,| • 2 Znidaricevo Koroška 2 tel.: 064 211-644 tel.: 062 772 KOPER Ferrarska 12, tel.: 066 38-290 Za delnice podjetji v javni prodaji je zanlman|e_ preveliko, zato bo vlagatelj' večji del certifikata verjetno propadel. V NIKI bo vai CERTIFlKA^ zanesljivo in v celoti vloJe' Vpisovanje certifikatov v pooblaščeno Investicij*!1 družbo NIKA PIDZ v poslovalnicah In na vseh enotah poštel Je de Pr, H; & Us| Pošta svetuje Čestitko ali sožalje z LX telegramom lahko oddate na telefonski etevlM 96 ali na najbližji posti. V ponedeljek, ob 20. uri oddaja: TI, JAZ, NAJIN OTROK - KAKO POMAGATI OTROKU Z UČNIMI TEŽAVAMI ZA 97.3 FH STEREO