v— 14 UH- ##f GLASILO KOLEKTIVA Izdaja GIF »INGRAD« Celje, v nakla-1.500 Izvodov. Časnik urejuje urednl-škl odbor. Odgovorni urednik Franjo Cevnlk, tehnični urednik Marija Jagrlč. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk: »Paplrkonfekclja- Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS. Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1 /72, z dne 16. 7. 1974. USPEHI IN TEŽAVE GRADBENE OPERATIVE Po dokaj temeljitih razpravah na vseh ravneh so se delavci gradbene operative v letu 1973 odločili za enotno TOZD gradbena operaitiva. Vsestranska razmišljanja so nas vodila v to, da smo lahko močni le tedaij, če nastopamo pred investitorji s skupnimi močmi. Zavedali smo se, da bo gradbena operativa opravila le operativno delo, dočim nam je SDS nujno potreben za vsklajevanje kompleksnega dela. V takem smislu je bila postavljena organizacija podjetja, v takem smi-slu so delali TOZD-i in SDS. Seveda je za tako temeljite spremembe enoletna prehojena pot še premalo, da bi lahko govorili o bistveni razlika. Skušali pa smo z delom dokazati, da je zasnovana pot perspektivna, da se končno operativa opredeljuje za nekatere pre-ciznejše smeri... in v tem upam, da so prvi pokazatelji pozitivni. V stanovanjiski izgradnji smo se vsaj do III. faze z novo tehnologijo približali evropski ravni, medtem ko smo si v industrijski izgradnji zastavili temeljito smer kaj in kako v bodoče. Tudi v mostogradnji smo z moderno tehnologijo nadaljevali že pred leti začrtano smer kot edini v Gipo-ssu. Skušali smo premagati vse ovire, ki so nam včasih preprečevale, da bi zmanjšali število objektov z več mesečnimi zamudnimi roki na minimum in da bi se čim bolj približali industrijskemu delu. Zavedajmo se, da je gradbeništvo še vedno panoga, ki nima jasno začrtanih poti in možnosti, da smo še vedno, bolj kot katera koli druga panoga gospodarstva, odvisni od več činiteljev. Kljub stremljenju po 42-umem delovnem tedniku smo pri naših delavcih naleteli na razumevanje, da so svoj čas prilagodili potrebam podjetja. Skupni interes celotne gradbene operative je bil močneje izražen kot prejšnja leta, ko je bil individualizem posameznih sektorjev že dalj časa stalno prisoten negativni činitelj naše dejavnosti. Skupna realizacija TOZD GO v letu 19*! / bila 419,695.238,— po posamezffin poslovnih enotah pa takole: PE Celje PE Store PE Slov. Konjice PE Žalec PE Ljublj ara PE Mehanizacija Sektor Kozjansko 179,365.507 30,061.201 42,789.029 41,378.115 82,956.349 35,697.354 1,896.870 Glavno skladišče, projektivni biro, delavsko naselje je zapopa-deno v razliki med PE in skupno realizacijo. Posamezne poslovne enote so zaključile poslovno leto z različnimi profitnimi stopnjami od 6,2 % do 15,6 %. Dejanskih stroškov v GO je bilo 382,066.255, torej je čisti dobiček 37.628.983 ali povprečno 8,9 % na celotno gradbeno operativo. Pokrita je bila režija vseh poslovnih enot v znesku 24,525.368, režija TOZD 7,279.775, režija podjetja 10,515.282 in ustvarjeni skladi v višini 21,088.131 din. Vse to velja za izvršeno, to je ustvarjeno proizvodnjo, dočim pa je s periodičnim obračunom izkazan od tega ostanka le tisti del, ki se nanaša na realizirano proizvodnjo (prodano), ne pa tudi tisti del, ki je ostal v nerealizirani oziroma neprodani proizvodnji. Rezultati dela so znani, točno v številkah pa so prikazani z zaključnim računom. V preteklem letu je bilo v TOZD GO v gradnji 96 objektov. Objekti v Železarni Štore tu niso zajeti, ker zanje nismo prejeli delovnih nalogov. Na 36 objektih se je nadaljevalo delo iz prejšnjega leta, 60 objektov pa smo sprejela na novo. Če pogledamo po PE je situacija naslednja: PE Celje je imela v gradnji 44 objektov, od tega 18 iz leta 1973 in 27 pričetih v letu 1974. PE Žalec je imela v gradnji 18 objektov, od tega 7 iz leta 1973 in 11 pričetih v letu 1974. PE Štore je imela v gradnji 10 objektov, od tega 4 iz leta 1973 in 6 pričetih v letu 1974. PE Konjice je imela v gradnji 13 objektov, od tega 4 iz leta 1973 in 9 pričetih v letu 1974. PE Ljubljana je imela v gradnji 11 objektov, 4 iz leta 1973 in 7 pričetih v letu 1974. Tehnični pregled je bil opravljen na 44 objektih in sicer v PE Celje na 17 objektih, v PE Žalec na 9 objektih, v PE Štore (Nadaljevanje na 2. strani) Na sliki: v gradnji hala za Opekarno v Ljubečni, kjer bo stekla proizvodnja klinker opeke. Hala je »goriška« in po ločni konstrukciji največja v Jugoslaviji. Kljub temu, da se je vršila tovrstna razpetina pri nas prvič, je skupina hitro opravila montažo. Most čez Savo v Sevnici. — S tem objektom smo si naložili veliko obvezo in odgovornost, ker je. SGP »Pionir« iz Novega mesta, s katerim bi si morali deliti delo na skupnem gradbišču, ob samem pričetku del odstopil od pogodbe. Zaradi večkrat narasle Save, ki je odnašala nasipe in ovirala redno delo, pa je bil podaljšan tudi rok izgradnje objekta. (Nadaljevanje s 1. strani) na 5 objektih, v PE Konjice na 6 objektih in v PE Ljubljana na 7 objektih. Iz tega grobega prikaza je razvidno kakšen obseg del je bil opravljen v TOZD GO. Vemo, da smo na več mestih ob otvoritvah objektov sprejemali jarma priznanja za izvršeno delo; vemo pa tudi, da večkrat nismo bili zadovoljni sami s seboj. Se vedno mislim, da bi marsikatera težava odpadla, če bi se neposredni odgovorni vodje zavedali, kaj pomeni graditi kvali-teno in v planiranem roku. Vsi se moramo zavedati, da si bomo pridobili zaupanje investitorjev samo s kvalitetnim in solidnim delom. Kje nastajajo težave in kako se odvijajo? Mnogokrat se dogaja, da bi morali z gradnjo pričeti, ko še ni urejena tehnična dokumentacija, ko še ni gradbenega dovoljenja, itd. Večkrat zaradi želje investitorja, da pričnemo z deli čimpreij, pričenjamo dela samos pridobljenimi soglasji za pripravljalna dela. V večini primerov, kljub izrednim težavam zaradi materialov, ki jih je na tržišču težko ali celo nemogoče dobiti, so objekti do III. faze izvedeni v roku, toda, ko pridejo na vrsto obrtno instalacijska dela se zadeva zavleče. Obrtno Instalacijskih kapacitet je v Sloveniji premalo in zaradi tega so njihova dela rokovno skoraj vedno problematična. Zaradi pomanjkanja nekaterih materialov obrtniki največkrat že prepozno začnejo z deli na objektu, kaj šele končajo. Glede dokumentacije moram povedati, da novi zakonski predpisi zahtevajo, da se že k vlogi, za tehnični pregled priložijo vsa dokazila dokumentacije in atesta-cije, nanašajoča se na zgrajen objekt. To pa je v večini primerov zelo težko doseči pravočasno. Posebno težko je oskrbeti potrdila o tlačnih preizkušnjah vod-o- voda, centralne kurjave, cistern, in kotlov ter poročila o izmerah elektroinstalacij in ozemljitev. Večkrat smo nezadovoljni zavoljo glavnih načrtov. Dogaja se, da na gradbišče dobivamo po lističih razne rešitve, da se ogromne investicije rešujejo sproti in je zato vsako redno operativno planiranje otežkočeno. Večkrat se to zgodi ravno pri objektih širšega družbenega interesa, ki morajo biti končani v kratkih rokih. Zato tudi pri tehničnih pregledih ugotavljamo preveč nedovršenih in pomanjkljivo izvedenih del. Vsi pa vemo, da odločujoče vpliva na potek gradnje pravočasna dostava popolne tehnične dokumentacije, ki služi kot osnova za izdelavo operativnega plana gradnje objekta in za realno postavljen pogodbeni rok dovr-šitve objekta. Ko je objekt tehnično pregledan, imamo v poslovniku TOZD GO ttičiio določeno, da skrbi za odpravo pomanjkljivosti šef gradbišča. Vendar se dogaja, da ta le s težavo uredi z obrtniki, da odpravijo pomanjkljivosti, ki so ovira za pridobitev dovoljenja za uporabo objekta. Samo v Celju imamo štiri stanovanjske objekte, ki še nimajo uporabnega dovoljenja, pa čeprav je od tehničnega pregleda že več kot pol leta. Mislim, da na račun hitrosti gradnje ne bi smeli opravičevati premalo solidno izvedena dela. Včasih moramo sanirati in popravljati na takšnih mestih, kjer to ne bi bilo potrebno, če bi se vsi prizadeti zavedali stroškov popravil. Napake, ki se ponavljajo so prišle že v navado (zamakanje streh, napake na fasadah obloženih s styropo-rom, kjer se običajno lušči plastični obrizg, popuščanje podov zaradi nekvalitetnih esrtrihov itd.). Samo v garancijska popravila je bilo v letu 1974 vloženih 410.527,53 din. V preteklem letu investitorji zaradi silnega naraščanja cen niso imeli zagotovljenih finančnih sredstev in so zato odlašali s podpisi izmer in s priznavanjem razlik v cenah. Končine situacije so oddane včasih šele ko mine več mesecev od tehničnega pregleda. Za to je sicer več vzrokov, najpogostejši pa je, da obrtniki ne pošljejo pravočasno svojih računov. Kljub temu pa mislim, da bo potrebno v bodoče več osebne odgovornosti za to delo. Posebno pozornost bo posvetiti tekočemu obračunu in doseči, da bodo investitorji sproti priznavali vrednost izvršenih del. Občutno premalo je izkazanega dela na pokalkulacijah. Strukture predračuna bi morale biti izdelane na elektronskem računalniku tako, da bi bile možne pokalkulacije porabe materialov, koriščenja prevozov, OD, mehanizacije itd. Poseben problem v gradbeni! operativi so delavci. Ugotavljam, da je bila velika fluktuacija delavcev med letom. Iz podatkov kadrovske evidence podjetja izhaja, da je med letom v TOZD GO na novo prišlo 628 delavcev in odšlo 523 (brez učencev). Zavedati se moramo, da kjer koli že človek dela, če (Nadaljevanje na 3. strani) Rekreacijski center Golovec — v gradnji glavna hala. Zaradi močvirnatega predela je bilo ob pričetku delo zelo ovirano. Na tem objektu in na vseh ostalih večjih objektih v TOZD GO delamo v podaljšanem delovnem času, praktično od zore do mraka. (Nadaljevanje z 2. strani) ni neke stalnosti, se takšen delavec ne vživi v delo, ne čuti odgovornosti in skupnih teženj kolektiva ter tudi ni efekta. Vprašljiva je delovna sposobnost in kvalifikacije delavcev, ki prihajajo. Ni redka pripomba delovodij in šefov gradbišč, da imajo nekatere nove skupine zelo slab delovni učinek. Ker skupine niso obvladale svojega dela in dosegale norm, smo morali marsikje opustiti obračun po klasičnih akordih. Moramo pa si na drugi strani tudi priznati, da še zdaleč nimamo planiranega dela tako, da bi si lahko privoščili konstantno število ljudi. Se vedno se pojavljajo konice, ki jih moramo in jih bomo morali tudi v bodoče reševati kakor trenutno najbolje vemo. Nismo še povsem uredili nastanitvenih kapacitet na gradbiščih, pa čeprav so pogojli bivanja sedaj boljši kot prejšnja leta. Nabavili smo nekaj gradbišč-nih barak z ustreznimi garderobnimi prostori. Vedno več gradbišč dobiva tople obroke malic in če je potrebno tudi kosila. Stremeti moramo za tem, da se bo v vseh pogledih naš človek na gradbišču počutil dobro, kajti človek je naše največje bogastvo. Delo posameznih poslovnih enot sem obširno opisal v poslovnem poročilu, ki je priloženo k zaključnemu računu, v glasilu pa je bil del problematike poslovnih enot objavljen v oktobru lani. Zato morda več o PE zopet med letom. Leon Crepinšek, dipl. gr. ing. Več TOZD v gradbeni operativi? V teku leta 1973 so bile organizirane temeljne organizacije združenega dela, katerih pooblaščeni predstavniki so v decembru istega leta podpisali samoupravni sporazum o združitvi v podjetje GIP »Ingrad« Celje. Tedaj smo se skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v podjetju in v občini zavestno odločili za ustanovitev treh TOZD. 2e takrat so bile dileme ali morda TOZD gradbena operati-va le ni prevelika zlasti zaradi njenega stalnega poslovanja na območju več občin v celjski regiji in v Ljubljani. Dalje so bila vprašanja ali bodo delavci lahko v TOZD uresničevali vse pravice in obveznosti v združenem delu, pridobljene z novo ustavno ureditvijo. Pogoji za to so bili izpolnjeni z novosprejeti-mi splošnimi akti, ki so jih delavci sprejeli na svojih zborih. Uresničitev ustavnih načel pa še zdaleka ni dosežena z organiziranjem TOZD. Delavci ne odločajo samo znotraj TOZD o delitvi dohodka in o problemih svoje TOZD in podjetja, temveč so tesno povezani tudi izven TOZD z vsemi področji družbenega in političnega življenja; kar urejujejo in o tem odločajo po svojih delegatih in s sredstvi, ki jih za te dejavnosti namenijo. Tako delavci odločajo o sredstvih, ki so potrebna za realizacijo programov v samoupravnih interesnih skupnostih, ki so jih ustanovili v teku lanskega leta in s katerimi prehajamo na uresničitev ustavnega načela svobodne menjave dela. Končno delavci v združenem delu odločamo tudi o sredstvih, ki jih TOZD namenjajo za potrebe krajevnih skupnosti, v katerih živimo, združujemo svoje krajevne interese in zadovoljujemo svoje in skupne potrebe. Kot smo že ugotovili je sedež sedanje velike TOZD gradbena operativa v Celju. Poslovne enote po občinah pa nimajo takega pravnega statusa, da bi lahko samostojno odločale o pristopanju v interesne skupnosti v občini in o kritju potreb v krajevnih skupnostih. Prav zaradi tega so predstavniki nekaterih občin začeli postavljati zahteve, da je organizirati TOZD v občini, kjer je stalna poslovna dejavnost gradbene operative. Take zahteve so brez dvoma upravičene, saj moramo izhajati že iz prej omenjenih ustavnih načel o združenem delu. O teh vprašanjih je razpravljala tudi konferenca ZK podjetja decembra lani in predlagala, da se začne javna razprava in organizacijske priprave v tem smislu, da se v gradbeni operativi organizirajo namesto dosedanje ene več TOZD, in sicer: — TOZD gradbena operatirva Ljubljana s sedežem v Ljubljani, — TOZD gradbena operativa Žalec s sedežem v Žalcu, — TOZD gradbena operativa Slovenske Konjice s sedežem v Slovenskih Konjicah, — TOZD gradbena operativa Šentjur s sedežem v Šentjurju, — TOZD gradbena operativa Celje s sedežem v Celju, — TOZD Mehanizacija s sedežem v Celju. Verjetno pa bi kazalo glede na obseg del v Celju ustanoviti dve TOZD -im še TOZD gradbena operativa Laško s sedežem v Laškem. Razumljivo je, da na vseh novih TOZD ne bo mogoče organizirati strokovnih služb v takem obsegu, kot so sedaj organizirane v TOZD gradbena operativa. Saj bd s tem prišlo do »dupliranja« dela na TOZD in skupnih službah, povečal bi se režijski strošek in končno težko je pridobiti nove strokovne delavce, ker jih mi. Skupne službe £>odo morale o-pravljati vse strokovno tehnične, komercialne, finančne, upravno pravne, kadrovske in druge posle za posamezne TOZD, o čemer se bodo le-te s samoupravnim sporazumom podrobneje dogovorile. Čim več skupnih interesov nas bo družilo, tembolj bomo med seboj povezani, toliko močnejši on uspešnejši bomo. Da bomo organizirali take TOZD, ki bodo resničen odraz naših teženj, da bomo z združe- nim delom v njih zadovoljevali svoje osebne in tudi širše potrebe naše družbe, vabimo vse, da se vključijo v javno razpravo tudi preko našega glasila, v ka- terem bomo objavljali vaše prispevke o stališčih in mnenjih glede nakazanega problema. Franjo Cevnik Družbeni dogovor o izgradnji objektov širšega družbenega pomena V Celju so ustanovili posebno samoupravno interesno skupnost za izgradnjo objektov širšega družbenega pomena. V prvi fazi sta planirana izgradnja srednje tehniške šole in turistično — rekreacijskega centra Golovec. Verjetno je večina članov našega kolektiva seznanjena, da je Ingrad izvajalec del na obeh objektih in da so dela že v polnem razmahu. Po predračunih se bi v tekočem letu gradilo za cca 50 milij. ND (5 milijard starih dinarjev). Dodelitev -te gradnje našemu podjetju je poleg zagotovitve del tudi strokovno politično priznanje in zaupanje od strani družbenih in političnih organizacij ter predstavnikov v občini. To zaupanje bomo morali vsekakor upravičiti s solidno ‘izdelavo in v dogovorjenih rokih. Gradnja teh objektov se je načrtovala že več let in zbirala potrebna sredstva, saj sta oba objekta prepotrebna za Celje. Gradnja nove srednje tehniške šole, v kateri bo tudi oddelek gradbene stroke, je življenjskega pomena za naš kolektiv. Ker se bo šola gradila postopoma, se predvideva, da se bo poleg oddelkov, ki so že predvideni za gradbeno srednjo tehnično smer, usposabljajo še za gradbene poklice. Objekti pod Golovcem, letos se gradi prireditvena dvorana, pa naj bi reševali veliko potreb po pokritih prostorih za prireditven o-fvadbene namene. Ti prostori bi omogočili prirejanje večjih kulturno zabavnih prireditev, kongresov, festivalov lin sejmov, prireditve in vadbo v dvoranskih športih, v hladnih letnih časih pa še rekreacijo občanov. Financiranje izgradnje teh objektov je predvideno s sredstvi, ki bi se zbrala po družbenem dogovoru med delovnimi kolektivi v Celju. Za tekočo leto se predvideva, da bi prispevna stopnja znašala 1,2% od ustvarj enega narodnega dohodka. Od teh sredstev bi se odvojllo po predlogu celjskega izvršnega sveta 100.-din na zaposlenega za sofinanciranje dela krajevnih skupnosti, kjer zaposleni živijo. Upoštevajoč interese nas zaposlenih v »Ingradu« kot izvajalce teh del, kasneje pa kot koristnike, menim, da moramo to akcijo vsestransko podpirati. Franc Berginc ' ■ hm Dozidava objekta v Papirnici Radeče je težko operativno delo; zaradi proizvodnje, ki teče v tovarni in pa vode, ki je v bližini temeljev novega objekta. IZ DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ — IZ DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ — IZ DRUŽBENOPi ZK: aktivno in konkretno Izvajanje sklepov konference ZK v GIP Ingrad Predstavniki sindikata, sveta ZK in ZMS so pregledali sklepe delovne konference ZK GIP »Ingrad« z dne 19. 12. 1974 in izdelali konkretne zadolžitve za njihovo izvajanje. Tako so se dogovorili, da poleg sklepov občinskih in ostalih forumov sprejme organizacija ZK GIP »Ingrad« še naslednje sklepe z zadolžitvami za njihovo izvajanje. 1. Komunisti v Ingradu se bomo zavzemali da bo organizacija samoupravljanja dosežena do takšne stopnje, da bo decentralizacija samoupravljanja omogočila kvalitetne -neposredne odločitve. Posebna komisija v sestavi: Aj-ster Roman, Čevrnik Franjo, Arnuš Ludvik, Gaberšek Rudi, Kregar Adolf, Klenovšek Stefan im Colarič Milan mora proučiti situacijo in pri komiteju Občinske konference podati predlog samoupravne decentralizacije do 16. II. 1975. Komisija deluje vse do formiranja takšnih organizacij skih oblik, ki bodo popolnoma zadostile ustavnim spremembam. Osnutek nove organizacije pripravi komisija do 15. februarja. Za delo komisije odgovarja svetu ZK Colarič Milan. 2. Ker je pravilna in pravočasna obveščenost delavcev prvi pogoj za učinkovito in kvalitetno samoupravi]’ anj e, bo treba izdelati poslovnik, ki -bo določal enotno in kvalitetno -obliko obveščanja. Vsebovati mora konkretne zadolžitve in oblike dela. Poslovnik naj 'izdala posebna komisija v sestavu: Hočevar Silva, Medved Miro, Ramšak Franc in Bezlaj -Ivica do 15. 2. 1975 in ga predložil kolektivu v razpravo. Poslovnik mora biti sprejet do 1. IV. 1975. Posebno mesto morajo v poslovniku zavzemati zbori delavcev, kateri imajo pravico, da so obveščeni o celotnem dogajanju. Za izvršitev it ega sklepa je svetu ZK odgovorna Bezlaj Ivica. 3. Zveza komunistov v Ingradu mora skrbeti, da bodo člamii ZK kot avantgarda delavskega razreda prisotni v vseh sferah družbenega življenja. Posebno mora skrbeti, da bo -delo organizacije ZSMS v DO zaživelo in da bodo mladi baza, od koder bo ZK črpala svoje nadaljne članstvo. Za fo-nmiramje organizacije ZSMS so zadolženi: Medi Jože, Vrbnjak Franc, Ramšak Franc, Borinc Alojz in Berginc Franc. Za izvršitev te naloge odgovarja svetu ZK Borinc Alojz. Rok za formiranje iniciativnega odbora je 15. II. 1975. Za o-etali del zadolžitve pa je naloga stalna. 4. Člani ZK v Ingradu, posebno svet ZK, mora skrbeti za koordinirano delo samoupravnih in družbeno političnih organov ter organizacij. -Za to skrbi naslednji team: Medved Miro, Mešl Jože, Ramšak Franc, Aškerc Anton. Zadolženi član za izpeljavo te naloge je Aškerc Anton. Le-ta je zadolžen, da pred vsakim zasedanjem delavskega sveta -podjetja Skliče sestanek vseh članov ZK — delegatov DS, id a se dogovorijo za enotno stališče do določenih vprašanj, -ki bodo obravnavana na zasedanju DS. Tov. Aškerc mora redno prisostvovati vsem zasedanjem DS podjetja. Naloga je stalna. 5. Člani ZK v Ingradu se bomo borili skupaj s sindikalno organizacij-o za 'boljše pogoje delavcev. Predvsem se bomo borili, da -bodo -gradbiščni li-n -ostali delovni pogoji omogočili -delavcu vsaj minimalni -standard. Minimalne pogoje -pripravi komisija sveta ZK v sestavu: Aškerc Anton, čmak Lea, Agr-ež Anton, Golner Hubert. Komisija mora vsake tri mesece poročati svetu ZK in ostalim družbeno političnim organizacijam o stanju in o izboljšanju stanja. Za -izpeljavo te -akcije odgovarja svetu ZK Aškerc Anton. Naloga je istalna. 6. Delo samoupravne delavske kontrole je marsikje .otežkočeno, ker ni -povsod podprto s strani vodilnih 'delavcev, posebno tistih, ki neposredno upravljajo z -ljudmi. To se čuti tudi pri delovanju ostalih -družbeno političnih organizacij. Organizacija ZK zahteva, da se vsi subjektivni činitelji -angažirajo in omogoči nemoteno delovanje -SDK -in -ostalih družbeno političnih organizacij v smislu kongresnih gradiv in nove -ustave. Kršitve bodo analizirane, -krivci pa predlagani za kaznovanje. Za aktiviranje samoupravne delavske kontrole in ostalih družbeno političnih organizacij so zadolženi: Klenovšek Štefan, Berginc Franc, Lah Oton, Verdel Miran, Drgajiner Ervin. Nosilec naloge, ki odgovarja svetu ZK je Berginc Franc. Naloga je stalna, svet ZK bo razpravljal io njeni realizaciji vsake 3 mesece. 8. ZK v Ingradu sprejema kot zadolžitev, da se bodo vsi člani borili za boljše gospodarjenje, s čimer bomo zagotovili boljši standard in boljše delovne pogoje, stabilizacijo našega -gospodarstva. V letu 1975 se morajo v povprečku stroški znižati vsaj za 2 %. V ta namen je izdelati program znižanja stroškov po TOZD. Štediti mora celoten kolektiv. Komisija v sestavu: ing. Bres-janac Atanasie, Skubic Drago, Stergar Franc, Kovač Milan, Prelec Marjan, Gorjup Stane, špeg-lič Anton izdela program znižanja stroškov. Svetu ZK je odgovoren ing. Bresjanac Atanasie. Rok: -Program stabilizacije izdela komisija na osnovi sklepov IV. seje predsedstva ZKJ in 10. seje predsedstva ZKS do 1. 3. 1975, nato ga naj predloži v raz- pravo kolektivu in samoupravnim organom. Dokončno oblikovan program mora komisija predložiti samoupravnim organom v potrditev. Njena dolžnost je tudi zasledovati izvajanje programa in vsaka dva mseca poročati svetu ZK o poteku realizacije programa. 9. Svet ZK mora zahtevati od osnovnih organizacij ZK, da do 1. 4. 1975 izdelajo analizo družbeno političnega -delovanja članov ZK. Za analizo so zadolženi sekretarji in vodstva -osnovnih organizacij ZK. Na podlagi teh analiz mora svet ZK opraviti celotno analizo -do 15. 4. 1975. Za akcijo odgova-rjaj-o sekretarji osnovnih organizacij ZK, svetu ZK pa sta odgovorna Mešl Jože in Vrbnjak Franc. 10. Komunisti v Ingradu se zadolžujemo, da bomo do naslednjega kongresa povečali svoje vrste. iPoudarek bo tudi na kvaliteti članstva. Do naslednjega kongresa morajo 'OZK imeti vsaj 10 % zaposlenih v članstvu ZK. Akcijo mora vsaj 4x letno analizirati svet ZK. Za izvedbo te naloge so zadolženi: Penič Jože, Lipovšek Milan, Gaberšek Rudi in Medved Miro. Svetu je odgovoren Gaberšek Rudi. Naloga je stalna. 11. O sklepih konference se obvestijo vsi 'delavci v OZD preko internega glasila. Za vsak sklep mora biti imenovan nosilec akcije. Pri vsaki izdaji glasi- Novi člani ZK Dne 13. februarja letos so bili v osnovno organizacijo ZK GIP »Ingrad« Celje sprejeti novi člani in sicer: Juškovič Peter, Savič Zoran, Šneberger Anton (vsi iz proizvodnih obratov), Wimmer Davor iz PE mehanizacija, Vr-ban Drago iz PE Ljubljana In la mora komisija v sestavu: Čre-pinšak Silva, Kerbavc Franc, Borinc Alojz in Andolšek Bogo poročati o Izvajanju akcijskega programa. Zato naj vse komisije, ki so zadolžene za izvedbo posameznega sklepa, redno dostavljajo zapisnike o svojem delu Črepinšek Silvi kot vodji te komisije. Svetu ZK odgovarja Borinc Alojz. 12. Vodstva družbeno političnih organizacij se morajo sestajati vsaj vsake 3 -mesece na skupnem sestanku. Nosilec naloge je sekretar sveta ZK. Svet ZK v podjetju bo sproti preverjal izvajanje sklepov po dogovorjenih rokih in zahteval od posameznih komisij .redno dajanje poročil. Svet ZK Sindikati bodo razvijali zavest delavcev, da je varovanje temeljnih vrednot socialističnega družbenega sistema pravica, dolžnost in odgovornost slehernega delavca. V življenjskem interesu delavcev je, da odkrivajo in preprečujejo vsakršne sovražne in druge škodljive pojave, da varujejo družbeno premoženje, samoupravno ureditev, varujejo tajnosti in opravljajo druge obveznosti in naloge s področja družbene samozaščite. (Sklep 8. kongresa ZSS) Slivar Živko iz PE Celje. Trije med njimi Savič, Wim-mer in Slivar so še učenci. Slavnostni sprejem novih članov ZK je bil v sindikalni dvorani podjetja po predavanju Uroša Lipuščka o zunanje-političnih dogajanjih v svetu. IZ DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ — IZ DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ — IZ DRUŽBENOP« Občni zbori sindikata V januarju letos je potekel redni rok, v katerem je bilo treba opraviti občne zbore sindikata v vseh osnovnih organizacijah sindikata in (konferencah osnovnih organizacij sindikata v vseh delovnih organizacijah oziroma TOZD. Oba kongresa, v Celju in Beogradu, sta v svojih kongresnih resolucijah in sklepih sprejela vrsto novih idoločil in obveznosti ter jih postavila v izvršitev sindikalnim vodstvom v osnovnih organizacijah sinidkata v TOZD, konferencam osnovnih organizacij sindikata v organizacijah združenega dela in občinskim, republiškim ter zveznim organom sindikata. Od vsega je zlasti pomembno omeniti spremembi, in sicer: — novo organiziranost sindikata od OOS v TOZD do občinskega sveta ZSS, — ter delegatski sistem v sindikatu. Osnovne organizacije sindikata v TOZD so razdeljene na sindikalne Skupine, ki štejejo od 5 do 30 članov. Vsaka skupina izvoli svojega poverjenika, lahko pa tudi njegovega namestnika. Kolikor je sindikalnih skupin v OOS toliko je poverjenikov, ki so delegati v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata. Vsalk IO OOS izvoli izmed svojih delegatov vodstvo IO in sicer predsednika, podpredsednika, sekretarja iin blagajnika ter delegate in njihove namestnike v občinski sindikat gradbenih delavcev. Vsi člani IO vseh OOS v naši OZD so delegati konference osnovnih organizacij sindikata GIP »Ingrad« Celje. Konferenca OO S ima svoj izvršni odbor, ki ga sestavljaj o kot delegati vsi predsedniki OOS iz TOZD ter vodstvo IO. IO vsake OOS je najbolj odgovorno izvršilno telo za delo in delovanje vsake OOS. Delegati IO OOS so ikot poverjeniki posameznih sindikalnih skupin najbolj odgovorni člani za povezavo med sindikalno skupino in IO OOSS bot izvršilnim organom OOS. Vsi delegati v vseh organih sindikata od poverjenikov sindikalnih skupin do delegatov na nivoju konference OOS v OZD in organov sindikata na občinski ravni, so za svoje delo neposredno odgovorni organom, ki so jih izvolili. Mandat vseh delegatov in funkcionarjev v organih sindikata traja štiri leta. Naj višji organi sindikata v vsaki OOS, kakor tudi na nivoju konference so: — občni zbor, ki je na vsaka štiri leta, — letna skupščina, ki je vsako leto, — članski sestanek, ki je ,v času med dvema skupščinama. V teh organih so vedno prisotni vsi člani OOS ter na konferenci vsi delegati. Vsaka OOS pa mora delovati še v drugih oblikah kot so npr. sestanki, debatne in študijske skupine ter ob- vezno v -raznih drugih organiziranih izobraževalnih oblikah sindikata, kot so npr. seminarji, predavanja, politične šole, študijski sestanki, razgovori itd. Tako ima naša OZD konferenco OOS, ki združuje vse osnovne organizacije sindikata v vseh naših TOZD. Že v pripravah na občne zbore OOS v decembru 1974 in januarju letos, smo skušali sindikat organizirati tako da bi bilo njegovo delovanje kar najbolj prilagojeno zahtevam kongresnih sklepov ter specifični operativni organiziranosti naših TOZD. Tako so bili občni zbori v vseh OOS organizirani in izvedeni po novih pravilih organiziranosti. Tako imamo iz prejšnjih desetih organizacij sedaj dvanajst osnovnih organizacij sindikata in sicer: 1. OOS TOZD GO, PE Celje Osnovna organizacija sindikata -CELJE I 2. OOS TOZD GO, PE CELJE Osnovna organizacija sindikata OUTINORD 3. OOS TOZD GO, PE CELJE Osnovna organizacija sindikata LAŠKO 4. OOS TOZD GO, PE MEHANIZACIJA Osnovna organizacija sindikata MEHANIZACIJA 5. OSS TOZD GO, PE STORE-ŠENTJUiR Osnovna organizacija sindikata Store 6. OOS TOZD GO, PE ŽALEC Osnovna organizacija sindikata Žalec 7. OOS TOZD GO, PE SLOVENSKE KONJICE Osnovna organizacija sindikata Slovenske Konjice 8. OOS TOZD GO, PE Ljubljana Osnovna organizacija sindikata Ljubljana 9. OOS TOZD GO, PE LAVA Osnovna organizacija sindika-'tci Lava 10. OOS TOZD GO, GOMILSKO Osnovna organizacija sindikata Gomilsko 11. OOS TOZD IGM MEDLOG Osnovna organizacija sindikata Medlog 12. OOS SDS SKUPNE SLUŽBE JO vsake osnovne organizacije sindikata se povezuje v občinski sindikalni svet gradbenih delavcev preko svojega delegata na sedežu svoje občine. Kot že uvodoma povedano, sestavljajo izvršni odbor konference OOS GIP »INGRAD« Celje vsi predsedniki IO OOS in vodstvo IO konference ter je njegov sestav naslednji: 1. ANDOLJŠEK Bogo, predsednik I O KO OS TOZD RO 2. MEDVED Miro, podpredsednik IO iKOOS SDS 3. ČREPINSEK Vera, sekretarka IO KOOS |SDS 4. GNILSEK Jožica, blagajničarka IO KOOS ,SDS 5. KORBER Martin, delegat — predsednik IO OOS Celje I 6. MANDIR Stipe, delegat — predsednik IO OOS Outinord 7. GRUBELNIK Franc, delegat — predsednik IO OOS Laško 8. DRGAJNER Ervin, delegat — predsednik IO OOS Mehanizacija 9. KOREN Stanko, delegat — predsednik IO OOS Store 10. ZBILJSKI Ludvik, delegat — predsednik IO OOS Žalec 11. EINFALT Henrik, delegat — predsednik IO OOS Slovenske Konjice 12. MEŠTRlC Rudi, delegat — predsednik IO OOS Ljubljana 13. KUŽNER Ivan, delegat — predsednik IO OOS Lava 14. KNEZ Jože, delegat — predsednik IO OOS Gomilsko 15. KERBAVC Franc, delegat — predsednik IO OOS Medlog 16. OMAK Lea, delegat — predsednik IO OOS SDS. Nadzorni odbor konference: L ČREPINSEK Silva — predsed, nik, SDS 2. GORJUP Stane — delegat, TOZD GO 3. MARTINKO Ludvik — delegat, TOZD IGM. Pred vsemi osnovnimi organizacijami sindikata je v mandatni dobi veliko dela, ki ga bomo morali s skupnimi močmi kar najbolj uspešno opravljati. Vsak delavec naj v svoji organizaciji sindikata išče stik z delegatom ter preko njega neposredno uveljavlja svoje ustavne pravice, želje in zahteve, skratka bodimo vsi čimbolj aktivni v sindikalnem delu, ker je to poleg ostalega tudi ustavna dolžnost vsakega člana sindikata. Dolžnost vseh sindikalnih delegatov v vseh organih sindikalne organiziranosti pa je, da zahteve svojih članov prenašajo čimprej na organe, v kateri delujejo kot delegati svojih sindikalnih skupin in preko teh organov uveljavljajo zahteve svojih članov sindikata. Miro Medved prizna- Srečanje v Mestinju nje za delo Bred kratkim so se v Mestinju sestali najvidnejši predstavniki zeljske in šmarske občine pa tudi zastopniki gradbenih kolektivov, ki sodelujejo v veliki akciji za odpravo posledic lanskega junijskega potresa, da bi ocenili potek vseh akcij in ocenili prihodnje naloge. Za naš kolektiv pa bo Mestinje pomembne tudi zato, ker gradimo v tem kraju po naročilu celjske občinske skupščine novo osnovno šolo. Gre namreč za objekt, ki je solidarnostno darilo celjske občine Mestinju. Na srečanju je dobil naš kolektiv veliko priznanje za delo, ki smo ga opravili na potresnem območju. Enaka zahvala pa je veljala tudi za graditev nove osnovne šole v Mestinju. Ta dela opravljamo po načrtih inž. Mirana Polutnika. Udeleženci posveta so si zatem ogledali gradbišče nove osnovne šole. Od tod tudi naš posnetek. Od leve proti desni: glavni direktor Ingrada dipl. inž. Marjan Prelec, predsednik celjske občinske skupščine prof. Jože Marolt, predsednik izvršnega sveta celjske občinske skupščine Marjan Ašič, sekretar občinske konference Zveze komunistov Stane Senlčar in sekretar občinskega odbora Zveze borcev NOV Miha Petan. Zadaj dipl. inž. Henrik Omak. Iz samoupravnih organov Dne 20. 2. 1975 so se sestali delavski sveti vseh TOZD in SDS, komisije za gospodarjenje in organizacijo dela vseh TOZD in SDS, poslovni odbor, izvršni odbor sindikata in delavski svet podjetja. Glavna tema razprave na sejah vseh teh organov je bila inventura in zaključni račun za leto 1974. Delavski sveti TOZD so po predlogih komsiij za gospodarjenje in organizacijo dela vsak za svoje področje potrjevali inventuro, skupno inventuro za podjetje kot celoto pa je potrdil delavski svet podjetja z vsemi ukrepi za izboljšanje skladiščnega in materialnega poslovanja, ki jih je predlagala centralna inventurna komisija in poslovni odbor podjetja. Zgoraj navedeni organi so podrobno razpravljali in analizirali tudi rezultate zaključnega računa za leto 1974 in pripravili predlog delitve dohodka, ostanka dohodka ter delitve čistega ostanka dohodka. Ta predlog so sprejeli člani kolektiva na zborih dne 21. 2. 1975, podatki pa so prikazani v posebnem poglavju. Pri delitvi čistega ostanka dohodka je upoštevana tudi delitev gibljivega dela osebnih dohodko v višini 2,700.000 din bruto. Članom kolektiva je bil posredovan tudi predlog delitve gibljivega dela. Po predlogu naj bi delili gibljivi del v višini 30 % od obračunskih postavk posameznikov na redne ure. Za ta predlog so se odločili naslednji: — TOZD IGM Medlog — soglasno, — TOZD Gradbena operativa — z večino glasov. Od skupno zaposlenih 1.190 delavcev je bilo navzočih na zborih 928 delavcev. Za predlog je glasovalo 620 delavcev, delitev gibljivega dela v enakem znesku je predlagalo 308 delavcev, da štejejo v osnovo izvršene in ne redne ure pa je predlagalo 132 delavcev. — SDS skupne službe — soglasno, — TOZD Proizvodni obrati — delavci te TOZD so se soglasno odločili, da bodo delili gibljivi del v znesku na vse zaposlene v tej TOZD. Gibljivi del bo izplačan 15. marca tega leta. Ivica Bezlaj Kako je z disciplino? 0 delu komisij za medsebojna razmerja Že dalj časa v našem glasilu ni bilo zaslediti podatkov, ki (bi obravnavali delovno disciplino v našem podjetju. Zato ji takrat posvetimo nekaj vrstic. Prejšnja »disciplinska komisija« je bila, kot je znano, neaktivna, saj v svoji mandatni dobi od 39 prijav ni končala niti enega primera. Novoizvoljene komisije za medsebojna razmerja, v katere pristojnost je prešla tudi disciplinska problematika, so komaj dobro zaživele in se še niso prav znašle v svoji vlogi. Iz njihovih poročil za leto 1974 je mogoče razbrati, da je bilo v preteklem letu vloženih skupaj 19 prijav, od tega je komisija v: — TOZD IGM sprejela 5 prijav in izrekla 2 ukrepa prenehanja lastnosti delavca v združenem delu (izključitev), javni opomin in 2 opomina; — TOZD GO je sprejela 14 prijav, obravnavala 4 primere in izrekla 1 ukrep, medtem ko — TOZD PO in SDS skupne službe nista prejeli nobenih prijav. Vsiljuje se vprašanje ali je disciplina pri slednjih tako brezhibna, ali se mora komisija ravnati po starem izreku, ki pravi, kjer ni tožnika ni sodnika. Vemo, da ne bomo rekli nič novega, če rečemo, da se je postopek v taki obliki kot se sedaj odvija izjalovil in izgublja vedno bolj svoj namen. Pri tem želimo poudaditi, da je sam postopek dolgotrajen, zamuden in drag. Komisije so, če smemo tako reči, nedorasle težjim primerom, poleg itega pa še preobremenjene z delom iz področja delovnih razmerij. Morda bi kazalo o tem razmisliti in izvoliti posebno »disciplinsko komisijo« v TOZD, ki se bi ukvarjala (glede na število zaposlenih) le s to problematiko. Najprej pa bi morali razumeti, da raznih notranjih problemov ne moremo rešiti zgolj s prijavo. Treba bo storiti še nekaj več, poiskati vzroke, zakaj sploh lahko pride do takih kršitev, ki že pogostokrat prehajajo v gospodarski kriminal. Pri tem ne smemo prezreti, da ima podjetje svoja gradbišča razkropljena širom po celjski regiji vse tja do Ljubljane, da se vršijo seje komisij v popoldanskem času, da prihaja en član komisije iz PE Ljubljana in da so kršilci s Kozjanskega, Radeč, Sevnice, itd. Pri tem imajo komisije glede na vse pravkar nanizane oko Imos ti, ki pa še zdaleč ne predstavljajo vseh, veliko težav. Komisije se sicer trudijo rešiti pomanjkljivosti te vrste s čimbolj smotrnim načinom dela, vendar jim to vedno ne uspeva. Ne nazadnje ne bi bilo napak, če bi poudarili, da pri večini teh kršitev nastajajo tudi velike gmotne škode, ki obremenjujejo nas vse. In končno bi morali delavci, ki vlagajo prijave, predhodno bolj temeljito pretehtati in oceniti ali leži krivda vedno le na kršilcih. Prijave, ki se vlagajo so nepopolne, splošne in brez dokumentacije. Ce bomo tu kaj napravili, bo storjen že velik korak naprej, saj bo s tem znatno olajšano delo komisij. Silva 'Hočevar REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1974 (Skupaj PO TOZD GO IGM PO CELOTNI DOHODEK 525,838.775 390,148.267 80,453.294 55,237.214 STROŠKI 394,489.756 297,172.487 62,769.313 34,547.956 DOHODEK 131,349.019 92.975.780 17,683.981 20,689.258 Delitev dohodka: — pog. obveznosti 4,430.101 3,055.703 1,097.287 277.111 — zakonske obveznosti 12,732.578 8,993.134 1,729.147 2,010.297 — osebni dohodki 92,753.590 69,775.942 9,504.970 13,472.678 — osebni prejemki 2,442.964 1,798.286 162.459 482.219 — skupne rezerve 1,047.054 539.016 269.574 238.464 — posojilo nerazv. 1,879.918 1,391.139 263.198 225.581 — skladi podjetja 16,062.814 7,422.560 4,657.346 3,982.908 Delavci sodelujejo Objavljamo prispevek delavca podjetja na članek, ki je bil objavljen v decembrski številki glasila pod naslovom »stanovanja za samske delavce«. Piscu članka, ki želi ostati anonimen, lahko povemo, da smo bili prispevka zelo veseli, saj je najlepši dokaz, da se delavci podjetja vključujejo v reševanju problemov, ki so pereči zanje in za podjetje kot celoto. Prispevek glasi: »Podnaslovljeno besedilo (gradnja se bo pričela že v letu 1975) sem z veseljem prebral. Sam naslov me je močno pritegnil, ker me opisana vsebina zanima in vam tovariš, kot prosite v časopisu, pišem naslednje: — Do sedaj še nisem imel možnosti slišati ne prebrati kaj takega (mogoče premalo spremljam javna informativna sredstva). — Pozdravljam tisto o višjem standardu delavcev, o čemer govori vaš sestavek. • • • — Vsekakor za višji standard naj bi se ml odločili. Glejmo pa, da nam ne bo že čez 20 let preveč nemoderno, odnos- z no, da bo res sodoben dom tudi v bodočih obdobjih, ne samo v 75. letu. — Potrudimo se, da ne bo gost iz druge firme rekel, kako slabo imamo izdelane sobe. — Ce to drevo posadimo kot kolektiv, bo rodilo sadove. Predlagam enodnevni zaslužek vsakega zaposlenega za financiranje objekta. To bi bil dom za tiste, ki so ga po mojem najbolj potrebni. Okrog 9 let živim življenje samskega delavca. O tem, kje bomo stanovali, bi morali že zdavnaj razpravljati pri nas politični forumi. Zato vedno in povsod vabim vsakega člana kolektiva pa tudi učence k razpravi, da se odločimo za res lep dom delavcev. Lepa hvala za razumevanje in za možnost, da sem lahko to napisal«. OB BOLEČI IN MNOGO PRERANI IZGUBI NASE DRAGE, NENADOMESTLJIVE ŽENE IN MAMICE SE VAM ISKRENO ZAHVALJUJEVA ZA VSO POMOČ, KI STE NAMA JO NUDILI V NAJTEŽJIH TRENUTKIH. ISKRENA HVALA ZA IZREČENO SOŽALJE, DAROVANO CVETJE IN TAKO MNOŽIČNO SPREMSTVO NA NJENI ZADNJI POTI V MNOGO PRERANI GROB. Alojz in Matejka Tirgušek Na obisku pri Veselje, Kadar je človek srečen, ne govori veliko. Besede so odveč. In velikokrat preveč skromne, da bi lahko povedale vse tisto, kar čuti srce. Morda tisti četrtek popoldne ura za obiske ni bila najbolj primerna. Toda, izbrali smo jo zato, ker smo pričakovali, da jih bomo našli doma. Nismo se zmotili. Naš obisk je veljal tokrat trem družinam, katerih možje in očetje delajo v našem kolektivu pa so se sredi letošnjega januar-ja preselili v nova stanovanja na Lavi. Tri družine in trije obiski pa tudi trije razgovori. Cisto po na-ključju. Brez priprav. Zato toliko bolj neposredni, sprva tu in tam tudi malce nezaupljivi. Težko je namreč, če se neznanec pojavi na vratih in vas sprašuje po čisto vaših, osebnih zadevah. In vendar so padli tudi takšni občutki. Potem je beseda tekla bolj živahno, bolj od srca. Dobro se počutimo Prvi obisk je veljal Jožetu Ro-škariču, ki je s petčlansko družino dobil dvoinpolsobno stanovanje. »Prej smo stanovali na Čopovi. Zaradi dveh bolnih otrok, sem prosil za večje stanovanje. Nanj sem čakal štiri leta. Prej smo bili močno utesnjeni, zdaj je seveda v redu. Moram reči, da se dobro počutimo, zelo v redu ...« »In kako ste zadovoljni s kvaliteto stanovanja?« »Nimam pripomb, razen na nekatera obrtniška dela. Težave smo imeli s centralno kurjavo. Čeprav sem opozarjal na vse skupaj, ni nič zaleglo. Zdaj je seveda v redu. Toda tudi tistih nekaj dni, ko smo v nekaterih prostorih ostali brez toplote, je bilo povsem odveč.« Jože Roškarič je v našem kolektivu žerjavovodja. S ponosom je še povedal, da je že polnih osemnajst let pri Ingradu, v Sloveniji pa že od 1947. leta. Zato ni naključje, da lepo govori slovensko, čeprav je doma blizu Varaždina. Tu, v tem okolju, sl Je treh družinah sreča v našel tudi življensko spremljevalko in skupaj z njo ustvaril lepo družino. Zdaj ima tudi lep dom, lepo stanovanje. |z provizorija v lepo stanovanje Čeprav mlada družina, je okusila že vse tegobe ločenega življenja in bivanja v provizoriju. To štiri polna leta. očeh... Zdaj stanuje Mirko Gnilšek, sicer obratovni elektrikar, v novem dvosobnem stanovanju. Skupaj z ženo in petletno hčerkico. »Ce vam povem, da smo zadovoljni, sem povedal vse in veliko,« je bolj v zadregi odgovoril na vprašanje, kako se počutijo v novem stanovanju. Za družino Mirka Gnilška se je v sredini letošnjega januarja začelo novo življenje. Novo v pravem pomenu besede. Rodilo ga je novo stanovanje in z njim vred novo pohištvo in vse drugo novo v njem. »Moram še povedati, da sem s kvaliteto stanovanja zadovoljen.« Mirko Gnilšek je prišel v našo sredino kot vajenec. Bilo je to 1960. leta. Pot ga je pripeljala iz bližine Ptuja. Od tedaj je zvest svojemu kolektivu, ki ga je sprejel. »Imam namen, da tu tudi ostanem!« Po enajstih letih 2e naslov pove veliko. Morda tudi vse. Zlasti tistemu, ki je morda živel v podobnih stanovanjskih razmerah kot Esad Pa-jič z ženo, otrokom in taščo. Ni ga bilo doma. Zato pa je kratek razgovor stekel z njegovo ženo. »Živeli smo v baraki. Bilo je vlažno. Slabo... kaj bi vam še pravila. Sicer so nam ponujali drugo stanovanje, staro, toda ml smo čakali na novega. Zdaj ga imamo. Z njim je prišlo veselje. Res je, da ni tisto, kar smo pričakovali, je še vedno nekoliko majhno, toda, če ga primerjamo s tistim, kar smo imeli doslej, potem smo dobili veliko.« Toko je tekla beseda s soprogo Esada Pajiča, ki je v kolektivu strojnik. Sicer pa med nami vse od 1961. leta. Prišel je iz Bosne in Hercegovine. »Imate kakšno pripombo na kvaliteto stanovanja?« »Pravzaprav nobenih. Vse je v redu. Nekaj težav je le z zapiranjem oken. Toda, kaj je to v primerjavi z našo srečo.« Naši športniki na sindikalnih igrah v Celju Dne 24, januarja letos je bila slavnostna razglasitev rezultatov občinskega sindikalnega prvenstva v Celju. Sindikalno prvenstvo je potekalo skozi celo lansko leto v raznih disciplinah. Doseženi rezultati naših športnikov so bili naslednji: Člani so dosegli v skupnem plasmanu 6. mesto, v posameznih disciplinah pa takole: mesto 1. plavanje 7. 2. smučanje 22.-23. 3. nogomet 10. 4. odibojika 1. 5. košarka 5. 6. rokomet 7. 7. šah 4. 8. streljanja se nismo udeležili 9. namizni tenis 3. 10. kegljanje 1. Starejši člani so dosegli v skupnem plasmanu 10. mesto, v po- sameznih disciplinah pa takole: imesto 1. odbojka 1. 2. smučanje 13. 3. streljanje 10. V namiznem tenisu, malem no- gometu in plavanju starejši čla- ni lingrada niso sodelovali. Članice so dosegle v skupnem plasmanu 1. mesto, v posameznih panogah pa: mesto 1. odlbojka 1. 2. smučanje 7. 3. plavanje 2. 4. streljanje 1. 5. namizni tenis 1. 6. kegljanje 3. S tem si je ženska ekipa priborila v trajno last prehodni pokal. Ce seštejemo točke vseh treh kategorij nastopajočih (člani, starejši člani in članice), se je Ingrad uvrstil na 4. mesto. S to uvrstitvijo pa nismo najbolj zadovoljni, saj smo brez potrebe izgubljali točke, ker se nekatere ekipe niso odzvale tekmovanju. To predvsem člani v streljanju starejši člani pa v malem nogometu, plavanju in namiznem tenisu. Sindikalne športne igre take vrste so (bile lani organizirane zadnjikrat. Namesto dosedanje oblike sindikalnih športnih iger na občinskem nivoju se uvajajo TRIM IGRE 1975. Namen novega načina je predvsem v množičnosti in redni aktivnosti udeležencev, da bo dana možnost sodelovanja čim širšem krogu občanov. Po novem načinu tekmujejo kolektivi ločeno v petih dejavnostih, in sicer: 1. industrija, 2. gradbeništvo, 3. promet in zveze, 4. storitvene dejavnosti, 5. družbene dejavnosti. Vsi kolektivi tekmujejo tudi za pokale in nagrade sodelovanja — ocena množičnosti in rednosti kolektiva. Pri tem se upošteva tudi sodelovanje kolektiva v TRIM akcijah kolesarjenja, plavanja in teka. Kolektivi različnih dejavnosti torej v ničemer ne tekmujejo med seboj, temveč le v okviru svoje panoge. Tekmovanje bo potekalo skozi vse leto 1975. Ob koncu leta pa bo zveza za šport in rekreacijo podelila priznanja, in sicer: — tekmovalci(ke) treh prvouvr-ščenih ekip v vsaki panogi po dejavnosti prejmejo značko »TRIM IGRE CELJE 1975«, — rezultati in lestvice bodo objavljene v končnem biltenu »Športna rekreacija 1975«, sproti pa seveda v vseh možnih informativnih medijih, — vsi sodelujoči kolektivi v vsaki dejavnosti posebej tekmujejo za pokal sodelovanja in po 2 nagradi po 1.500 in 1.000 din. Pri industriji za 3 nagrade: 2.000, 1.500 in 1.000 din, — dvajset glavnih organizatorjev iz vseh kolektivov, ki bodo zbrali največ točk za sodelovanje, prejme zlato značko »TRIM IGRE CELJE 1975«. Za igre posameznih dejavnosti so določeni vodje, ki bodo v sodelovanju z zvezo skrbeli za nemoten potek tekmovanja. Po novem načinu Ingrad ne bo sodeloval samo z eno ekipo, temveč vsaka TOZD zase, lahko pa prijavi ena TOZD tudi več ekip v eni panogi in ibo to obenem tudi interno tekmovanje v podjetjih. Ivica Bezlaj Sta &£mi matec Za nami je. praznik osmega marca, mednarodni dan žensk. Čeprav je miinil približno tako kot prejšnja leta, je bil vendarle drugačen. Zlasti po vsebini. Bil je pristnejši, bolj ženski, slavnejši. Bil je začetek tistega, kar si želimo, da bi bil vedno. Praznik, ki spodbuja k razmišljanju o položaju žensk. V družbi, v delovni organizaciji, v krajevni skupnosti, doma... Koliko vprašanj in nič koliko problemov. Dosti še nerešenih. Letošnji osmi marec je bil tudi uvod v mednarodno leto žensk, ki ga je generalna skupščina Organizacije združenih narodov proglasila, da države temeljito proučijo položaj žensk ter jim dajo iste pravice bot jlih ima moški. To misel bi lahko pri nas sploh istovetili s skrbjo za uresničitev otroškega varstva, družbene prehrane, delavnih pogojev in sploh položaja ženSk v našem družbenem in političnem življenju. Smo jiim v resnici dali meišto kot ga ima moški? Tudi naša proslava v kolektivu je bila odsev skrbi za ta in druga vprašanja, odsev pozornosti, ki jo posvečajo samoupravni organi, družbeno politične organizacije in vodstvo podjetja delu, ki ga opravljajo ženske. Je pomembno iin veliko! Ta pozornost je bila tokrat namenjena 192 ženskam, ki so članice naše Ingradove delovne skupnosti. Izražena je bila v številnih in iskrenih čestitkah, v šopkih rož, v tovariškem srečanju in izročitvi darilnih bonov. Poudarjena pa bo tudi tako, da bo kolektiv del sredstev, ki jih je sicer namenil za to praznovanje, usmeril za sodelovanje v pomembnejši humanitarni akciji. Di bi ta šopek, vsebina osmega marca, nikoli ne uvenel. Da bi cvetel vse dni v letu! Aktivni šahisti 2e vrsto let prirejajo šahisti našega podjetja individualni šahovski turnir. Tudi letos so se zbrali v Rogaški Slatini in to v času od 7. do 9. februarja. Udeležba je bila dobra. Trinajst ša-hietov je v teh dneh merilo svoje moči iin to v rednem turnirju na 40 minut Skupnega časa za eno partijo in nato v nedeljo še v brzotpmdrju. Na rednem turnirju je z zelo dobrim rezultatom zmagal Zvonko Streioher, ki je od dvanajstih možnih točk oddal samo pol točke. Njemu sledijo z malo zaostanka Franc Brinovec, Milan Ojstrež in Tomo Studniička. To je četvorica tekmovalcev, ki najuspešnejše zastopajo naše podjetje na vseh tekmovanjih. Po u-spehu, ki so ga dosegli na letošnjem tekmovanju si sledijo: Franc Gazvoda, Ivan Borovšek, Vinko Harinski, Srečko Pišorn, Mirsad Smaič, Milisav Mandič, Stane .Šafarič, Rajko Dončič in Jusuf Kadrič. Na brzoturnirju je zasedel pr- vo mesto Milan Ojstrež .in to z zelo dobrim rezultatom, saj je od 12 partij oddal tudi samo pol točke. Drugo in tretje mesto si delita Zvonko Streicher in Brinovec Franc. Nato pa sledijo: Franc Gazvoda, Vinko Harinski, Ivan Cijan, Ivan Borovšek, Mili-sav Mandič, Stane Šafarič, Mirsad Samič, Rajko Dončič in Jusuf Kadrič. Turnir je pokazal, da je dkipa 8 igralcev, ki stalno zastopa barve našega podjetja na vseh tekmovanjih, homogena, uigrana in opravičuje še nadaljnje zastopanje našega športnega društva. V bodoče nameravamo uvesti redne mesečne brzoturnirje v sindikalni dvorani v Celju. Igrali bi vsak prvi ponedeljek v mesecu s pričetkom ob 17. uri. Vabimo šahiate, da se turnirjev v čim večjem številu udeležujejo. Gb koncu leta bomo ša-hiStoim, ki bodo zasedli prva tri mesta, dali praktične nagrade. Ivan Cijan, ref. za šah UPOKOJENCI V decembru lani in v januarju letos so bili starostno ali invalidsko upokojeni naslednji člani kolektiva: GERMADNIK MARIJA, čistilka v SDS skupne službe, TOPOLAH JOŽE, vodovodni inštalater v TOZD Proizvodni obrati, KOSIČ BORKO, tesar v TOZD GO, poslovna enota Celje, ŠPOLJAR IGNAC, gradbeni delavec v TOZD IGM Medlog. Vsem želimo ob odhodu v pokoj veliko zdravja in zadovoljstva. IZID ŽREBANJA Za novoletno nagradno sestavljenko je prišlo 27 rešitev. Izžrebani so bili: — prvo nagrado je prejela Cvetka Andoljšek, Gomilsko — drugo nagrado je prejel Ramo Ibrič, TOZD GO — tretjo nagrado je prejela Danica Kunc, SDS skupne službe Založba Borec - priporoča Založba BOREC v Ljubljani, katere ustanovitelj ije bil Glavni odbor zveze borcev Slovenije 2. XII. 1959 leta, je lani slavila 15 letnico obstoja. V teh letih je pri Založbi BOREC izšlo nešteto knjig, ki nam v lepi sproščeni slovanški besedi opisujejo dogodke iz NOV. Izdana so bila velika dela kot so: Ukana pisatelja (Svetine, Spomladanski mraz pisatelja Lazarja, Vsaka ndč mine pisatelja Gaboroviča in še vrsto drugih književnih del — proze. Ne smemo prezreti slovenske poezije Kajuha, ki nam je dal prelepe pesmi kot so Materi treh partizanov, Samo miljen nas je, itd. Nadalje so izšli pri Založbi BOREC spo- mini in dokumenti. Berimo npr. Bolnico Franjo od Vočkaj.a, Celjski stari p isker od Terčaka, Pohorski bataljon od Filipiča, Begunje od Gerčarja, Dražgoše od Jana, Lačni, /toda pogumni od Kolarja iin še drugi. To pa je le nekaj del, ki so izšla. Pri nas je poverjenik za Založbo BOREC Lea ČMAK iz knjigovodstva OD .na Mariborski cesti 20. Knjige lahko naročite pri njej. Zagotovljeno je obročno odplačilo, kar je zlasti vabljivo za tiste, ki redno naročajo knjige. Postanite torej naročnik knjig založbe BOREC in obogatite svojo zbirko knjig s knjigami iz zgodovine naših narodov med NOV. ŽENSKE IN AVTO Pritisni! Je že zelena! — Ne razumem, Boštjan, da že dva meseca premišljuješ, kakšen avto naj kupiš. Ko pa si se poročil z menoj, si me poznal komaj dva tedna. — Ze ires, draga, toda nakup avta je resna zadeva. — ♦ - — Draga Agata, na rokah te bom nosil, če se poročiš z menoj! — Se mi je kar zdelo, da miti avta nimaš. NAGRADNI REBUS Rešitev pošljite uredništvu glasila do 31. marca letos. 4 REBUSI — S PREDLOGI Zadnje črke rebusov dajo znano besedo.