Novoletna poslanica maršala Tita Naj bo srečno novo 1950. leto vsem državljanom naše socialistične domovine! Ob vstopu v novo leto Je potrebno, da se še enkrat ozremo na preteklo 1949. leto, da se vsaj beino ozremo na tretje leto nadčloveških naporov v borbi oaiega delovnega Ijudstva za ustvaritev lepše bodočnostL Delovni Ijudje naše *odalistične države so lahko ponosni na rezultate svojih naporov, na ogromne uspebe, kl so |ih dosegli to leto na poti r sodalizem. V referatib tovarišev t prorafunskJ debati na zasedanju Ljndske skupščine se Je lzčrpno govorilo o doseženih re-zultatih prl izvršitvi plana tretjega leta naše petletke Jaz bi se dotaknil samo cekaterih stvari, za katere menim, da je treba o njih spregovoritl in jlb podčr~ tati. Leto 1949 Je bilo za naše narode — kakor prejšnje — leto težkih naporov. To Je bilo leto neprestane vztrajne borb« za uresničenje na&ega petletnega plana, za zgraditev socializma v našl državi, borbe za zmago resnice nad lažmi in klevetami. Tempo te lzgradnje Je zelo hiter in zahleva od našega de-lovnega Ijudstva največje prizadevanje na vseh poljib dejavnosti. Toda naše delovno I|udstvo Je v tem letu zdržalo ta silen tempo, kar Je kronano z veli-kansktmj nspehi v izvTševanju plana brez ozira na mnoge ovlre ln vse mo-goče težave. Takšen tempo tn takfine napore so zahtevale ne samo naše notranje potre-b«, da Mm hitreje nstvarimo boljše žlv-IJenjske pogoje za delovno Ijudstvo naSe sodallstifne drfave. temvef tudi zuna-ttjepolitični ln ekonomski razlogi, ki so nsOT vsflfeni iz ?ovražnih oohntf od vod stev vzhodnTh drfav 9 Sovietsko zvezo na čelu. Neznansko ravnanle z uklnitvfjo trgovinskih in drngih pogodb. odlašanje s plačevanfem reparaci| — prlmer Ma-džarske itd. — vse \o |e povzrofilo ne-potrebna, vefja bremena za naše delov-no ljudstvo. Toda to delovno Ifudstvo Je s svojim prizadevanfem ln delovniin heroizmom dalo dostojen odgovor: na-domestilo |e ono. kar so nam ddrekli lažiprfjatelji naših narodov. Ml smo x nspehotn končall tretfe leto petlefnega gospodarskega plana, z naši-m! lastnimi sllami smo ga izvršilJ s 100.4 odstotki. Ko govorimo o aaših lastnlb sflah, prl tem mislimo da smo v polnem snrfshi te besede IzvtšIH letoSnfi plao brez vsake pomoči od zunal. Nisrao pro-padli. kakor so prerokovalj dozdevni pri-Jateljl naše drfave. ki so vztraino trdili. da brez nfih nl mogoče tjraditi soda-lizma. Nlsmo se orodaH kapUalizmn, ka-k-or so nas obrekovaH ln nas $e danes obrekofefo. Nlsmo «ill na obnovitev ka-pltallzma. kakor so trdill »n k*kt>T *e vedno trdlfo modrijani t7 Inlorrabiro^a, n«go vse hitreie in hltrefe nam-ednjemo t zgraditvi na§e srefne in resnifne so-clalistlčne driave. Mnogo piSejo v svetn o posojlllh, kl Jtt Je na§a država dobila v Amerlkl. Tem posofilom kl so mafhna giede na naSe ekonomske možnostl, žele vsi datl Tcliko vei\i pomen, kot pa ga za nas predstavljajo. Mi smo dos!e1 dobili posojllo od dveb sstanov v Ameriki: od Banke za izvoz ln od Valntnega fonda Verietno bodo r kratkem odobrflj posoiilo od Med-narodne banke. Ta posofiia se bodo mo-gla realizirati Sele v !etu 1950-51 Torej smo mi izvršili tri leta našega petlet-nega gospodarskeqa plana bre? posojii v toozemstvTi. V teh freh letih smo ku-piM mnogoštevllne stroje in snrovine » htoremstvo samo s tem. kar so prlgospo-darlle žnlfave roke na^ih !|«dl v rndnl-kih. gozdovih tovarnah, v kmetifstvn itd. Klo bi nespametno trditl, da ta poso-tfla, k! smo |lh dosedai dobiH ne bi bila korlntna ln ne bi pomenila določene olatšave za naSe delovne ljudi » zadnfib letlh naSe petletke. Predstavljala bodo olafšanfe za naie delovne Ijudl. kakor so oJafSava razne trgovhjske pogodbe, kl smo lih sklenlli In kl Hh bomo v bo-dofe sklenaH z Indnftriisko rarvilitnl zahodniml državami Toda sleherni naS »Jržavlfan mora redeti. da n!.hLe od nas i»e zahteva n!H nismo mf nikoll pristali na to, da bi dali kakr^ae kolf politifne koncesije kot prothishigo za skleniteT trgovinskih a!i podobnih i>ogodb. To go- ' vore samo naS^ obrekovald, ki pokajo od feze, ker nas niso mogl' izolirafi od zahoda kakoT so nas IzoliraTf od Tihoda. M1 smo do danes ekonomsko sodelo-vall bomo tudi v bodofe sodelovall z ˇsemi onimi driavami, kl bodo spošto-ˇale enakopravnost v tera sodelovanjo. To la tako sodelovanje nl raale koristl, ker nam omogoča, da posi?ešeno zgradi-mo sociailzem ˇ uall državi, da olaj- šamo brerae naSemn delovnemu IJudstvu, da mu že sedaj tzboljšamo življenjske pogoje. Na dmgi stranj pa ni nobenega dvoma, da enakopravno, samo ekonomsko sodelovanje brez polltičnih koncesij ne bi korlsfilo tndi rtTŽavi H Jrfnife 7 nami Driavljam, driavljankel V naši zunanil politiki je naša sociali-stična država v letu 1949 zabeležila vidne uspehe. lz poročfia zunanjega ministra tov. Kardelja, ki ga ie imel te dni v Ljud-ski skupščink, se vidi, da je v tem letu propadel poskus politlčne osamitve naše države, za kar so se trudili predstavnlkr ZSSR y Organizaciji združenih narodov. Vlada FLRJ Jusoslavlje je odločno š!a po potl vodcnja samostoine zunanje po-IHike, ki le zasnovana na strogi načel-nost! v vseh mednarodnih vprašaniih. na-čelnostl. ki slonl na vsestranskem med-narodnem sodelovanju za ohranitev miru na svetu. za spoštovanje neodvisnosti in suverenosti tudi maifh držav. Prav tako Ie vlada naše sociaMst&ne države preko svoiih predstavnikov zastopala in se bo tudl v bodoče strogo držah načela, da narodom. ki (cže za tem. da sami sebe upravljaio, ne bodo kratili pravice. da uresn?čljo te svoje težnje, da zares saml uravnavajo svofo usodo. Taka načelna zunania polltilo naše vlade je zelo dvfe;ni!a ugled naše države v svetu. iVli bomo tudi v bodoče nadalje-vall to pot, ker bomo samo tako največ prispevali k ohranitvi miru na svetu in okrepili neodvlsnost naše socialistične domovine. Taka naša zunanja politika Izvira h značaia naše socialfsti^ne državp Jn svobodoljubnega duha naš3h narodov. Ne zakulisna makiavelistična zunanja polltlka. temveč odkrka in poštena zv nanja polkika, ki tnora b!ti zasnovana na strogf nsčeinostt prežeta z duhom miroljubnosti, (akšna politika Je v skladu s težnjam! našlh dtž^vijanov, ker ustreza koristfm naše socfalistsčtie države. Smatram za svojo doižnost. da spre-sovor«m nekaj besed o raznih slabostih, kf so škodljive za naivažnejše hJdustrtf-ske panoge, na prlmer za težko indir stHjo, rndarstvo, stavbinstvo hi kf na-ravnost zahtevajo. da iih čimprei odpra-vimo. Ce vemo, kako ogromnega, odločilnega pomena je zgraditev naše težke indtr strrje v splošnlh naporMi za zfraditev sociallrnia v naši državl, potetn morajo krajevne obSastl In za to odgovornl or-gani neprestano skrbeti kadar gre za mobnizacljo delovne sile za težko indtr strijo. Toda za »o nl povsod dovoli ra-zumevanja. So pr!m«ri, da ponekod kra-jevne obfastt In partltske organiracHe ne ukrepajo vs« potrebno za mobilizacijo dtelovne sile za težko industrijo. Še več, so primeri, da iz takMi podietij odvajaio rielovno sJlo na razna druga dela, pone-kod pa vzamejo celo tiste, ki so za te Industrije nujno potrebni. S tako prakso deiovno sflo za težko industrijo, to >e naloga krajevnih oblasti partijskfc orga-nizacij in Ljudske fronte posebej. Zlasti je pptrebno, da organijacije Ljudske fronte v ietti 1950 postavijo za eno prvih nalog, da pošljeio svoje člane kot de-lavce v našo gospodarstvo. Isti pr!mer je tudl v rudarstvu. Z ozh toin na ogromne naloge. ki iih ]e frnelo rudarstvo v letu 1949, moram posebei pcdčrtatj. da so te napake prlšle do iz-raza najboli v tej gospodarskl panogl. Znano je, kakšno vlogo ima rudarstvo v izvrševanju petletnega piana Dajatl inora ne samo nepretrgano dovolj pre* moga in rud 7s našo vedno močnejšo industrijo in vedno večii transport in vse večja mesta In naselbme. temveč tudl vse ve^ raznih rud za Izvoz, ker je to eno izmed glavnih sredstev za plačtvanje strojev. surovin in drugih stvari, potreb-nih za zgraditev oaše Industrlie, ra rae-hanizacijo raznih gospodarskfli panog in dviganje življenjskega standarda naših državljanov na sploh. Lahko rečemo, da se je prav v rudarstvu v preteklem letn najtežje občutilo pomanjkanje deiovne sBle, kar se je še stopnievalo zaradl slabe niehanizadie Razen težke industrije ima prioriteto prl nabavah v inozemstvu tudi naše rir darstvo. Večji del posojila, ki ga dobimo v Ameriku gre za nabavo stroiev in sredstev za mehantzacijo v našem ru-darstvu, da bi se tako nadomestilo pomanikanje delovne site in povečalo pridobivanie sredstev za plačilo naših obveznosti v inozemstvu. Po drug! strani bo to ugodno vrUvalo na znržanje Izvoza tistih predraetov. ki so nam samim po-trebni, katere pa smo danes prlsilfeni izvažati in ki so še vedno glavna po-stavka v nascm izvozu. Toda ena osnovnih slabostl v na&em rudarstvu je izredno velika fluktuadja in izosfajanje od dela v rudnikih. Zakaj je to? V glavneitf zarad] tega, ker dela t našfh rudnikih veliko število kmečkih Ijudi, ki imajo svoj koSfek zemlje in bi-?o ter v poletnem časn izostajajo zara-dl obdelave svoje zemljc. Dragič pa je tr tudi zaradi tega, ker je prav ˇ naj-ˇefjlh rudnlških revirjih ta polovlca kme^kih ljadi pripadnikov raznlh ver tn pogosto praznujejo. To ovira pravilno deio v rndnikih. Fluktuacija in iiostaja-n)e od dela sta pripeljala že to jesen na-še radnike v težak položaj, ker ob na- stopn zlme v mestih sploh nismo lmell premoga za prebivalstvo. V nevarnosti, da ostanejo mestni prebivalcl brez kuri-va, je KPJ apelirala na svoje člane in 14.000 članov KPJ se je prostovoljno pri-Javilo In šlo na delo v radnike, da na-kopljejo dovolj premoga. Tako je bila odstranjena kriza kuriva v raestih. Med-ten. ko so na eni strani slabosti, na ka-tere sem opozoril, pa je ogromno rudar-skih delavcev delalo velike napore,' da nadomeste pomanjkljivo mehanizacijo in da dajo fim več premoga in rud. V ru-darstvu so se pojavili taki heroji dela kot so: Slrotanovič, Eabalič, Ibrahim Trako, Risto Mijalovič, Anton Zagorišek, Ante Bičič, Spiro Todorov, Sujo Vreva, Ljubiša Jovanovič, Djordje Pavlovič, Jo-že Risti, Kosta Matkovski, Saiko Hukič in mnogi drugi, ki so dali s svojimi me-todami. dela velike rezuitate v pridobi-vanja rude in premoga in postali nosilci socialističnega udarni^kega dela, s Li-raer $0 dali svetel zgl^d tudi drugim. Prepričan sem, da bodo naši rudarji v letu 1950 s &e veijim zagonom in mno-iiČTjo vodill borbo za izpoinitev četrtega Mn našega petletnega plana. Pri tem pa je treba odpraviti tiste slabosti, ki sera jih ta navedel. Treba je odpraviti izosta-janje od dela, fluktuacijo in pretirano praznovanje. Ljudska fronta pa mora za-staviti vse sile, da na.ši radniki ne bodo trpeli pomanjkanja delovne slie. Ljudska oblast mora temu vprašanju stalno po-svečati največjo pozornost, ker je od uspeha v rodarstvu močno odvlsna ospeina Lzrrlitev naše petletke. Država bo jvoje strani storila vse, da se bo st >t,v«njsko vpraiaaje še hitreje re5e-valo, da s« bo zgradllo zadostno število stanoranj in dmgih nstanov v rndarskih naselbinah. VpraSanje zgraditve stanovanjskih po-slopij je bilo postavljeno v preteklsna letu kot /prašanje, ki ima prioriteto v kapitalni izgraditvi petletnega plana. Skupno je btlo v letu 1949 popoinoma dograjenih 29.021 objektov s 6,070.643 kvadr&tnih mctrov sianovanjske površl-oe. nedovrSenih je ostalo 14 tisoč 431 po-slopij. Od tega je za stanovanja popol-Doma zgrajenih 5497 visokih stanovanj-skih zgradb z 1,863.289 kvadralnih me-trov stanovanjske površine, a 1869 sta-novanjsklli posloplj je ostalo še nedo-vršenih. Poudarjam pa, da so tu navede-oe samo visoke "štavbe, niso pa upošte-vane razne adapiacije in kmečke hiše. Zgrajenih in položenih je 202,8 km že-lezniLkih prog in 197 kilometrov spod-njega ustroja, ne računajoč pri tem ozko-tirne, gozdne in pomožne gradbene pro-ge. Posebej je treba podčrtati dejstvo, da smo lela 1949 izvršili preostalih 69*/« del ita avtocesti, to je zgradili in dovršili smo še 261 km tega največjega objekta naše petletke. V letti 1949 je bil izvršen celotni pet-letni plan pogozdovanja s 102°/» in tako dalje. Glavna naša težava prl kapitalni zgra-ditvi je v pomanjkanju delovne sile. Za-radi nezadostne mahanizacije v slavbar-stvu je zlasti v tej panogi zaposlenili delavcev in Je bila v tem največja pomanjkljivost. V letu 1950, zlasti pa . 1951 bo mehanizacija, ki jo boroo dobili lz inozemstva na račun dobljenih poso-ji'.. precej omilila krizo delovne sile, kar velja, kakor sem že rekel, tudi za druge panoge, gozdno industrijo, promet, kme-iijstvo itd. V letn 1949 je prišlo še po-sebno do izraza tekmovanje v aaši in-dustriji in v gospodarstvu sploh. Tekmo-vanje podjetja s podjetjem, brigade z br.gado, rudnika z rudnikom itd., vse to je pomemben prispevek za dvig proiz-vodnosti in proizvodnjo sploh. Posebne-ga pomena je to tekmovanje v naži lahki industriji. Vse večje in večje stevilo ]e onih, ki so že končali svoj petletnl pian ali pa ga dokončujejo. Ta pojav delovnega heroizma zajema delavce in delavke ^e samo v industriji, temveč tu-di v kmetijstvu tn drugih panogah naše-ga gospodarstva. Sonja Erbežnik, Ante Mrkonjič. Fran Sajbert, Peter Bila, DJor-dje Tones, Vaso Putarič, Djuka Radoše-vič Vlado Stefanovič in mnogl drngi na-Ši ljudje, to so veliki Ijudje naše borbe za socialistično graditev. Vsak dan do-bivam brzojavke, v katerih mi posamez-nlki ali celotni kolektivi sporočajo, da so pred rokom izvršili letni ali da so že izvriili petletni plan. To so najlepši da-rovi naši socialistični državi. V njih Je izražena zvestoba in ljabezen aa^ega de-lovnega ljndstva do naše driave. Na ti-soče in desetlisoče brzojavk, ki prlha-jajo dan za dnem -od naših delovnih ljadi in pripadnlkov naše armade lz vseh krajev naše države, govore o ne-omajni veri in ljubezni do naše socia-Ustične države, veri v pravilnost naše poti in v zmago socializma v na$i drža* vL V rztzvoju našega kmetijstva so tiose-ženi najpomembnejši rezultati za pod-ročju socialistične preobrazbe naše vasL Stevilo kmetkih obdelovalnih zadrug je naraslo čez 6500, s pribUžno 324.000 go-spodarstvi, ki imajo 1,752.614 hektarov zemlje. To so zelo veliki uspehi, ki jasno kažejo, da gre soclalistična preobrazba naše vasl vztrajno ln s polnim zaletom h končni zmagi. Pri te| priložnosti bi želel podčrtati nekatere negativne pojave pn delu za preobrazbo vasi. Pri organizaclji kmeč-kih obdelovalnih zadrug so bile v neka-terih krajih razne napake, ki se v bo-doče nikakor ne smejo ponoviU. V želji, da bi organizirali čim večje število za-drug, nekateri voditelji niso vedno upo-števalj načeia resnične prostovoljnosti in eo s tem gkodovali razvojn kmetijstva. Bi!o je precej pojavov, da so hoteli člm vei zadrug, pa so jih ustanavljali tam, kJeT nimajo nobenlb pogojev za razvoj, msrveč postanejo breme za sodalistično gospodarstvo naSe države. Poudariti mo-ram. da \e hidi v bodoče treba posvetitl še vet pozornosti krepitvi ie obstoječih kmečkih obdelovalnib zadrug ln delatl na to, da postanejo kmečke obdelovalne zadruge zares prava sociaJistična gospo-darstva, tovarne kmctijskih prideikov. Ta sodalistifna gospodarstva se po svo-jem značaju ne morejo razlikovati od na-žih sodalistlčnih industrijskih gospodar-stev, Krepiti kvalitetoo kmefke obde-lovalne zadruge, jih čim bol^ oskrbeti s potrebnimi kmetijskimi surovinami, Jlh organizacijsko okrepiti in spoštovali res-nično prostovoljnosl pri vstopu vanje, to je naloga naSib voditeljev, ki delajo pri organizaciji kmečklh obdelovalnib zadnig. Kvalitetno izboljšanje. organiza-cijska in ekonomska krepitev kmečkih obdelovalnib zadmg bo najholjšj stimu-lans za kmete izven kmečkih obdeloval-rJh zadrug, ki še oimajo dovolj zaupa* Bja vanje. Treba Je upoštevatl, da ]e prav raetoda neprostovoljnosti, kakor so se Je posluževati ponekod nekaterl vodilnl l}udje, bila vzrok, da sb prišlf v kmeč-ke obdelovalne zadruge tudi sovražnd elementi, razni špekniantl. ki so kmeč-bira obdelovalnim zadrugana povzročili samo škodo. Zadruge ne smejo biti «a-točišče za razne špekulante in saboterje, ker bodo v vsakem primeru ovirali razvoj zadrug. Zaradi industrializad]e |e vsak dan vse večja potreba po kmetijskih pri-delkih. Zato ]e potrebno posvetiti naj-veejo pozornost kmetijstvti: (zboljSati kvaliteto obdelovalne zemlje, zasejatl sleherno ped zemlie, to Je dnlžnost vseb poStenib deiovnih Ijudi naše vasl. Naše kmecke obdelova!ne zadnige morajo v tem prednjafiti in dati državl Cim vef trmetijskih pridelkov. SOCIALNO SKRBSTVO V preteklem letu Je vlada sprejela ctredbo o zaščiti nosečih Sena in doječib mater,' ki odraža skrb socialistične drža-ve za mateT in otroka. Razen tega Je bilo posvečeno več pozornosti ustanavljanjn decjih jasll in Didov tako, da je danes v 742 ustanovah oskrbovanib 19.948 otrok, kar ponseni povečanje 5tevila nstanov v odnosu do leta 1948 na 136% Da bi se našim otrokom omogočilo šola-nje, strokovno usposabljanje in vzgoja, je bilo odprtib v nali državl 1062 domov za učence v gospodarstvu. internatov srednjih in strokovnih šol, v katerib Je 127.931 učencev. OskrbovanHi je 60 tisof 320 otrok, ki so v dečjih domovih, sred-njeSolskih Internatih teT domovib za učence v gospodarstvu. toda še vedno Je ndjvetje število otrok pri svojiii sorod-nikih ali druglh rodbinah. Posinovljenih je bilo v 1949. letu 8792 otrok brez star-šev. Letos Je bilo znatno večje Stevilo otrok poslapih na letovanje kakor pa v preteklem letu. V planlnah na tnorja in v kmečkih obdelovalnih zadrugab je le-tovalo v 1949. letu 161.679 otrok fn mla-dincev v 604 letoviščih, medtem ko je bilo leta 1946 samo 34.788, v letu 1947 pa 36.166, v letu 1948 pa 114.000 otrok. Da bi pomagali zaposlenim staršem in iz-boljšali prehrano otrok v družinab, je bilo odprtib ">?75 šolskih kuhinj, v kate-rib se je h; ,/i!o 213.144 šolskib otrok, Ma spodbndo zvezne vlade je btlo od- (Nadaljeveuije na 2. strani). Novoletna poslanica maršala Tita (Nadaljevanje s 1 stranit prtih 331 otroških restavracl]. Dopolnilni obrok od Mednarodnega ionda v višinJ 300 kalori] dnevno, i ustrezajočtm pri-spevkom naše driave, je dobtlo preteklo leto povprečno vsak mesec okrog 600.000 otrok, nosečib žena ln dojeflh mater. To je v najkrajšib obrislh rezultat dela za zaščito otrok v naši državL Smatram. da |e bilo še premalo storjenega. da bl smeli biti zadovoljni s terai rezultati. Ljudska oblast, od oajvišje do najnižje. mora v prihodnjetn letu to vprašanje re-ševati zelo resno. Invalidnine je lzplačala vlada FLRJ v 1949. tetu 3 milijarde 250 milijonov 310.694 din, rešenib )e nadaljnjih 33.916 invalirfnih zadev, v tnvalidsklb interna-tib pa se )e vzposobilo 1740 osebnib in-validov. Danes dela v gospodarstvu 40.320 invali;;ov kar pomeni povečanje za 138% v prtmeri z 1948 letom. Zdrav-Ijenje v zdraviliščih je užtvalo 13.400 osebnih fnvalldov. Pripomniti je treba tudi to, da se je v 1949 tetu vključilo v kmečke obdelovalne zadruge 34.275 vojnib invalidov. Prav tako je bila po-svečena vsa pozornost gluhonemim in slepim. katerib organizacije so zelo ak-tivne. PROSVETA V 1949. lctu se 1 povečalo število osnovnih šol v primerl z 1948. letum na 101,04 odsL, kar znaša v primeri s šol-skhn letum 1938-39 142,2 odst. Število vpisanib učencev ]e lanl padto v primeri s šolskim letora 1948-49 zaradl znižanja rojstev 5n zaradi vojne na 94,4 odst. Šte-vUo učencev \ šolah za splošno izobrazbo delavcev se je povečalo v primeri z 1948. letom na 142 6 odst., v dclavsklh tehni-kumih pa na 156,7 odst. število srednjih in strokovnih šol se ]e v priroerl s §oh skim letom 1948-49 povečalo na 104,5 odst., števiio umetnišklh šol pa na 126.4 odst. ZNANOST Materlalni vzgojl za razvoj znanstve-nega življienja v naši državi v 1949. letu se ue morejo nlti prtmerjati s predvoj-nini slaniem v Jugoslaviji. Prej so imele vse znanstvcne akademije v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani na leto skupno 1,500.000 din po proračunu določenlh sredstev. Tako le hilo v obdobiu od 1939 do 1941. V mlnulem 1949. letu |im ie bilo skupno z akademskim svetom zagotovljeno 196.909.000 din proračunsklh sredstev in sredstev za kapitalno gradi-tev. V minulem letu je bilo astanovljer nih več znanstvenib Institutov znanstve-ne akademije pa so dobile 40 novlb !n-stitutov. Prl zveznlh in republiških reso-rlh Je bllo nstanovljeno po osvoboditvi 88 institutov. katerih dclo ]e usmerjeno predvsem k reševanju nalog, važnib za našo gospodarsko gradltev. Na tera pod-ročju so blll deseženi v mlnulent letu izredni uspehi. kl so prinesll državl ve-likanski prihranek sredstev. V šolskem letu 1938-39 je b?!o v Jago-slavijl 23 fakultet in 6 drugih vlsokih šol. Lanl sta bili nstanovljeni novi nni-verzi v Sarajevu In Skopljti. Na univerze In visoke šole se Je v tem šolskem letu vplsalo 54.421 šttidentov. kar !e nekaj manj kot lant In sicer zaradl zmanjša-nja števfla štndentov, kl so začeli študije pre} In med vojno ter zaradi poostrenega režima študija. Država storf vse. kar je mogoče, da bJ zajrotovlla študentom sta-novanja !n potrebna sredstva za vzdrže-vanje. V Solskem leto 1948-49 ie bll vsak drutrl redni študent štipendist To leto Ie bflo podeHen?h 23.382 gtlnendTI v zne-sku nad 45 miH?onov dinarfev mesečno, v šolsketn letu 1949-1950 pa Je zagotov-IJenlh 35.840 štlpendif, kar pomenl. da bo 65.8 odst. rednlh študentov prejemalo Stlpenmie. Tud! na področfn kulture smo hnefl v tnJnnietn leta uspehe tako v knllževno-stl kakor v elasbf fn Hkovnl nmetnostf ter vseh dmeih panon»ah kuRurne delav-nostl. Zanimanile na§?h Hudl za kniižna dela ?n kitltiirno življenfe na sploh se fe tako dvlrnflo. da ga nl mofioie orffflpr-Jatf s Stev!1om Hsk^nfb knllK. kl ne krife potreb fftajočeira občlnstva. čeravno da-leč presega §tev?lo knfl^. tiskanlb pred volno. Y nnSJ držnvl dnla danes 56 ele* dallgč 5n okrog 1000 dfletantsklh. poka-zalo pa se fe, da tndf to števHo ne za-došča. ŠtevTlo •ki»1tiirnowmetnl§kni pro-svetnJh društev se le povf?nlo samo v SrWV HrvpfsM \v M«»lfedon»!! na tS?O 7. nad 100.000 Clanl §tfrfb repubHških festh valov ?e fe ndeierHo " meta in prometa sploh! Va; ualoga je tudi v tem novem letu težka. Bodite vztraini kot ste bili v letu 1949. Priza-devajte si, da bo ^nemoteno tekel naš promet, ki predslavija življenjslie žile našega socialistifnega organlzma. Prlza-devajte sk da bodo vaši vagoni, ladje, vlatilci in druga vozila vedno pravočas-no natovorjena in iztovorjena. Prizade-vajte sl tudi kvalitatlvno izboljšati naS promet, posebno na železnlcab, potniškib vagonih itd. Mladinci In mladinke! VI ste v pre-feklem letu pokazali vsemu svetu znanl delovni beroizem in požrtvovalnost v lz-gradnji naše dežele. Obračam se tudl v tem letu 1950 na vas z globokim preprl-čanjem, da bost3 tudi v 1950. letu napeli vse sile, da bomo izpolnili plan tega leta. Obračam se na vas tudi s tetn, da se marljivo učite v raznih šolah, na univer-zaL in drugth vlsokih šolah, v srednjih in drugih strokovnih učiliščih. Prizadeva.jte si biti čim boljšl dijaki, ker boste samo dobro izšolani in strokovno dobro vzgo-jeni, mogli najkoristneje služiti svoji sociaiistlčni domovini. Tudi našl najmlajši. naši pionirjl, rao-rajo biti marljivi in dobri dijaki v 1950. letu. Morajo se marljivo pripravljati za bodočnost. ki llb (iaka, svetla in polna vseh možnosti. Naši učttelji, profesorji Jn vzgojitelji sploh imaio veliko in tastno nalogo, vzga-jati našo socialistično mlado generacijo. Oni imajo ualogo vzgojiti iz naše mladine ne samo sposobne strokovne kadre, tem-več tudi po značaju prvc državljane naše socialistične države, ljudl ki bouo visoko cenlli naše revo>ucioname pridobitve, ki bodo Ijubili svojo domovino, toda tudi znali cfiniti pozitivne pridobhve drugih narodov, ki bodo gojili v sebl svobodo* Ijubne tradicije naših prcdnikov. toda katerih (iubezen do svoje socialistične domovine ne bo motila, da bi bili hkrati tudi resnični internacionalisti. Prl vzgajanju pravUi »oclalističnib državljanov naše države ima izredno veliko vlogo tudi naša knjižcvnost, naša kultura sploh. Z ozirom na to si morajo naši knjižcvnild in ostal« kulturni delavci prtzadevati, da č\m globlje spoznajo bi-stvo dogaianja v današn.ii dobi in da dajo kvaHtativno člm boljši literarni odraz procesa revolucionarne preobrazbe naše sociaiislične dežele; da verno prikazir Iejo vse, kar je bllo pozttivnega v naši zgodovinJ, da si prizadeva/o da bo v njihovih literarnih delih res ovekovečana nartJlovelka borba naših narodov za svojo svobodo tr za svojo srečnejšo bodočnost. Naša znanost ima danes pogoje za poln razvoi in prepričan sem, da bodo našl znanstveniki v polni merl izkoristill vse možnosti, ker 4ma vloga znanosti v socialistični gradnjl eno nalvažnejšJb mest Že doslej se je pokazalo. da so naši znanstvenlki razumeli svoje na!oge v splošnih naporih našiih delovntli IJudi, v sociaHstiOni gradhvf naže dežele. Naši znanstvenik! so že dall naši soclalistfčni državi dragocene rezultate svojega na-pornega znanstvenf <"•> <>«(a. PrepHčan sem, da bodo naš< inlkl v polnl rnerl izkortedl? vs..... ..... ti, ker 3ma vfoga znanosti v soclalističnl gradnji eno najvažnejžih mes*. Že dosle! se Je poka-zalo, da so našl znanstveniki razumeli svoje naloge v splošnlh naporih naSih delovnSh Uudi, v socialislični graditvi naše dežele. NašJ znanstvenikl so že dal! naši sociallstičnf državi drapocene rezul-tate svojega napornega znanstvencga de-la. Prepr»:an setn. da bodo oni v bodočih letlh s svojim znanstvenim delotn lahko v ogromnj merl olaj^ali !n pospešili n« samo tevršltev petletne^a plana, temveč ttidl 7.9 zgradltev soctallrma spioh. Ko govorim o n?šfh znanstvenfkih. tedaj pr?-števam k. njim vse one Inženirje, arlii-tekte, zdravnfice ?n dnige strokovnjake, k! danes postumno delajo na vedno novih in novfli Iznajdbah Jn dellh, ter pountnno pprefemajo nove metode In brez boja^nl iščejo ter fndl nafdeio vedno nove !n nove p<d»*^'?»n?PTn * !i«^cVp t*<\nta vsaj v glavnem premagano poman?kan!e dolovne sfle v n?S' rVfavl Državlfsn! *n državlatike! Nam vsero fe fasno. krkSn? so na5e rs^fo^e v let« 1950 Jn na kakSn«* tt^/ave I^hko rafii-nprno pr? fi^^ovetn l»vr5c»vnnMi. N^nn'mo vse svn?p s!le. da fib hnmo tipHvoitioo irvrSfV. V vseb spio^nlb n7»pnrih na5'b deJovnlh H«rt» bo sod«1ov»»1a tiidl n*$» siavra arm^da. k5 Ima nalcco ne s?mo varovnt? teinveč tifd1 ernrftt* socl^H^ptn v naiSL dož^l' N*' H« sroxno nnvo to?o !eto vcem državlfanom naše soclallstlčne rV»ttiov'np'