60100200
»5 5 4 ^ A
OSRenNJA K Ni J I 2. ‘ ^ Ic A
PRIL..wkSKI dnevnik
« ^Sfr^prv“ Cena 300 lir
Leto XXXV. Št. 182 (10.401)
TRST, četrtek, 9. avgusta 1979
^Morski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob. ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB ZAČETKU RAZPRAVE O ZAUPNICI
COSSIGA BO DANES V PARLAMENTU PREDSTAVIL PROGRAM SVOJE VLADE
v
vedno pokmike v RD v zvezi z imenovanjem podtajnikov - PSI in PRI toto danes odločali o zadržanju do vlade - Chiaromonte o stališčih KPI
— Cossiga se bo danes pred-
stavil
parlamentu s svojimi 24 mi-
j ^ in 54 podtajniki. Sestava vla-Je zadovoljila vse, vendar je še mščepec nezadovoljstva; l^orfla bi bilo le mogoče dobiti neko-
*hed temi Lattanzio, ki se je
kov se je kasneje razvedelo, da je vprašanje zadevalo vse struje KD. Zaccagninijeva skupina je šla v o-fenzivo in osvojila devet zvestih mo-rotejskih podtajnikov. S tem pa so žrtvovali Bodrata, ki ie tako izgubil tekmo z Donat Cattinom, s katerim sta bila pred časom v isti struji. Tudi «bazisti» so izgubili mesto, vendar pa je bilo bolje pri i-menovanju ministrov in torej od te strani ni bilo posebnih protestov. Dorotejci pa so izšli iz bitke kot zmagovalci, saj so osvojili vsa «bolj-ša mesta». Ob koncu pa se je vse pomirilo.
Včeraj so uradno sporočili, da bo vsedržavni svet KD zasedal od 4. do 6. septembra. Določil bo datum kongresa, ki bo «pred koncem leta», kot je zagotovil Piccoli. Dejansko bo vse steklo po običajni praksi: določili bodo datum kongresa nekje sredi decembra, kasneje pa bodo že našli razlog za odložitev na januar.
Danes dopoldne se bosta sestali vodstvi socialistov in republikancev. Na sejah bo govor o zadržanju o-
y	-*VTJ LCII1I	I/. 1U, !W SC JC
žila1? Pismu Zaccagniniju poto-klinK nJegova dežela, Apulija,
.j™ volilnemu uspehu KD prema-^stopana v vladi in da ljudje ji° vladno politiko do vprašanj [Jr .Po tem, koliko ministrov in l7tajnikov ima vsaka dežela, islaar arnentama razprava bo tra-žled *)re<b'i(ioma 25 ur. Tako sklepajo HiwT ^ število prijavljenih govor-Seuf,V' ** zlasti zaradi številnih poči o’ k* 80 ji*1 napovedali radikal-(^'•^nu bi lahko celo rekli maj-ier pbstrukcionizem). V soboto zve-bj je predvideno glasovanje in vse tu ?. moralo nato ponoviti v sena-lu' _-6r naj bi se razprava končati,:, ^upnico v nedeljo zvečer ali y asneje v ponedeljek.
ZVezi z imenovanjem podtajni-
*U|U||„,
"■lUiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinniiniiiiiinuuifiiiufiiiimiiiuiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiuiiiiiiiiiiii)
ŠEST DNI PO «UERABITVI»
"Primer Sindona» Še nepojasnjen
Kjiub pričevanju nekaterih prijateljev sicilskega Cenika FBI meni, da je Micheie Sindona zbežal
_ Primer Sindona še ved-j0 n az.nurja svet. Na dan prihaja-oelementi, ki pa vendarle ne stv!~Juiejo v dovoljšnji meri tajin-baS. , izginitve italijanskega Kot piše v svoji včeraj-
til[ “tevilki ugledni ameriški dnevni	Nevvs* iz New Yorka,
obJiy Micheleja Sindono v četrtek, ®rečai v dvorani hotela «Pierre» telual neki prijatelj, ki ima v ho-,aPartrna, prav tako kot sicil-kouij^nčnik. »Povabil sem ga na Priiat’ i.je pripovedoval Sindonejev tuu te*j. in zdel se mi je zelo živ-tij6’ stalno si je mencal oči. V bo j. ^n* videl čisto drugačno ose-ga ne	poznal.» Kmalu
doug sta sedla za mizo, vendar Sinja ■ * ni imel volje jesti. Naročil si t^iteo pijačo, medtem ko je
Uatjsi •7
th-eKii J. kosil. «Kar naenkrat pa ie h- [, . tišino in dejal: Žena je šla 3 k sinu... tokrat ne bom mo-Pap , žati...» «Obstal sem kot vko-
Sat„' nadaljeval prijatelj, čeprav Kk.,fedel za njegove probleme, jih rf-.mmu je bil vedno gotov svo-bil je gospodar položaja, totj at Pa mu je nekaj zbežalo iz-j nadzorstva.*
ta<L,g.a dne so nato ob 19.15 še Stil h 'ddeli Sindono, ki je zapu-^ °tel, kjer živi z ženo Katarino.
hlji^ te mnovostim pa newyorška &e Js *n FBI močno dvomita, da ij*m za ugrabitev. «0b seda-thifrij,' nju stvari res ne moremo .• da gre za ugrabitev. Mo-%jai Je Sindona sam zbežal*, je Hi p' neki vir FBI. Na drugi straže J® Podkomisar newyorške poli-^avil, da «se dogodki še niso hlte nazvili, oziroma niso zadobili obsega, da bi pomenili kako točiti1 * bistvu smo pri izhodiščni '1tlj2 Proučujemo vse hipoteze, oitvj ?? s tistima o begu in ugrabi	reči,	je dejal poličij-
ethrat tavnik' da je ugrabitev za-hjjj: Možnost, a ne še teza, če ne ,riugega Pa zaradi tega, ker vi<J(w*°itelji še niso oglasili. Pred-(, nio zelo dolgo preiskavo.* h jJ® kdo hotel odstraniti Sindono, HR u*0 imel dve poti: ugrabitev Odvite Sici,ski bančnik je na ?ie. ufh, mestu v Švici zapustil do-
nimi in vladnimi predstavniki in če so politične stranke ali posamezniki pomagali sicilskemu bančniku pri begu iz Italije, (mč)
«Jaz sem onorcvole in ne gospod!»
RIM — «Vi mi morate reči poslanec (onorevole)*. Tako se je jezil misovski poslanec Agostino Greg-gi na mestnega redarja pred palačo poslanske zbornice. Redar naj bi bil namreč kriv, da je popro-sU poslanca, naj umakne svoj avtomobil z mesta, kjer je prepovedano parkiranje, z besedami: «Opro-stite, gospod . . .». Agostino Greggi je na to vzrojil in mestnemu redarju zabrisal v obraz, da on lahko dela kar se mu zljubi, nato pa 'še pristavil: «Imenovati me morate onorevole*. Redar pa: «Kako naj pa to vem?* Greggi: «Če ste na tem mestu, bi to morali vedeti.* Redar: »Rekel sem vam gospod, nisem vas užalil.*
beh strank ob glasovanju o zaupnici. PSI in PRI sta namreč že pred časom sklenili, da bosta odločali o zadržanju šele potem, ko bosta izvedeli za Cossigov program Komunisti pa le potrjujejo svoje stališče. Glasovali bodo proti vladi, «pa ne zato, ker bi se zapirali sami vase, kot to drugi očitajo,* piše Chiaromonte v uvodniku strankine revije Rinascita, «ampak zato, ker KD in druge stranke odrekajo komunistom pravico, da bi sodelovali v koalicijski vladi.
P.P.
Prva seja nadzorne komisije RAI
RIM — Nova parlamentarna nadzorna komisija RAI se je včeraj sestala na prvi seji, da bi izvolila predsednika. Ker pa je bil sporazum med strankami nemogoč, so bila vsa prizadevanja zaman, kljub odložitvam in trem glasovanjem. V prvih dveh glasovanjih so kandidati za predsedniško mesto dobili nezadostno število glasov (potrebnih jih je 24), tretje glasovanje pa je bilo neveljavno, ker predstavniki KD niso volili.
Novo nadzorno komisijo RAI sestavlja 16 predstavnikov KD, 11 KPI, 4 PSI, 2 MSI in po en predstavnik PRI, neodvisne levice, mešane skupine, PSDI, PR, PLI in PDUP.
Prigod« italijanskih radikalcev v Berlina
BERLIN — Italijanski radikalci so včeraj na svoji koži okusili, kako se streže antimilitarističnim manifestacijam v nemških deželah. Najprej so jim zahodnoberlinske oblasti in ameriški vojaki zaprli pot do berlinskega zidu, kasneje pa so jih na nepreveč nežen način .izgnali «ljudski policisti* Nemške demokratične republike.
Vse kaže torej, da se je karavana miru Bruselj - Varšava končala prav v mestu iri v državi, ki je bila simbol militarizma. Italijanskim radikalcem pa ne primanjkuje fantazije; gotovo bodo iznašli kaj novega, da bi pritegnili pozornost. Za sedaj so se omejih na običajen italijanski postopek: vložili so vprašanje predsedniku vlade in zunanjemu ministru, če sta seznanjena z dogodki in če bosta protestirala pri vzhodnonemških oblasteh.
Nedvomno je njihova pobuda hvalevredna, bučnost in folklora pa je težko sprejemljiva za nemške oblasti, tako na zahodu kot na vzhodu. Poljaki so že sporočili, da bodo dovolili predstavnikom pohoda, da odpotujejo v Varšavo. Poljakov ne moti italijanski antimilitarizem, moti jih verjetno hrup, zato predlagajo omejeno število.
Zahteva po sodnem postopku proti ministru Reniaminu Andreatti
RIM — Rimsko državno pravd-ništvo je včeraj sklenilo, da zahteva od pristojne parlamentarne komisije dovoljenje za sodni postopek proti novemu ministru za proračun in gospodarsko načrtovanje Benjaminu Andreatti. Zahteva o sodnem pregonu ministra je v okviru preiskave o financiranju SIR, ki jo vodi preiskovalni sodnik Antonio A-librandi.
Minister Andreatta je bil član izvršnega sveta IMI, ki je SIR in drugim italijanskim družbam skupine Rovelli odobril nezakonita posojila v znesku tisoč milijard lir. Po mnenju preiskovalcev so upravitelji IMI s temi nezakonitimi posojili postavili v nevarnost celoten rezervni fond inštituta samega, ne da bi se pri tem prepričali o dejanskem finančnem stanju SIR in ne da bi od družb skupine Rovelli zahtevah ustrezne garancije. Rovelli je bil namreč že takrat pred popolnim finančnim polomom.
TEHERAN — V Orumiehu, na skrajnem severozahodu Irana, v Adzerbajdžanu, je prišlo do spopadov med vojaki in pripadniki revolucionarne islamske garde. Vojaki so najprej zažgali svojo vojašnico, nato pa so na ulicah protestirali zaradi usmrtitve svojega polkovnika in nekega podčastnika, ki sta bila po njihovem mnenju nedolžna.
VČERAJ SO URADNO VLOŽILI UTEMELJITEV RAZSODBE CATANZARSKIH SODNIKOV
Pokol na Trgu Fontana: odgovornosti SID v okviru širšega prevratniškega načrta
Guido Giannettini, človek s kritim hrbtom, ključna osebnost celotnega procesa - Za njim obveščevalna služba, še vedno pa ni znano, kdo je manevriral fašistično celico iz Veneta
CATANZARO — Predsednik porotnega sodišča iz Catanzara dr. Scuteri je včeraj uradno vložil u-temeljitev razsodbe, s katero so sodniki 23. februarja letos obsodili na dosmrtno ječo Franca Fredo, Giovannija Venturo in Guida Gian-nettinija ter na zaporne kazni več drugih obtožencev, med katerimi generala Malettija in kapetana La Bruno. Gre za pet zvezkov, skupno 1.067 strani utemeljitve, ki jo je sestavil prisedni sodnik Vittorio An-tonini. Za to delo je potreboval pet mesecev in pol, kar že samo po sebi dokazuje, v kolikšni meri je sodnik poglobil ozadje pokola, ki predstavlja začetek organiziranega fašističnega rovarjenja v povojni Italiji in tudi začetek teroristične dejavnosti, ki je v teh desetih letih, ki nas ločijo od pokola na Trgu Fontana, terjala že ogromno število človeških življenj.
Varnostno - obveščevalna služba SID je glavni obtoženec tega procesa. To je zelo jasno razvidno iz u-
temeljitve, v kateri je že na prvih straneh poudarjeno, da «globalna vizija dogajanj jasno kaže na izkoriščanje varnostne službe SID za namene, ki nimajo nič skupnega z varnostjo države*. Vendar ne gre za načelno trditev, ampak za logični zaključek navedbe vrste dogodkov od leta 1973 do danes: ponudbo Fredi, naj zbeži iz zapora, kontakte med SID in Venturovim bratom Angelom, omogočenje bega v tujino za Marca Pozzana, ki je s svojimi izjavami preiskovalnemu sodniku dokazal, da ne bo dolgo molčal, ampak da bo razkril vso «nevamo resnico*: utemeljitev obtožbe nadalje navaja vso Giannet-tiriijevo dejavnost, agenta SID, ki ga je obveščevalna služba poslala v tujino, preden so zanj izdali zaporni nalog. «Vsi ti dogodki, piše catanzarski sodnik, so časovno precej natančno vezani na pomembne trenutke preiskave o pokolu na Trgu Fontana. Pozzan je spregovoril, nato je svoje izjave zanikal, ko pa
..................................mm«.innllinnn..
ZIS O ENERGETSKEM STANJU V JUGOSLAVIJI
Porabo energetskih goriv in toka uskladiti s proizvodnjo in uvozom
Na Primorskem, zaradi manjšega dotoka kupcev iz Italije, za 58 odstotkov zmanjšana prodaja bencina
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na svoji zadnji seji razpravljal o energetskem stanju v Jugoslaviji in V zvezi s tem {»trdil nekaj konkretnih sklepov in ocen
ZIS sodi, da bo zaradi energetskega stanja v državi v prihodnjem obdobju, še posebno pozimi, preskrba porabnikov z gorivi in električno energijo bržkone otežkočena. Zato je nujno treba temeljito spremeniti ravnanje vseh subjektov, potrebni pa bodo tudi učinkoviti u-krepi, da bi porabo energetskih goriv in električnega toka uskladili z realnimi možnostmi proizvodnje in uvoza.
Zaradi zaostajanja v rekonstrukciji, modernizaciji in sploh razvoju premogovnikov ter gradnje novih energetskih obratov, proizvodnja e-nergetskih goriv in električne energije v dosedanjem obdobju ni dohitevala Dotreb.
ZIS meni, da je nujno sprejeti ukrepe, s katerimi bi pospešili razvoj rudnikov. To bi morala biti skrb vseh pristojnih organov in or-
ŽRTVE IN ŠKODA OB COSTI BRAVI
^ n;, postal javen le v prime-lrti. Mog vzroke S po mner Mondo*,
) km ’’-r>Ve smrti. Mogoče je prav “kaU vzroke Sindonejevega jjš vsaj po mnenju milanske-Mondo*, ki bo danes v časopisnih kioskih. Po ‘le ga tednika pa ni samo do-£ tildi i u8rabitve bančnika: tu iastništvo večine delnic «A-N ank» iz Zuricha, to je prav NotvTanove. ki jo je upravljala ;i, V »Aa desna roka Carlo Borbo-banki naj bi bili skriti vsi tajnih in najbolj umaza-0 (hhl . acij Sindonove skupine. fšVa ,niu «D Mondo* je bila to tbar>ka mafije*, ki je že pred r zaprla* svoje arhive, tako £iji 7,aa vpogled niti švicarski po-o W;?b<ku' je glavnino delnic ho-?? hef'1 Giorgio Ambrosoli, ki so S, L Kaaci ubili julija letos. Edi-Jahko še kupil delnice, je h**1 »to - k' bi tako postal lastnik 3 zKi,nosti» banke. Tisti, ki so se Sf9biij u, naj bi bančnika tudi u-
SC
Poslancev KD je včeraj 3klt btu predložila zakonski o-fcT Ptei , katerem bi morali ustano-tT-šviii, OValno komisijo, ki bi jo j®1® ,15 poslancev in 15 sena-K lttiy k> bi morala ugotoviti, če btndona opravka s politič
eanizacii ter družbenopolitičnih la poraba (v primerjavi z lanskim
*■?	.	,	. .	.	»	•	1 t	lro« rr«	rtrl-StIrT PrtHrt-
skupnosti, da bi izpolnili sklepe ZIS z dne 17. maja letos o ekonomskih ukrepih za hitrejši razvpj premogovnikov. Od učinkovite in nagle uresničitve teh sklepov bo precej odvisno, ali bodo v prihodnjem' obdobju ublažili energetske težave.
V zvezi s tekočimi gorivi ZIS priporoča analizo možnosti za preskrbo porabnikov s posameznimi naftnimi derivati do konca leta 1979 in sicer v okviru pogodbenin in uvoženih količin ter predvidene proizvodnje domače surove nafte. Nadalje je ZIS sklenil, da morajo pristojni organi do konca septembra izdelati predlog energetske bilance Jugoslavije za prihodnje leto, še posebej glede porabe tekočih goriv. ZIS tudi priporoča pospeševanje gradnje in hitrejši začetek o-bratovanja novih elektroenergetskih zmogljivosti in premogovnikov. Id bi morali začeti obratovati do konca letošnjega leta.
ZIS je posebej obravnaval informacijo skupnosti jugoslovanskih železnic o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z prevozom blaga in u-gotovil, da je položaj, kar zadeva prevoze in njihovo hitrost, zelo resen. Zato bodo za premostitev nastalih težav nujno potrebni ustrezni ukrepi. Zamujata raztovarjanje in natovarjanje blaga v popoldanskih urah ter ob sobotah in nedeljah, kar zavira prevoz in pravočasno dostavo vagonov tistim uporabnikom, ki jih nujno potrebujejo, kar še zlasti velja za prevoz premoga, kmetijskih pridelkov ter drugega reprodukcijskega materiala in surovin. To pa prinaša številne negativne posledice. Da bi se zastojem v redni preskrbi industrije in drugih porabnikov reprodukcijskega materiala in surovin izognili, bo nujno potrebno zagotoviti pravočasno natovarjanje in raztovarjanje blaga ter se izogniti slehernim zastojem, ki nastajajo zaradi takšnega stanja. To pa je potrebno še zlasti zaradi tega, ker nimamo dovolj vagonov v času, ko jih najbolj potrebujemo in si jih moramo zato sposojati v tujini.
Ko so preračunali številke glede prodanega bencina po uvedbi varčevalnih ukrepov, so v Sloveniji ugotovili. da se je še najbolj zmanjšala poraba goriva na Primorskem, ali natančneje rečeno na Goriškem. Tam se je v preteklem mesecu zmanjša-
letom) kar za 58 odstotkov. Podoben padec so imeli v Postojni in njeni okolici (30 odstotkov) ter na Koprskem, kjer so prodali za 29
odstotkov manj bencina kot lani v enakem času.
Še najmanjši «varčevalni» odstotek so zabeležili na celjskem območju (9 odstotkov) in na Dolenjskem (7 odstotkov).
Tako visok odstotek upada porabe goriva na Goriškem gre seveda v precejšnji meri tudi na rovaš zvišanih cen bencina, zaradi katerih se je bistveno zmanjšalo število kupcev iz Italije, (dd)
PARIZ — Zaradi podražitve nafte bo letošnja francoska plačilna bilanca zabeležila od petih do der?tih milijard frankov primanjkljaja.
DUNAJ — Danes bo prispel na Dunaj na delovni o' k ameriški senator George McGovern, ki se bo v avstrijskem glavnem mestu mudil do 12. t.m.
bi moral na naslednje zaslišanje, je izginil in kasneje se je skrivaj umaknil v Španijo. Pomembna priča Fachini je začel govoriti in njegovo pričevanje bi lahko privedlo do aretacije Pozzana, a tedaj je z njim navezal stike La Bruna. Tudi Giovanni Ventura je bil na tem da spregovori, ko so mu predlagali, naj pobegne. Preiskovalni sodnik je bil na tem, da izda zaporni nalog za Giannettinija, ko se je ta »izselil* po nalogu SID.
Catanzarski sodniki pa gredo še dlje, ko trdijo, da celo «nenadno izginotje ob pravem času in na pravi način* Franca Frede in Giovannija Venture tik pred razsodbo ca-tanzarskega sodišča, kljub strogemu nadzorstvu, »ustvarja zaprepadenost*. Sodniki sicer pojasnjujejo, da ni nobenih dokazov, zaradi katerih bi lahko pri begu obeh glavnih obtožencev govorili o istem izvoru kot pri vseh prej omenjenih dejanjih, vendar pa pušča način, kako je do tega prišlo in ki je povsem enak v preteklosti večkrat uporabljeni taktiki tistih, ki so leta in leta ovirali odkrivanje resnice, vrsto nerešenih vprašanj.
Potrditev, da je imela varnostna služba SID prste vmes pri preiskavi, če že ne pri pokolu, najdejo sodniki pri samem Giannettini-ju. Tu se začne dolga navedba posameznih dogodkov, ki dejansko vsi kažejo v eno smer: da Giannettini ni delal sam. ampak da je bil le sredstvo, »roka* organizacije, ki je zlorabljala svojo funkcijo »vrha* varnostne službe. Sicer pa, ugotavljajo sodniki, je bil agent SID večkrat zelo nepreviden. Po eni strani je govoril in, kar je bilo v veliki meri odločilno, celo pisal Maletti-ju, da so za atentata odgovorne varnostne službe Nemčije, Velike Britanije, Izraela in ZDA, v isti sapi pa vohun piše, da je vedno na razpolago, »če bo to potrebno*. Gre za jasno govorico, ugotavljajo sodniki, iz katere je jasno razvidno vabilo k državnemu udaru. Naslovnik tega pisma, general Malet-ti, pa je dejal, da je mislil, da ga hoče Giannettini izsiljevati.
Resnični dokaz o nejasni vlogi varnostne službe SID pa najdejo sodniki v odnosu med »vrhovi* te službe in Giannettinijem, potem ko so za «agenta Z», kot se je v kodeksu nazival Giannettini. izdali zaporni nalog. Te odnose catanzarski sodniki označujejo kot »škandalozne protekcije*. ki predstavljajo «končni dokaz, da Giannettini ni delal sam ali preko dogovorov s SID, ko se je dogovarjal s Fredo in Venturo, ki sta se čutila varna in sta bila prepričana, da imata trdno zavarovan hrbet, seveda s strani «tistega državnega aparata, proti kateremu so bila uperjena njuna prevratniška dejanja in v katerem so se skrivali ljudje, ki so bili pripravljeni izvajati politične
posledice atentatov.* Skratka, catanzarski sodniki jasno govore o poskusu državnega udara od strani vrhov obveščevalne službe, To ni nič novega, kajti o lem je bilo že mnogo napisanega in mnogo povedanega, vendar pa je prvič, da se take trditve pojavijo v tako strogo uradnih aktih, kot je utemeljitev razsodbe porotnega sodišča.
V nadaljevanju utemeljitve razsodbe prehajajo sodniki k obravnavanju posameznih obtožencev in tudi tu je na prvem mestu Guido Giannettini. Prav «agent Z*, pravijo catanzarski sodniki, je predstavljal tisto politično in vojaško jamstvo, ki so ga potrebovali njegovi sokrivci. Obenem pa je bil tisti, ki je najbolj hujskal k zločinskim dejanjem in s tem podžigal naklepe prevratniške skupine. Povezava med Giannettinijem na eni ter Fredo in Venturo na drugi strani je povsem jasno dokazana, s svojim vedenjem je »agent Z* sokriv za pokol, v enaki meri kot Freda in Ventura. Sam je imel ves čas popolno vizijo
imiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiMitniiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiu
KONEC SIRSKO-IRAŽKE ZDRUŽITVE
V Bagdadu usmrtili enaindvajset osebnosti vladne stranke BAAS
Skušali naj bi spremeniti iraško politiko zbliževanja z zahodno Evropo
BAGDAD — Bagdadski radio je včeraj sporočil, da so usmrtili 21 višjih funkcionarjev, ki so rovarili proti državi. «Ubili smo jih, da bi zaščitili domovino in njeno čast, da bi branili svetost nacionalističnih ciljev in bodočnost herojskega arabskega naroda,* je razlaga u-radnega komunikeja iraške vlade. Za enfatičnim stavkom pa je le tragični epilog zadnjega poskusa združevanja med Irakom in Sirijo. Opazovalci namreč zatrjujejo, da so bili vsi usmrčeni zagovorniki združitve s Sirijo.
Končno postaja jasno ozadje poskusa državnega udara, ki so ga
LLORET DEL MAR - šele včeraj zjutraj se je posrečilo gasilcem, vojaškim in policijskim enotam in prostovoljcem, tudi s pomočjo gasilnih letal, pogasiti pnžar ob Costi Bravi, ki je uničil nad 1000 hektarjev gozda, kamor so se zatekali v iskanju svežine, številni turisti. Prav zaradi tega je bilo tudi veliko žrtev, ki se niso mogli rešiti objema plamenov: po zadnjih, sicer še neuradnih vesteh, 21, v glavnem Špam cev medtem ko se en Anglež bori za življenje v bolnišnici Požar je uničil tudi osem vil ali lesenih hišic. Škoda je torej ogromna in vse kaže da je bil požar podtaknjen. Preiskovalci so ugotovili, da so se plameni pojavili na treh različnih, med seboj zelo oddaljenih mestih.
Na sliki (telefoto ANSA-UP1) o-gnjeni zublji švigajo iz gozda nedaleč od letoviškega mesteca Lloret del Mar na Costi Bravi.
«itiiiaii»B*iKaiiaaiiBaiiiaiiiiiaiiiai>iiiiiiiiaiiiii*iaiiiirfliiiiiit«iiiiiMiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiil|iiaig||||a||||l|V||lall||||aii|V|||at||||llia|t|IBI|||||aiiaiiiiiiaiiiaaiiiitiii«iiiiiiiiiiiaMiB*iiiiiiiiiiiaiiiaiiMiiiaiiiiiiiBAiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniMC*»iiMi*a
IZGLASOVAN ZAKON 0 USTANOVITVI POSEBNE PARLAMENTARNE KOMISIJE
nmo VSEH TAJNOST! PREISKAVA 0 MORIJ
RIM — S kompromisno premostitvijo ovire, ki je predstavljala »državna tajnost*, so v komisiji za notranje zadeve poslanske zbornice včeraj z glasovi predstavnikov vseh strank, z edino izjemo radikalcev, potrdili zakonski odlok o ustanovitvi posebne parlamentarne preiskovalne komisije o pokolu v Via Fani, ugrabitvi in umoru Alda Mora in o terorizmu v Italiji. O tem zakonskem dekretu bodo morali razpravljati tudi v senatni komisiji za notranje zadeve in šele po
odobritvi bodo ustanovili komisijo.
Preiskava bi morala trajati osem mesecev in bo razdeljena na dva dela. Komisija, v kateri bo 15 poslancev in 15 senatorjev, katerim bo načeloval predsednik, ki ga bosta sporazumno imenovala predsednika obeh zbornic, bo morala najprej proučiti ravnanje političnih in vladnih organov ter policije pred in po pokolu v Ul. Fani, med u-jetništvom Alda Mora vse do umora državnika, upoštevajoč morebitne stike z Rdečimi brigadami,
Morova pisma in podobno. Šele v drugem obdobju bo komisija proučila in osvetlila fenomen terorizma v Italiji. Ob zaključku vsake preiskovalne faze bo komisija poročala parlamentu.
Preiskovalna »oblast* komisije bo vsekakor večja od kazenskega sodnika: zanjo ne bo veljala državna tajnost, z izjemo podatkov o organizaciji in delovanju varnostne službe, niti ne bodo prišle v poštev u-
teh tajnosti, posebno državne, je zavrlo delo notranjepolitične komisije poslanske zbornice, ki je rešitev tega vozla prepustila komisiji za ustavne zadeve poslanske zbornice. Ta je na predlog komunista Fracchie priznala upravičenost u-poštevanja državne tajnosti izključno za strog delokrog organov varnostne službe. Že prejšnji teden je komisija izglasovala vseh devet členov zakonskega dekreta, po včerajš-
radne, bančne in profesionalne taj-i njem kompromisnem predlogu, pa nosti. Prav vprašanja upoštevanja | je zakon v celoti potrdila.
odkrili 28. julija. Takoj po aretacijah je vlada izjavila, da so zarotniki prejemali denar iz tujine, iz neke arabske države. Imena najvidnejših ubitih Adnan Husein (podpredsednik vlade), Mohie Abdul-Hu-sein (bivši sekretar revolucionarnega sveta) in trije člani vodstva stranke BAAS Mohamed Aješ, Mohamed Mahžub in Ghanem Abdul-Žalil, dovolj zgovorno dokazujejo, da si je destabilizacijo Iraka želela bržkone Sirija. Irak je namreč zadnje čase precej spremenil svojo zunanjo politiko: «ohladil» je svoje prijateljstv do Sovjetske zveze in se približal zahodni Evropi, predvsem Franciji, kar je ogrožal proces zbliževanja s Sirijo. Spojitvi je tudi nasprotoval sam sedanji predsednik Sadam Husein, večina zarotnikov pa je zagovarjala združitev. Izredno sodišče, ki je zarotnike obsodilo na smrt je izreklo 22 smrtnih obsodb, enemu je torej uspelo zbežati. Sodišče je tudi izreklo 33 zapornih kazni od enega do 15 let, trinajst obtožencev pa je oprostilo.
Prebivalstvo Bagdada je včeraj z množičnimi manifestacijami podprlo razsodbo posebnega sodišča in izreklo podporo predsedniku Sadamu Huseinu in sedanjemu vodstvu stranke BAAS. (voc)
LIBREVILLE — Bivšega predsednika Ekvatorialne Gvineje Francisca Maciasa Nguema so včeraj a-retirali v njegovem rodnem kraju. Pobudnikom vojaškega državnega u-dara je torej uspelo streti ves odpor Nguemove telesne straže.
Guido GiaugcUin
:	'V':
nad »kriminalnimi akcijami* in nad »prevratniškim načrtom*, torej tudi nad pokolom na Trgu Fontana. Sicer -pa, ugotavljajo sodniki, je ostal Giannettini tudi kasneje tesno vezan na fašistično celico iz Veneta. In še zadnji dokaz je prav Giannettinijeva izjava, takoj ko se je javil italijanski ambasadi v Buenos Airesu: «Najprej želim pojasniti, če me bo kdo vprašal, če sem bil posrednik med vojaško zaroto in morilci, bom to vedno zanikal. Prvič zatb, ker to ni res, drugič pa tudi zato, ker bi s tem oškodoval varnostne sile in tudi samega sebe. Še te zarote ni bilo, potemtakem sem imel le osebne stike z nekaterimi ljudmi...* Takoj po predstavitvi ria ambasadi je torej Giannettini zagotovil, da bo kril hrbet. Seveda ni povedal komu.
Utemeljitev oosodbe Franca Frede in Giovannija Venture je enostavnejša in zato tudi precej nezanimiva. Nanaša se v glavnem na dogodke in na dokaze, začenši s »timerji*. Zanimivejši pa je tisti del utemljitve, ki zadeva nekatere politične osebnosti. Catanzarski sodniki med drugim ugotavljajo, da je bilo «logično», da je sodišče najprej zaslišalo posl. Andreottija in dejstvo, da je ministrski predsednik tedaj zanikal vsebino intervjuja, ki ga je časnikar Caprara objavil leta 1974 v neki reviji. Caprara pa je potrdil, da mu je Andreotti tedaj dejal, da so »višji politični forumi* odločali o tem, da zaščitijo Giannet-nija in da mu omogočijo beg. Andreottija so zaslišali trikrat, zadeva pa se ni razjasnila. Po obnovi tistega, kar so povedali Rumor, Za-gari, Taviani in Tanassi sodniki u-gotavljajo, da prihajajo v nejasnostih in molčečnosti politiko • do izraza prav tista dejstva, ki govorijo o povezavah med varnostno službo in prevratniki: toliko let po a mta-tu je bilo torej vprašanje kritja «a-genta Z* tako pekoče, da so zaradi tega vidni politiki odpovedali sodelovanje s sodstvom, ugotavljajo še catanzarski sodniki.
Vloga »predstavnikov SID», Ma'"*-tija in La Brune, je tesno povezi*^ z Giannettinijem. Sodniki tu nagajajo vse, kar sta častnika naredila, da bi zaščitila »agenta Z* in že to je dovolj za obsodbo: gre za očiten dokaz »solidarnosti* ih »sodelovanja* častnikov s prevratniško skupino.
In na koncu še nekaj besed o Valpredi. Utemeljitev razsodbe je zelo jasna, ko trdi, da ni nobene povezave med anarhističnim krožkom «22. marec* in pokolom na Trgu Fontana, čeprav skuša zagovarjati milanskega kvestorja Guido in njegovo pričevanje o tem, kako je taksist Rolandi prepoznal Pietra Valpredo. Od tega je minilo deset let dolgih preiskav in dolgih razprav. Utemeljitev razsodbe o pokolu na Trgu Fontana sedaj dokazuje, da je šlo za fašistični atentat uokvirjen v večji prevratniški poskus in ugotavlja imena odgovornih za ta dejanja. Skrita pa ostanejo imena tistih, ki so se skrivali za to dejavnostjo in ki so bili pred desetimi leti pripravljeni z orožjem zrušiti demokracijo, (bbr)
l
OB PRILIKI SESTANKA S POOBLAŠČENIM MINISTROM TRAXLERJEM V TRSTU
KLJUB POLETNIM MESECEM
Odločen protest sindikalne federacije CGIL Gradnia katinarsk.e bo,niš!lif
.................,, .	.	„ se, čeprav počasi, nadaljuje
zaradi diskriminacije pri izbiri sogovornikov
Take metode je obsodila ne samo sindikalne zveza, ampak skoraj vse demokratične sile Stališča pokrajinskega tajnika UIL v marsičem nasprotujejo stališčem enotne sindikalne zveze
Poročali smo že. da se je pred dnevi mudil v Trstu italijanski pooblaščeni minister za koordinacijo osimskih sporazumov dr. Vieri Traxler, ki se je sestal z nekaterimi političnimi, gospodarskimi in sindikalnimi predstavniki. Naše ob veščanje o dogodku je bilo dokaj okrnjeno, poleg tega pa smo o njem pisali tudi z zamudo. Krivda pa ni naša, saj je bil sestanek sklican v strogi tajnosti. Na sestanku so govorili o mešani prosti industrijski coni na Krasu in o vprašanjih, ki so povezana z njeno u-resničljivostjo.
Proti takemu načinu kontaktira-nja je najprej protestirala tržaška federacija Italijanske socialistične stranke, včeraj pa se je temu protestu pridružilo tržaško pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGIL. V tiskovni noti izraža naj-odločnejši protest do omenjenega pooblaščenega ministra zaradi pristranske izbire sogovornikov, ko je bil govor o izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov. Sindikalna federacija CGIL poudarja, da so nerazumljivi kriterji, po katerih se je pooblaščeni minister po-
svetoval s tržaškim županom, ne pa s predsednikom pokrajine, z dvema parlamentarcema, ostalih dveh pa ni povabil na sestanek, z enim samim občinskim svetovalcem, predvsem pa z eno samo sindikalno organizacijo (med drugim niti večinsko), namesto da bi na sestanek povabil predstavnike pokrajinske sindikalne zveze CCIL, CISL, CCdL/UIL.
Sindikalna federacija CGIL poudarja, da se s takim načinom kon taktiran.ja vračamo k metodam, ki jih je obsodila ne samo sindikalna zveza, ampak skoraj vse demokratične sile Take metode skušajo razveljaviti pozitivno prakso, ki je bila vpeljana ob priliki obiska komisije, ki jo je vodil senator Sar-ti, bodisi glede ne samo preventivne publicizacije sestanka, bodisi glede sodelovanja vseh družbenih in političnih krajevnih sil. V zvezi s stališči, ki jih je zavzel pokrajinski tajnik CCdL/UIL, pa mora sindikalna federacija še enkrat podčrtati, da so v več točkah v nasprotju z enotnimi stališči, ki jih je uradno zavzela pokrajinska federacija CGIL, CISL. CCdD/UIL.
iniiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiim im Miiiiiiiiiii miii ■iiiiiiniiimiiiiii min nun mn im 11111111111111111111111111111111111111
STALISCE DEŽELNEGA VODSTVA SSk
ZA VEČJO ZAVZETOST DEŽELE DO SLOVENCEV
Začetek priprav na tretji deželni kongres Slovenske skupnosti
Pod vodstvom Andreja Bratuža je bila v Jamljah seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Deželni tajnik Drago Štoka je poročal o pogajanjih med strankami, ki sestavljajo sedanjo deželno večino, v kateri je tudi Slovenska skupnost. Med tem časom je bilo že več sestankov, na katerih preverjajo sedanji politični položaj. Slovenska skupnost je pri tem ugotovila, da se vprašanja slovenske manjšine vse premalo upoštevajo in zato postavlja zahtevo po temeljiti razjasnitvi deželne politike do slovenske narodne skupnosti. Posebej zadeva to slovenski šolski okraj, televizijske programe v slovenščini, posege dežele na kulturnem in gospodarskem področju in seveda vprašanje globalne zaščite Slovencev v Italiji. Od odnosov večine do vseh teh vprašanj bo nato tudi odvisno stališče Slovenske skupnoštfdo nadaljnjega sodelovanja v tej večini.
V jeseni bo pa Slovenska skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini razpravljala o pripravi tretjega deželnega kongresa.
Zakonski osnutek deželnega odbora
Podpora avtobusnim zvezam z Jugoslavijo
Deželni odbor je na predlog odbornika Cociannija izdelal zakonski osnutek, ki predvideva izdatek 600 milijonov za finansiranje mednarodnih avtobusnih zvez z Jugoslavijo.
Družbe, ki so do sedaj skrbele za zveze z Jugoslavijo (SAITA, SAP, Autolinee triestine, Azienda Rosina), so v velikih težavah zaradi podražitve goriva, zaradi neprimerne cene vozovnic in (udi zaradi novih delovnih pogodb. Poleg tega so v državni pristojnosti in zato niso deležne podpore v obliki kilometrin, ki jo dežela daje deželnim podjetjem.
Zaradi teh težav so morala ta podjetja ukiniti marsikatero zvezo in grozijo tudi z ukinitvijo vseh avtobusnih zvez med Italijo in Jugoslavijo.
Ko je odbornik Cocianni orisal zakonski osnutek, je opozoril, da deluje le sedem avtobusnih prog, medtem ko sta beograjski in videmski sporazum predvidevala kar 17 orog. Dnevno so povezana s Trstom mesta: Reka, Pulj, Koper, Buje, Novigrad in Piran; dvakrat tedensko pa vozi avtobus iz Čeda da v Tolmin. Letno prevozijo kar 367.000 ljudi.
Ob svojem predlogu je Cocianni še razjasnil, zakaj mora dežela hitro ukrepati: mednarodne zveze z Jugoslavijo lahko izredno pripomorejo k sodelovanju in prijateljstvu med sosednjima narodoma. Poleg tega so izredne važnosti za gospodarsko izmenjavo. Pripomnil je nadalje, da tudi osimski sporazumi predvidevajo ohranitev in o-krepitev prometnih zvez, kar vključuje seveda tudi njihovo vzdrž.e vanje.
Trije novi deželni zakoni
Dvajsetega avgusta bodo stopili v veljavo trije novi deželni zakoni in sicer zakon štev. 36. s katerim bodo ponovno finansirali zakon štev. 48 iz leta 1976 0 šolskih gradnjah, zakon štev. 37, ki določa nadaljnja sredstva za posege na področju gradnje zdravstvenih objektov ter za kon štev. 38, s katerim bodo ponovno podprli pobude posebnega moralnega in družbenega značaja.
Za šolske gradnje so določili letno 300 milijonov lir za dobo dvajsetih let. Denar bo služil za popravilo in preureditev šol ter za gradnjo novih vrtcev, osnovnih, višjih in poklicnih in umetnostnih šol
Zakon štev. 37 pa določa naslednje deželne prispevke: 900 milijonov za razširitev in prenovitev bolnišnic, milijardo lir pa bo na razpolago do
leta 1998 za različne potrebe.
Isti zakon nadalje predvideva še 100 milijonov lir za gradnjo in preureditev zdravstvenih centrov; 600 milijonov lir pa bodo razdelili raznim pokrajinskim upravam za preventivno zdravljenje umsko bolnih.
ANAS odobril načrt za avtocesto Pontabelj - Žabnice
Pred kratkim so odprli avtocestni odsek, ki veže Videm z Amarom. Tako se uresničuje načrt, ki predvideva avtocestno povezavo Videm - Trbiž - Kokovo. Še en korak neprej je- tedni omogočila odobritev načrta s strani uprave ANAS v zvezi z načrtom avtocestnega odseka, ki bo peljal od Pontablja do Žabnic.
S sklepom državnega cestnega podjetja so dali dela v zakup, kot to predvideva novi načrt EGS in ki je obenem sad dobrega sodelovanja med ANAS in našo deželo. Seveda sta k temu pripomogla podtajnik za javna dela Fontana, podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun Coloni.
Dela bodo končana, vsaj predvidevajo, junija 1984.
Predvsem pa je čudno, nadaljuje tiskovna nota pokrajinske federacije CGIL, da se pred zahtevami o publicizaciji študij o uresničljivosti ter o trenutnem stanju izvajanja osimskih sporazumov, pade v kontradikcijo, s tem da se prisostvuje »tajnemu* sestanku, o katerem se pozneje govori samo zaradi tega, ker je javnost o njem že obveščena, ko pa se je celo generalni tajnik CCdL/UIL obvezal s pooblaščenim ministrom, da bo o njem ohranil najstrožjo tajnost. Prav gotovo pa je. da ni to način s katerim se zastopa — na osnovi katere pravice? — vse tržaško delavstvo, pri čemer se je treba tudi spomniti na sprejeta enotna stališča o vprašanju osimskih sporazumov. Zelo huda je tudi izjava dr. Fabriccija, kar je celo v nasprotju z motivacijami, ki so bile postavljene kot osnova nedavni splošni stavki, da je seznanjen z izsledki študij o uresničljivosti, medtem ko niso bile ž njimi obveščene ostale sindikalne organizacije, politične, družbene in gospodarske sile, še manj pa prebivalstvo samo.
Zaradi teh diskriminacij je tajništvo CGIL odposlalo protestni telegram ministrskemu predsedniku posl. Cossigi, zunanjemu ministru ter tržaškemu prefektu. Istočasno pa poziva prof. Cagliottija. da bi sklical pristojno italijansko delegacijo v mešani italijansko-jugoslo-vanski komisiji, na deželni ravni pa sklicanje posebne komisije v deželnem svetu.
Tečaj lira-dinar neugoden za kupce iz Jugoslavije
V Trstu so zabeležili najnižji kurz dinarja v primerjavi z liro v letošnjem letu. Po uradnem tečaju Je en dinar vreden 38 lir «na črno pa ga prodajajo po 36. Po o-cenah jugoslovanske tiskovne agencije Tanjug gre neugodni tečaj dinarja pripisati veliki ponudbi jugoslovanske valute v našem mestu s strani kupcev z onstran meje, pa tudi zmanjšanemu povpraševanju po dinarjih, odkar se je bencin v Jugoslaviji podražil.
Prof. Franco Basaglia Benetkah
bolnišnici v
Včeraj so sprejeli v bolnico v Benetkah prof. Franca Basaglio, ravnatelja bivše tržaške psihiatrične bolnišnice. Že v jutranjih urah so ga operirali ter mu odstranili cisto. Basaglia, ki se je v zadnjem času mudil v tujini, kjer se je udeležil nekaterih znanstvenih simpozijev, se doslej še ni odločil, če bo sprejel ponudbo dežele Lacij, da bi prevzel mesto ravnatelja psihiatričnih služb v tej deželi
V teku so razna tehnološka dela - V zadnjem času je deželna bol-nišniška ustanova oddala v zakup dela za skoraj 14 milijard lir
Kljub poletnim mesecem se na gradbišču pri Katinari nadaljuje gradnja nove bolnišnice. Dela sicer potekajo z omejeno hitrostjo, kar je v tem času popolnoma razumljivo.
V zadnjem času so tako začeli postavljati osvetljevalne aparate ter centralizirano elektronsko napravo, kar bo stalo več kot pol milijarde lir; istočasno je družba Siemens začela napeljevati telefonsko mrežo v dveh stolpih, v mesecu septembru pa bo zgradila glavno in periferič-no telefonsko centralo; ta dela pa bodo stala nekaj manj kot milijardo lir. Pred nedavnim je deželna bolnišniška ustanova že oddala v zakup gradnjo mostu, ki bo povezoval oba stolpa ter ureditev zemljišča pred bolnišnico. Dela se bodo začela v mesecu septembru, istočasno pa bodo začeli še gradnjo dimnika. Medtem pa sta podjetji Total-termica in Aster iz Milana ter Galli iz kraja Erba (pokr. Como) začeli s tehnološkimi deli na tako imenovanih zunanjih variantah, kot so delavnice, uradi in ambulante. Kmalu pa bo končano dovažanje vseh aparatov in strojev za termične, električne in zimrzovalne centrale, ki bodo lahko začele delovati v roku šestih mesecev. V teku so tudi pogovori s predstavniki občinske upra-
ve, da bi povezali notranjo odtočno mrežo z mestno kanalizacijo.
Deželna bolnišniška ustanova je tudi že oddala v zakup dobavo in postavitev centralizirane kuhinje ter sterilizacijske aparature. Za obe deli bo skrbela družba Zanussi iz Pordenona. V mesecu septembru pa se bodo razna podjetja potegovala za dobavo in postavitev radioloških, laboratorijskih in terapevtičnih naprav ter za opremo operacijskih sob. Predvidoma bodo vse te aparature stale skoraj štiri in pol milijarde lir. Ravno tako v septembru bodo oddana v zakup dela za notranjo u-reditev prostorov, ki so namenjeni bolnikom, in centralizirane pralnice. Slednjo bodo namreč zgradili v prostorih bivše Piastilux Dilfi v industrijski coni; za obnovo in preureditev teh prostorov je bolnišniška ustanova že razpisala šest zasebnih licitacij; dela bodo predvidoma stala približno 800 milijonov lir. V prihodnjih mesecih pa bo deželna bolnišniška ustanova oddala v zakup še vrsto dopolnilnih tehnoloških del, za skupno vsoto ene milijarde lir.
OBISK V ENEM OD ŠESTIH CENTROV, KI SO NADOMESTILI PSIHIATRIČNO BOLNICO
V šentjakobskem centru za umsko zdravje se borijo proti revščini in osamljenosti
• V ponedeljek, 13. avgusta, ob 20.30 se bo sestal na svojem sedežu v Ul. S. Ermacora 3 rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje.
•Dnevna soba« centra za umsko zdravje v Ul. della Guardia
iiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiii n in iinin im tnitiiMiiiiiiiniiiiaiiiiiiiiiiHiiikiniiiiiiiiiaiiiiiniiiiiiiiiiniiiniinifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiit' jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiib
TRTE BI POTREBOVALE SE VEC VLAGE
Včerajšnji naliv je omilil pomanjkanje vode v okolici
■Kdor nima dovolj velikih bazenov za zbiranje deževnice, je v dokajšnjih škripcih - Problemi tudi na področju vrtnarstva in cvetličarstva
Pred včerajšnjim nalivom, ki je bil tako težko pričakovan in ki je zadnji trenutek rešil iz kritičnega stanja marsikatero povrtnino in seveda vinsko trto, smo imeli telefonske pogovore z nekaterimi kmetovalci.
Prvi je bil na vrsti znani vinogradnik iz Mačkolj Zoran Parovel, ki nam je brez kakršnega koli drugega uvoda povedal, da je stanje v vinogradih precej resno. Če je še do pred kratkim kazalo, da bo letošnji pridelek grozdja ugoden, je začelo sedaj listje zaradi izredne suše rumeneti, kar bo' imelo za posledico. da bo jeseni manj grozdja. Zaradi suše izgleda grozdje v popoldanski pripeki kakor izpito; zvečer in poneči, ko vročina poleže, pa se le za silo opomore.
Iz Zgonika se je po telefonu o-glasil Miroslav Žigon, ki ima trenutno v svoji kleti osmico, sicer pa se bavi s cvetličarstvom. Ker stanuje v zgornjem delu vasi, je potožil, da nima redne pitne vode že od nedelje, tako da se za pranje kozarcev od osmice poslužuje kar vode v vodnjaku. Tudi tu je
iiiiiiiiiiiaaiiiiaiiiiaaiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiinaii«miiiiiiiiiiiuiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii»iiaiiaiaiiiiiiiiiaiaiiaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiii»
Naliv prineseI rahlo osvežitev
Val slabega vremena, ki je v prvih popoldanskih urah zajel vso Furlanijo-Julijsko krajino, je proti večeru že šel mimo. Temperatura je padla za nekaj stopinj, tistih nekaj milimetrov dežja, ki je padlo v teku včerajšnjega dne, pa ni prineslo velike koristi poljedelstvu.
Gasilci vsekakor niso imeli mnogo dela: naliv ni povzročil poplav v kleteh, kot se je dogajalo pred časom, je pa botroval celi vrsti manjših prometnih nesreč. Tenka plast blata, ki se je ustvarila na cestišču, je bila usodna marsikateremu avtomobilistu, ki je pritisnil na zavore in se veselo oddrsal s svojim vozilom vred. Edino poplavo so gasilci zabeležili v Ulici Vidali, vendar ne zaradi dežja, temveč zaradi počene cevi.
Slabo vreme je presenetilo mladega jadralca, ki sta se zjutraj, ko je sicer bilo še sonce, podala na odprto morje. Moral je poseči čoln pristaniškega poveljstva
Na slikah: tržaške ulice v jutranjih urah, ko je neznosna vročina prisilila marsikaterega turista, da si sleče srajco ter nekje opoldne, ko so se nekatere ulice pretvorile v hudournike.

položaj na vrtu precej kritičen in vode za zalivanje povrtnine in cvetic krepko primanjkuje.
Tudi Janko Škrk doma iz zgornjega dela Saleža ima sitnosti z vodo, saj jo ima le v poznih večernih u-rah. Ker ima lepo pokrito gredo, v kateri rastejo vrtnice, na vrtu pa polno drugega cvetja, s katerim o-skrbuje mestni trg, si je za hude sušne čase, kot jih imamo sedaj, sezidal bazen, v katerem zbira deževnico, ki jo nato po potrebi izkorišča.
Tudi živina v hlevu zvečer ne poleže. dokler ne dqty , zadostna* io-ličine vode.	‘	:	'
V	Saležu suša še ni povzročila škode trti, saj je v vinogradih, žh-radi dobrih strojev mogoče izpuliti vsak plevel, ki bi jemal prepotrebno vlago, ki je še ostala vinski trti.
Za konec smo za pogovor izbrali še Dušana Kodriča, doma od Sv. Ane, ki se bavi z vrtnarstvom. Dejal nam je, da so mimo sušnega obdobja šli brez večjih problemov, da pa bi utegnili nastati, če ne bi nastopil včerajšnji dež.
V	včerajšnji članek o pomanjkanju vode na Tržaškem se je vrinila tiskovna napaka, ki je nekoliko spremenila smisel izjave predsednika kraškega vodovoda Srečka Colje. V Trnovco, Šempolaj, Prečnik, Praprot, Samatorco, Salež, Gabrovec, Zgonik in Koludrovco so prepeljali 1.100 kubičnih metrov vode in ne 110, kot je bilo napisano, (zt)
Pridržana prognoza za 16-letno Rečanko
Na trbiški cesti v višini odcepa za Katinaro je prišlo včeraj zjutraj do močnega trčenja med motornim kolesom reške registracije in tržaškim avtomobilom. V nesreči se je hudo ponesrečila komaj 16-letna jugoslovanska državljanka Jenny Lončar z Reke, za. katero so si zdravniki nevrokirurškega oddelka glavne bolnišnice pridržali prognozo.
Nesreča se je pripetila ob 10.30. Motorno kolo, ki ga je upravljal 20-letni Rečan Giorgio Alexovski in na katerem se je peljala še Lončarjeva, je bilo namenjeno v mesto, ko je na križišču čelno trčilo v avtomobil, za volanom katerega je sedela 29-letna Gabriella Cuccagna iz Ul. dei Porta 29. Motociklista je vrglo na asfalt, pri čemer je dekle dobilo močan udarec v glavo. Omamljeno so jo z rešilcem Rdečega križa prepeljali v bolnico, kjer ji zdravniki skušajo rešiti življenje. Njenemu prijatelju so v bolnici le nudili prvo pomoč.
Malo po sprejetju ponesrečenke v bolnico, so policijski organi že
obvestili jugoslovanski konzulat v Trstu o nesreči, tako da so lahko s konzulata nemudoma obvestili
starše nesrečnega dekleta.
Padla je zaradi nafte
Pravcata naftna mlakuža na cesti pri Korošcih je botrovala padcu z mopedom 35-letne Lidie Sturman iz Milj, Ul. Colarich 74. Ponesrečenko so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo morala zaradi udarcev po nogah zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku. Nafta se je razlila po cesti iz avtocisterne in so jo pozneje gasilci posuli z žagovi-no ter jo odstranili s ceste.
Požar zajel včeraj prodajalno Supercoop
Manjši požar je včeraj ob zajel prodajalno Supercoop v voredu Čampi Elisi 16. Kot so pozneje ugotovili gasilci, je ogenj za netil kratek stik v zmrzovalniku,
16.50
Dre-
ker se je le-ta preveč segrel. 0-gnjeni zublji so zajeli hladilnik in nekaj vnetljivega blaga, vendar se niso razširili zaradi takojšnjega posega tržaških gasilcev, ki so prihiteli na kraj požara z dvema brizgalkama. Pod vodstvom načelnika oddelka Piacentinija in dežurnega funkcionarja Lcfana so bili gasilci v dobri uri kos plamenom.
Medtem ko se je okoli prodajalne zbrala mrc-jca radovednežev, je prispel v Supercoop tudi upravitelj Claudio Cramastetter iz Ul. Polo 6, ki bo lahko šele danes dokončno napravil obračun škede. Po prvih ocenah je požar uničil za nekaj milijonov lir imovine in blaga.
• Tržaška občina je razpisala natečaj za 17 mest občinskih smetarjev. Interesenti ne smejo biti mlajši od 18 in starejši od 35 let ter morajo imeti obveznošolsko izobrazbo. Prošnje na kolkovanem papirju sprejemajo na občini do 14. ure dne 4. septembra 1979. Vse druge informacije posreduje urad za o-sebje pri tržaški občini, občinska palača, 2. nadstropje, soba št. 93.
V šentjakobskem rajonu, v Ulici della Guardia, stoji eden od šestih centrov za umsko zdravje, ki jih upravlja tržaška nokrajina. Center je bil večkrat tarča ostrih kritik s strani javnih organov in posebno lokalnega italijanskega tiska. ki so nanj zvračali vso krivdo za bedo in revščino, ki vlada v tem predelu mesta. Sv. Jakob je eden od najbolj gosto naseljenih in obenem eden najbolj revnih tržaških mestnih četrti. Kdor pptrka na vrata centra, ni vedno potreben zdravniške pomoči, včasih je le lačen ali pa išče streho nad krožnik glavo. Toda center ni dom za onemogle. Še za bolnike je tu prostor pretesen, ko se jih ob uri kosila nabere preko 80. Stranišče je sa mo eno, kopalnice pa sploh ni. Zaposlenih je 22 oseb (14 bolničarjev in bolničark. 3 socialne delavke,
3 zdravniki in dva prostovoljca), dejansko pa bi jih potrebovali ve liko več. Toda pokrajinska uprava že dolgo let ne razpisuje natečajev.
Zdravstveni delavci morajo bolnike obiskovati tudi na domovih in jim pomagati pri vsakodnevnih o-pravkih. Dogaja pa se, da se morajo zanimati tudi za take ljudi, za katere bi morala skrbeti občina. To je primer starke v Ulici Costalun-ga, ki
stanovanju, sredi umazanih cunj in kozic in z razbitimi šipami na oknih. Nihče se zanjo ne pobriga, niti edini nečak, ki mu je starka le v napoto, niti občinski uprava, ki se svoji dolžnosti izmika z izgovorom, češ, saj ima pokojnino, ki presega 130.000 lir mesečno in si lahko sama pomaga. Nekaj mesecev .je zdravstveni center skrbel zanjo, toda s časom je poslalo jasno, da starka ni duševno neurav-
novešena, pač pa, da so nje® .jj časni izbruhi le posledica stan^
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 7. AVGUSTA 1979
Povrtnina	Min.	Maks.	Prevl.	Sadje	Min.	Maks	Prevl.
Česen	1300	1800	1500	Marelice	1265	1725	1380
Radič zelen	2000	3000	2300	Banane	803	935	880
Cikorija	200	400	300	Hruške	575	690	633
Čebula Fižol	345	400	380	Jabolka jonathan	322	345	345
v stročju	403	575	518	Melone Breskve	288	690	403
Melancane				(bele I.)	575	805	690
dolge	173	345	230	Češplje			
Krompir bea	280	345	300	burbank		460	
Zelena				Limone			
paprika	230	460	345	zelene	748	1035	863
Paradižniki	230	345	288	Lubenice	100	120	120
Peteršilj	600	800	700	Grozdje			
Zelena	600	800	700	pansee I.	575	748	633
in njenega muhastega značaja-brnili so se torej na občinsko 110^ vo, toda brez uspeha. Kam naj daj z njo?	Vej,
To pa tudi nd edini primer. no znova se prikažejo taki, ki m lijo. da je center dobrodelna^ nova in težko jim je odreči P®‘|j «Če bi občina poskrbela, tjAji pri Sv. Jakobu začela delovati P na menza» pravi eden od jev» bi mi imeli veliko manj Nekateri iščejo pri nas (e .
in družbo. Pozimi J?
P«?
prava gneča. Dogaja se tudi, nekateri delajo, češ, da so ^
«	---.i	—— ——	-- u:
no neuravnovešeni, samo da nas nekaj debili Pcgcstoma * a priklatijo pijanci. Vse to pa naše delo.«
Ljudje gledajo z nezaupanje®^ blico z napisom »Center za ^
zdravje«, če imajo med svojci ^
nike, ki potrebujejo psihiatf8-^j.
rajši zatečejo k priznanim zdr8 kom, ali pa naravnost v bol® Tako se je zgodilo tudi z K ^ tom, komaj triindvajsetletnim j tom, ki se je že več let zdrav® psihiatrih in kljub temu se je govo stanje poslabšalo. Ko Je. Ipega dne zagrozil svoji ga s silo odpeljali v glavno n" ^ co in od tam (»klicali cente? ^ umsko zdravje. Kar cele tri U® ^ se morali bolničarji truditi. prestrašenega fanta prepriča®-jim sledi. S potrpežljivostjo * ^ pridobili njegovo zaupanje in $ kaj tednih so dosegli nepriča* uspeh: fant se je popolnoma, j ril in trenutno mu ni treba J- wf. pomirjevalnih sredstev. Celo ši, ki so s skrajnim nezaupanj,
prepustili fanta zdravstvenemu ^ tru, niso hoteli verjeti svojim ^ Zdravstveni delavci centra S1 «
M
sebno prizadevajo, da bi pe®?1 tistim, ki še niso kronični
kajti prav s takimi lahko jpe najboljše uspehe. Tiste, ki 50
--~-J 	---- -----—• _
sobni za delo, so vključili v ^t« ge. ki so jih ustanovili prav namen. Trenutno delujejo S® ke zadruge, katere vsaj del00
a V*
ži<
fli*
pravljajo bolniki sami Problematično je tudi vpf®. j«, stanovanj, v katerih bolniki 1 . j To so ponavadi stare in zap® hiše, v najrevnejših predeli” ( sta. Že zunanjost ne obeta ®7j: brega, toda to, kar človek i notranjosti, je naravnost Pre\/j^ vo: podrtija, nered in ne?; čl® Kako naj v takih pogojih do® vek veselje do življenja? 0aP
• Na oglasni deski šolskega ništva je razobešen seznam z D. ni vodstvenega osebja nižjih $ njih šol, ki ga je ministrstvu ^ šolstvo sklenilo premestiti v P° šolskem letu.	>
.*
...........................................................................................................................umu................llmumiii.......................■■um................■■■■■mm................■■mm...............immmmmim”"""""
V NOČI MED TORKOM IN SREDO V UL. TLA VIA
Trije potniki hudo ranjeni pri trčenju renaulta v dro{J j
Za enega od njih, 42-letnega Vincema Palombo, so si zdravniki pridržali
Trije hudo ranjeni, od katerih se eden bori s smrtjo na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice, je dramatični obračun prometne nesreče, ki se je pripetila v Ul. Flavia v noči med torkom in sredo. Ranjenci, 35-letni Giulio Piscitelli iz Ul. della Guardia 9, 42-letni Vincenzo Palom-ba iz Ul. Madonnina 27 ter njegova 38-letna žena Maria Jurincich, so se iz še nepojasnjenih razlogov zaleteli z renaultom v drog električne napeljave.
Nesreča se je pripetila ob 2.25 ponoči. Renault 12 R, ki je last Pisci-tellija in v katerem sta se peljala še zakonca Palomba, je vozil po Ul. Flavia v smeri proti središču mesta, v blagem ovinku na levo v višini poslopja s hišno številko 94 je avtomobil kar naenkrat zavozil proti levi, zapeljal na gredico, ki ločuje cestišče ter silovito treščil v drog električne napeljave.
Ko so na kraj nesreče prispeli prvi reševalci, se jim je nudil srhljiv prizor. Osebju Rdečega križa je komaj uspelo, da je iz zmečkane pločevine potegnilo tri potnike ter jih
takoj prepeljalo z rešilcem v glavno bolnišnico. Tu so zdravniki hitro u-gotovili, da se je najhuje ponesrečil Vincenzo Palomba, ki se je pri trčenju močno udaril v glavo, si zlomil ličnico in gleženj desne noge ter dobil še nekaj drugih udarcev po telesu. Nezavestnega so sprejeli na oddelku za oživljanje s strogo pridržano prognozo.
Njegova žena Maria Jurincich se je udarila po čelu, v ramo, brado in desno nogo, dobila pa je še več ran, zaradi česar so jo prepeljali na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh, Huje se je poškodoval Piscitelli, ki si je zlomil stegnenico in kolk ter se udaril v trebuh. Zdravniki so mu izdali prognozo okrevanja v treh mesecih.
Na kraj nesreče je posegla izvidnica prometne policije, ki je uvedla preiskavo. Renault je bil po trčenju v drog skoraj popolnoma uničen, iz česar sklepajo, da je nesreči botrovala tudi prevelika hitrost. Vse doslej pn ni uspelo policiji še zagotovo izvedeti, kdo je upravljal avtomobil in kje sta sedela potnika. Po
dosedanjih izvidih kaže, da je upravljal lastnik, Piscitelli, je baje sedel Vincenzo P®*”*#
njegova žena Maria pa se je peljala na zadnjem sedežu.
• Ker mora telefonsko
SIP položiti vzdolž Kjadinske ijj-
podzemeljski kabel, bo tam no prepovedan avtomobilski PAlit1 in sicer v prvi fazi del na ^gSgč' omenjene ulice med ulicama pl
na odseku, ki leži med ulica®8 setti in Ressman.
setu m ivesBuiaii.	,
d*S
V spomin na Ivana Novak8 jj jeta Ivanka in Franc Resinovi lir za Dijaško matico. .
Y	spomin na Ano Vecchiotti ^p\
Ladi Vodopivec 10.000 lir 88 Sirena.	r
V	spomin na Angelo Tušar^p Kacin daruje osebje lekarne po> d’oro 30.000 lir za Skupnost ® Opčine,
PRIN
0

6!
0
^ram
ob i
Mira
22-15
hrva
4rist(u
»lani
li ii Vinci
^ei
tu.
>f;
»sceis
rfiar\
Sta
Ufi »ero 'Snoi tor | C»rc "dr »0 1 m « hilac
,'sta
‘enz,
IZi
J°Ve
‘Nor
Vori
f*lm
[Pito
V'Ho^
4>tti
vsat

«0!
An
?»va
S
S
■"U,
la
‘n
«12
da
«18
Hit
H
h
fr
i?
s
A3'
,h
M
H
V
\
S
!:<
%
h
s
>3'
«i
Ho,
IICO
Igra in razvedrilo glavna skrb otrok v koloniji SDD v Šempolaju

ačaja'! sko upr«
m naj *
i
i ki nf ;ina
či pon^
a Ja
ovati jav'
bolnrf^
uinj
le
ie w
AfJ
“J**
'J'*
vojci V* iaira. ? *dr«£ bolaia0,
z
nim /J dravilP"
:s*
srs*
:enter J
ri ure ^
-i da S
ičali, "J * v ^
'maie5 » V
roči
^ Si5
"S?
dosef"
„ za®“ v z»„
rav . ta-štin ^
delu«
C«
c A sf*
lap)
?8?r
Prosveta
farski park - «Luči in zvoki«:
^•Tamare > (v italijanščini); ob ■ ’15 «San u Miramaru* (v srbo-

uri «11 sogno imperiale di
. am— išč:
m n 21.30 «Patrick». R. Help-Hitju?’ Millian, S. Penhaligon. »in M—22.15 «La sfida degli in-j^eibili campioni». Barvni film.
J8.00 «C’eravamo tanto ama-Stif . 0 Manfredi, V. Gassman, &lc*i • a Sandrelli. Barvni film. W*'°r 16.30 «La grande corsa». CVni fi’m za vsakogar.
^nacielo 17.00-22.20 «In diretta: v- lne del mondo, eccezionale dal iljfro>>- Barvni film. i. 16.30 «La pantera rosas. Pe-r- Sellers, David Niven, Claudia
Cdinale.
^ammatico 14.45—22.00 «1 por-jn uesideri di una studentessa* ‘Eurore erotico». Prepovedana ‘‘"admi pod 18. letom. stall0 17.30 «Cinque dita di vio-p(.Zaf- Lo Lieh, Wang Ping. Pre-i. • enan mladini pod 14. letom.
PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo črne ali barvne, format minimum 20 za 25) sprejemamo od 20. 8 do vključno 23. 8. v ljudskem domu v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavljene na društvenem prazniku 25. in 26. avgusta.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica
sporoča obiskovalcem, da bo zopet odprta v ponedeljek, 3. septembra 1979.
Pisarna TPPZ bo do konca tega meseca zaprta.
Il
f^no 16.30 «La furia del drago«.
Lee Barvni film. l*J’a 17.00 «Chinatown». Barvni CZ-avsakogar, l "01 17.00 «Scontri stellari. oltce čr ter:
Uo° ^ene<o 16.30 «L’isola del
Vsakogar.
W';rza dimensione». Barvni film. i'« Veneto 16.30 «L’isola del tIor Moreau*. Barvni 'film-za'
Prejšnji teden se je v Šempolaju pričelo petindvajsetdnevno počitniško letovanje, ki ga že vrsto let organizira Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta. Tokrat domujejo otroci v npvo poimenovani osnovni šoli Stanko Gruden, od koder se vsako jutro z avtobusom odpeljejo na morje v Sesljan. Letos šteje kolonija oseminštirideset osnovnošolskih otrok. Večinoma so iz okolice Trsta, skoraj tretjina pa iz Gorice. Spremlja jih pet študentk, ki skrbijo za varstvo otrok. Po prvih trenutkih domotožja, so se otroci kmalu znašli in navezali nove prijateljske stike. Čudovito, sicer zelo to-olo vreme, pa omogoča, da se otroci ves dopoldan nemoteno zabavajo na sesljanski plaži. Za hrano pa i-majo letoviščniki poskrbljeno v šoli, kjer domujejo.
Prejšnji teden so se otroci z u-spehom udeležili tudi risarskega tekmovanja v Prečniku, kjer so s svojimi izdelki osvojili več nagrad, temu pa je pripomoglo tudi to, da se otroci v teh dneh veliko u-kvarjajo z risanjem in izleti v o-kolici šempolaja. Po plavanji/, i-grah, sprehodih pa tudi petje, saj se mladi pevci z nestrpnostjo pripravljajo na program za tržaški radio. Nedelja —obiski staršev in sorodnikov — pa ni več daleč, kljub temu pa so le redki otroci, ki štejejo dneve do obiskov, ker jim je igra in razvedrilo glavna skrb.
Gledališča
{jOSSSTT,
!kva ’ 9- t m-> ob 20.30 peta pred-IjL ^Perete «Scugnizza*. Glasba dfM., Gosta; v soboto, ob 20.30 šesta tja. iT.Va in v nedeljo, 12. t.m., zad-Ir^tj Upnice so v prodaji v Pasaži
Wn’”s.ki umetnostni galeriji na tja “nitk bodo v avgustu nasledilo ihtave:
'tl lii ~~ Fernando Goina Gordini ^ 12 a r° Travan; da d° 17. — Ex tempore »Ntgra-ild j a Utlita dTtalia«; si 0° 26. — Bruna Bertotti Frau-« Paolo Gerli;
’■*- ’ V0 3. 9. — Simonetta Ferfo
8lia
'h Mario Salvo.
b Ceriii kavarne Tommaseo je r.9- posmrtna razstava slik
Ptecinija
'
>
ih
•stvo / no'
ni
4
ren^
■e K
Vi
p$e;
Jft
na b
0
&
.0
Izleti
Stm1 prireJa od 25. avgusta do HoTmbra devetdnevni planinski ? trn J*0 Planinski vertikali SPDT 'šC^fje na Peči pri Trbižu preko lite b, h Juliji Rezije in Bene-^Dfi^nije do Matajurja. Pohod ■H fTeren za vse. Kogar bi zani-.se za vse podrobnosti in t9nf:?iCiie obrne na ZSŠDI (Ul. sv. i*D ,ka 20. tel. 767304). fe 2g 1Van Grbec iz Skednja prire-i krajav®UsW izlet v Metliko - Be-d|jln,a- Vpisovanje "sak dan od 20. ure v društvenih pro-
S
f Čestitke
Danes praznuje CARLO svoj rojstni dan. Mnogo sreče, veselja in zdravja ter da bi se še naprej tako rad učil slovenščine mu želi Neva, ki obenem čestita, čeprav malo pozno, bratu FRANKU ob uspešno opravljeni maturi in mu zaželi obilo uspehov V življenju.
' f>T	sirim 1.7 .
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM motor javva 350 kub. cm, s prevoženimi 9.000 km za 550.000 lir, za pojasnila obrnite se na Pierota Loviščka, Ul. S. Pellico 1, Gorica.
PRODAM po ugodni ceni FIAT 124 special T. Telefon 727259.
IŠČEMO stanovanje ali hišo po možnosti v okolici Trsta, lahko tudi v predmestju, v najem ali v primeru zmerne cene tudi za odkup. Telefonirati do 14. ure na štev. 743888.
OSMICA — Miroslav Žigon — Zgonik — toči svoje dqmače črno in belo vino.
PRODAM enoinpoltonski tovornjak «OM-40», leto izdelave 1975. Pokličite tel. (0481) 24-60, vsak dan med 9. in 12. uro.
PRODAJAM zazidljivo zemljišče o-koli 1000—1200 kv. m, ob cesti Devinščina - Prosek. Telefonirati na št. 225333.
PRODAM malo motorno črpalko za namakanje vrt. in nasadov — je popolnoma nova. Prodam tudi u-metniške fotografije za okrasitev stanovanj in drugih prostorov Li lija Bogomil, Bidovčeva 13/A Koper.
TRGOVINA Mode Valentina pri Domju št. 89. Velika razprodaja oblačil vseh vrst!
PRODAM FORD taunus 1600 SW, letnik 76, v odličnem stanju, avtoradio. Ulica Rapicio 7, telefon 763-107 Carli.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo od 13. do 20. avgusta zaprta zaradi dopusta.
""'"'m......m.........m......ilmiiihiiiiiiiiiimuiiiiiiiiMiiiili>m>ii*'"",""ml....
Včeraj-danes
&nes, ČETRTEK, 9. avgusta
S* , JANEZ JI-24 Vzide ob 5.57 in zatone ob ^ vzirT ^°'žina dneva 14.26. — Lu-jm'\0b 21.15 in zatone ob 7.25. lr‘. PETEK, 10. avgusta Vt	LOVRENC
li 265 V.žerai: naj višja temperatu-l?,	,f'-0D>i'ije, najnižja 20 stopinj,
21,8 stopinje, zračni tlak ijfltig rntl rahlo pada, vlaga 60-od-M r’^o pooblačeno, padlo je /vi‘r(J,n1 dežja, veter 4 km na uro ^tttufa "dnik, morje mirno, tem-a morja 25 stopinj.
Rojstva in smrti
> roriii avgusta 1979 se je v Tr 10 otrok, umrlo pa je 6
SO SE: Daniele Basile, dn anri dlo Corso, Paolo Fabrici, tri, o- ,radamente, Riccardo Bus-jS iu Racher, Walter Zoch, ORorovd(,h, Chiara Piceini, Križman.
91-letni Rodolfo Chet "a Carolina Sussich vd. De
sillia, 73-letna Maria Iurisevic vd. Canziani, 89-letna Beatrice Zanut-tin vd. Fornasaro, 80-letni Lorenzo De Marco, 78-letni Egidio Petz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (S. Fran-cesco) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19.
(od 8,30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan, 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan, 2, Ul. T. Vecellio 24.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 2114)01; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina; tel. 200-121; Sesljan; tel. 209-197; Žavlje: tel. 213 137: Milje; tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627.
MESECA OKTOBRA V BOLOGNI
Meddeželna konferenca o vojaških služnostih
Proti koncu meseca oktobra bo v Bologni meddeželna konferenca o vojaških služnostih. Priredili jo bo do na pobudo deželne uprave F-JK s sodelovanjem z deželama Emilio -Romagno in Toskano. Na konferenci pa ne bodo razpravljali samo o vprašanju vojaških služnosti; govorili bodo tudi o celotni problematiki, ki zadeva prisotnost vojaških sil na raznih območjih državnega ozemlja, saj vojašnice, skladišča, vadbena zemljišča in strateške infrastrukture v veliki meri pogojujejo gospodarske in družbene interese ter perspektive razvoja posameznih ob moči j.
Znano je, da je Furlanija - Julijska krajina na prvem mestu, kar se tiče razsežnosti zemljišč, ki so podvržena vojaškim služnostim; zato prebivalstvo pričakuje, da bi jih čim več razrešili. V tem smislu konkretno deluje deželni mešani paritetni odbor, ki je v dveh letih zmanjšal ža skoraj 50 od sto raz sežnost zemljišč, ki so bila podvržena vojaškim služnostim, sedaj pa se ukvarja s perečim problemom vojaških strelišč.
Pri reševanju teh vprašanj bodo predstavniki deželnih uprav upoštevali potrebe vojaških sil, istočasno pa bodo skrbeli, da ne bi prizadeli družbenogospodarskih interesov prebivalstva.
POPRAVEK
V včerajšnjem poročilu o šagri v Prebenegu se je vrinila neljuba napaka: šagra je trajala od sobote do ponedeljka; v soboto in nedeljo je igral za ples ansambel Supergroup, v ponedeljek pa so nastopili veseli godci iz Boljunca.
BANCA Dl fREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. PlLŽl-lO - '	B1-Rde
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 8. 8. 1979
Ameriški dolar	814,-
Funt šterling	1800,—
Irski funt šterling	1.650,-
Švicarski frank	488—
Francoski frank	189—
Belgijski frank	26,5
Nemška marka	444,50
Avstrijski šiling	60,40
Kanadski dolar	690—
Holandski florint	402—
Danska krona	156—
švedska krona	188—
Norveška krona	158—
Drahma	22—
Mali dinar	38,59
Veliki dinar	38,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
BLIŽA SC JESEN, ČAS VISILJA ZA LOVCI
V nedeljo bodo odprli lov na domače in ptice selivke
Tudi letos prepoved streljanja na srake, šoje in golobe
Poletje se bo čez poldrugi mesec nagnilo v jesen, z jesenjo pa prihaja čas lova. Goriška pokrajinska uprava je te dni že objavila lovski koledar za letošnjo sezono, ki se bo pričela v nedeljo, 12. avgusta, ko bodo odprli lov na nekatere vrste ptic, ki stalno živijo v naših krajih ter na selivce.
Pravzaprav se je lovska sezona začela 1. julija, ko so odprli selektivni lov na srnjaka, ki bo trajal še do 15. avgusta. Od 9. septembra bo ponovno dovoljen odstrel visoke divjadi, ki se je zlasti na Krasu precej razmnožila. Z istim datumom bo dovoljen tudi odstrel merjascev. Glavna lovska sezona se bo tudi letos pričela 1. oktobra, ko bo dovoljen odstrel fazanov in jerebic (če je ostala še katera). Za zajce bo v oktobru veljalo še premirje, kajti lov na dolgoušce bodo tudi letos odprli 1. novembra, trajal pa bo do 31. decembra, ko ne bodo več preganjali niti fazanov niti merjascev. 31. januarja se zaključi lov na nekatere vrste ptic, 1. marca pa na vodno kokoško in divje race. Uradno se bo lovska sezona sklenila 31. marca.
To je v glavnih obrisih letošnji lovski koledar. Morda pa še podrobnejše pojasnilo, da tudi takrat ne bo dovoljen obstrel srak, šoj m golobov, čeprav je število teh ptic v zadnjem času naraslo. Zakoni so zakoni. V imenu slednjih bodo lovci lahko skozi celo sezono preganjali lisice, da bi ugotovili, kako se širi pasja steklina, namreč.
V glavnem veljajo glede samega izvajanja lova, predpisi iz prejšnjih let, ki naj bi jih člani zelene bratovščine kar se da vestno spoštovali. Zaradi varnosti njih samih namreč, kakor zaradi varnosti drugih občanov in imovine, in ne nazadnje zaradi pravilnejšega odnosa do živali in narave. Gre za pravilno pojmovanje vloge lova in lovca v današnjem svetu, kjer je lovec prvi zaščitnik in varuh narave, O tem, kolikšen je stalež posameznih vrst visoke in nizke divjadi v pokrajini, bomo spregovorili v prihodnjih dnevih. Za zdaj samo nekaj splošnih ugotovitev, da se je tudi letos spet občutno skrčil življenski prostor nekaterih vrst živali in da so nekatere še bolj ogrožene kakor pred letom dni.
Torej bo najbrž odstrelka tudi bolj malo.
Ob velikem šmarnu v Gradišču
irmtava ptic

Na veliki-šmaren bo v občinskem parku v Gradišču 13. razstava ptic. Gre za prireditev, ki nima take bogate tradicije, kakor Jernejev sejem v Gorici, ali pa še starejši ptičji sejem v Sacilu, vendar privablja iz leta v leto vedno več obiskovalcev.
Poleg razstave ptic bo letos tudi nekaj vzporednih prireditev. Ob priložnosti bodo namreč priredili tudi razstavo raznih vrst psov, nagačenih živali, slikarski ex tempore za mladino pod 15, letom, fotografski natečaj, tekmovanje v lovu ptic s piščalko in poleg tega še razstavo raznega materiala in orodja za vrtnarstvo in poljedelstvo.
Izenačenje statusa uslužbencev bolnišnic
Včeraj so se na skupščini sestali uslužbenci bivšega goriškega sanatorija. Sestanek je sklicala enotna sindikalna federacija. Kot je znano je spadal sanatorij pod u-pravo zavoda za socialno skrbstvo INPS in so imeli zaradi tega uslužbenci status, ki je drugačni od o-nega v bolnišnicah. Pred nekaj leti
je bil namreč tudi sanatorij (uradno ime je danes pnevmološka bolnišnica) priključen goriški splošni bolnišnici in zaradi tega je bilo treba uskladiti plače osebja obeh bolnišnic. Pogajanja so bila dolgotrajna, sedaj se zdi, da so stvari končno prišli do konca.
NUJNO OBVESTILO
Prednostna lestvica za otroške vzgojiteljice
Goriški šolski skrbnik dr. Condo-relli obvešča zainteresirane, da bodo jutri objavili seznam šestdesetih vzgojiteljic v otroških vrtcih, ki so prišle s stalno službovanje na podlagi zakona štev. 463 iz leta 1978. V stalež je prišlo šestdeset vzgojiteljic. Prednostna lestvica bo objavljena na oglasni deski šolskega skrbništva. Zainteresirane vzgojiteljice imajo možnost priziva v roku petih dni po objavi te lestvice.
Septembra odločitev o prodajnem centru v naselju Sv. Ane?
Šele septembra bodo na občini, v pristojni komisiji za trgovino, sklepali o podelitvi obrtnice za ve-bko samopostrežno trgovbio v naselju Sv. Ane. Kot je znano se za to trgovino zanimajo tako štandrež-ki gospodarski operaterji združeni v konzorciju COPEGO, ki so prvi vložili prošnjo in načrt za prodajno zgradbo tor imajo na razpolago tudi primerno zemljišče sredi naselja Sv. Ane, goriški odsek tr-žiške delavske potrošniške zadruge, Delavske zadruge iz Trsta in trgovsko podjetje Godina iz Gorice.
O tej obrtniei je bilo že precej govora in tudi razburjenja, pristaši goriške sekcije tržiške delavske zadruge so skušali izsiliti dovoljenje zase tudi za demonstracijo po mestnih ulicah. Predstavniki te zadruge so tudi zahtevah, da bi ob-razložih članom občinske komisije svoj načrt in smotre svoje organizacije. To se je tudi zgodilo, pred nekaj dnevi je zastopnike te zadruge sprejel predsednik občinske komisije. Zdi se, da bo komisija povabila na razgovor tudi druge prosilce. Odločitev pa naj bi padla v septembru, ko bodo vsi člani komisije prisotni v Gorici. Stvar se odlaša že celi dve leti in je povzročila že vrsto polemik tudi v časopisju.
V OKVIRU SEPTEMBRSKIH PRIREDITEV V GORICI
V organizaciji skupine EME 3. mednarodni pohod v Sorici
Na sporedu bo 16. septembra • Bogate nagrade, pri. znanja in spominski kovanec z napisom v štirih jezikih
V organizaciji skupine Gruppo Marciatori Gorizia in pod pokroviteljstvom goriške hranilnice in posojilnice se bo 16. septembra odvijal po goriških uhcah ter v neposredni mestni okolici 3. mednarodni netekmovalni pohod. Gre za tradicionalno športno prireditev, ki se u-vršča v niz kulturnih in športnih prireditev v okviru Goriškega septembra. Pravzaprav bi morali zapisati, da gre za tri različne prireditve, saj se bodo udeleženci pomerili kar na treh razbčno dolgih progah in sicer na 9, 22 in 40 kilometrski. Start in cilj pa bosta, kakor že tudi prejšnja leta, na občinskem stadionu na Rojcah. Proge bodo morah prehoditi (ali preteči) v maksimalnem času 3, 4 in 8 ur, prireditev pa bo, tako pravijo organizatorji, ob vsakem vremenu.
Tudi tokrat bo na razpolago veliko število nagrad, spominskih znakov, pokalov in drugih priložnostnih nagrad. Posebej velja opozoriti, da bodo vsakemu tekmovalcu, ki bo v določenem času prehodil ali pretekel
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIUIIIIIMIIUIIIIIIIIINIIIlUMIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUKIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllll
5. SEPTEMBRA V CASCAISU NA PORTUGALSKEM
V televizijskih «igrah brez meja» sodeluje letos tudi Nova Gorica
Novogoričani bodo sodelovali na igrah z zastopniki sedmih mest in drugih držav ■ Igre gleda 80 milijonov gledalcev v Evropi, Ameriki in Afriki
«Igre brez meja« navdušujejo že celo vrsto let televizijsko publiko iz vse Evrope. Nastale so na pobudo nekaterih zahodnoevropskih televizijskih mrež in kaj kmalu vzbudile zanimanje širokih plasti prebivalstva ob toplih poletnih večerih, posebno še ker je šlo vsakokrat za razbčna tekmovanja, predvsem šaljive narave in tudi ker so bile tekme vedno v drugačnem kraju. Že lani so je v to tekmovanje vključila tudi Jugoslavija. Predstavniki raznih jugoslovanskih mest so lani le nekoliko «pokukali« kako je s temi igrami. Letos pa so se kar krepko pripravili in na dosedanjih igrah tudi pobrali največ prvih mest. Letos sodeluje na teh igrah osem držav, poleg lanskega novinca Jugoslavije se letošnji novinec Portugalska.
Za te igre smo1'sfe' y “naši ' kro p.iki pozanimali, ker sodelujejo letos na njih, v zadnjem kolu, ki bo v začetku septembra v Cascaisu na Portugalskem, tudi mladi športniki iz Nove Gorice. Mlado mesto ob meji, ki je široko odprto v svet, bo za en večer prišlo v široki čarobni svet televizijskega prenosa. O Novi Gorici bo govor ta večer v vsej Evropi. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da se novogoriška ekipa z vso vnemo pripravlja na ta nastop v upanju, da bo izenačila letošnje uspehe drugih jugoslovanskih mest.
Kako pa so sploh prišli do tega, da so izbrali Novo Gorico? Zastop nike na teh igrah izbirajo v Jugo siaviji v takih mestih, ki lahko pokažejo že nekaj tradicije pa tudi volje do sodelovanja. Nova Gorica leži ob meji in je zato zelo odprto mesto vsem tokovom, v zadnjem času so njeni športniki dokazali precejšnje sposobnosti, še zlasti v atletiki. Pa tudi v organizacijskih sposobnostih ne zaostajajo, saj so pripravili zahtevni mladinski kongres. In tako so ponudbo ljubljanske televizijske hiše, tako pravi predsednik občinske skupščine Jože šušmelj, ki je tudi predsednik
pripravljalnega odbora za te igre, dali v pretres občinski skupščini, ki je po dolgi razpravi predlog tudi sprejela.
Začele so se priprave. Ker bo podlaga šaljivih tekmovanj v Cascaisu bikoborba, torej bodo igre precej zahtevne, so sklenili izbrati že izurjene mlade atlete. Testirali so približno 80 mladincev, ki so se prijavili, iz teh izbrali ekipo 14 tekmovalcev, ki se že več časa na nalašč pripravljenem terenu in v podobnih okoliščinah kot bo tekmovalno področje v Cascaisu, vestno vadijo. Trenira jih profesor telovadbe Ivan Kovačič.
Ekipo sestavljajo: 31-letni gradbeni tehnik Fedor Bernhard, 28-letni vodovodni inšt^lg^, Bpps _ ^l^yič,
30-	letni elektromehanik Milko Špacapan. 23-letna študentka ekonomske fakultete Vita Vidič, "l8'-lelni dijak srednje tehnične šole Samo Adamič, 26-letna profesorica telesne vzgoje Zarja Trekman, 24-letna študentka Visoke šole za telesno kulturo Irena Soban, 24-ietni električar Radovan Vidič, 26-letni fizioterapevt Peter Pirih, 24-letna študentka arhitekture Mirjam Melnik, 20-letni strojni tehnik Zvonko Urbančič,
31-	letni električar Ivan Makarovič, 25-letna učiteljica telesne vzgoje Lilijana Šibav in 30-letni strojni tehnik Franc Rojc.
Ta skupina se je odpovedala letošnjim počitnicam in se doma pripravlja na zahtevno tekmovanje. Kakšno mesto bodo dosegli? Odg.> vor je docela preuranjen kajti vse se lahko zgodi. Seveda od telesne kondicije in tudi od spretnosti pa tudi veliko od naključja je odvisno ali se bodo na to ali ono mesto na lestvici. Kdor sledi vsak dingi teden večernim tekmam, lahko ugotovi, da igra presejšnjo vlogo v teh tekmovanjih sreča.
Vsekakor pa lahko ugotavljamo že v naprej, da bo Nova Gorica s svojim zastopstvom za en večer na ekranih približno 80 milijonov gledalcev v Evropi, Severni Ameriki in Kanadi, severni Afriki. O malem,
POGOVOR S 73-LETNIM JOŽEFOM DEVETAKOM Z VRHA
Ko so Štirne poleti usahnile so vodo dovažali z lodricami
Na Krasu je bila voda zelo dragocena - V prejšnjem stoletju so si Štirne lahko privoščile le najbogatejše družine
Področje doberdobskega Krasa je na Goriškem najbolj podvrženo pomanjkanju vode. Tudi letos so se zaradi suše mnoge domačije znašle s suhimi vodovodnimi pipami, predvsem v Doberdobu in na Vrhu. Če se še danes v teh krajih srečujejo z resnimi problemi pri preskrbi z vodo, kakšen je bil šele položaj, ko so bili ti kraji brez vodovoda. Pozanimali smo se pri 73-letnem Jožefu Devetaku z Vrha. Vrh je namreč vas, ki ima najbolj oddaljene vodne vire, ki poleti ne usahnejo.
«Z vodo je bilo vsako poletje problem, sploh pa ko smo imeli daljše suše. Takrat smo morali voziti vodo z lodricami iz Vipave, Soče ali pa iz Doberdobskega jezera. V sušnem obdobju so se Štirne kmalu spraznile.* Naš razgovor smo nadaljevali o današnji suši, o požgani zelenjavi in o tem, kako so nekoč gradili Štirne. »Izročilo pravi, da so se prvi prebivalci Vrha posluževali vode, ki se je nabirala v ilovnatih dolinah. Med najstarejše ilovnate rezervoarje verjetno sodi Kal. ki se deli na tri dele. Iz Stimee so zajemali vodo za ljudi, pri Ovčnja-ku so se napajale ovce. Veliki Kal pa je služil za napajanje goveda. Poleg tega so se posluževali tudi izvira pri luži na Brstovcu, le da je
bil izvirek zelo šibek in je lahko preskrboval le malo domačij.*
Kdaj pa so zgradili prvo štirno iz kamenja? »Točnega leta gradnje ne poznamo, vendar sem prepričan, da je to bila komunska Štirna pri Cotičih, v prvi polovici devetnajstega stoletja. Potem so si zgradile Štirne tudi bogatejše družine, čumpinvi, Mišinvi, štefenatvi in tako naprej.*
Zvedeli smo, da je takrat gradnja Štirne trajala tudi mesece, če so naleteli na skale, zato so si jo lahko privoščile le najbogatejše družine. Nato smo ga povprašali, kako je bilo s preskrbo z vodo po prvi svetovni vojni. »Takrat smo se morali posluževati raznih rezervarjev, ki so jih zgradili za vojaške potrebe, ker so bile skoraj vse Štirne prazne. Eksplozije v času fronte so povzročile večje razpoke, ki so omogočile, da je voda stekla, Po vojni je bila huda suša leta 1921, k0 smo spraznili vse rezervoarje vode na Vrhu, takrat smo morali skoraj celo poletje voziti vodo iz Vipave.*
Ko je vsako leto primanjkovalo vode, niso pazili, da je bila voda čista in razkužena, ampak so le ta ko zaiemali vodo, da ni bilo v njej preveč blata. Po besedah Jožefa Devetaka se je večkrat zgodilo, da so
morali odganjati kače in žabe, preden so zajemali vodo, ki so jo rabili za odžejanje. Malo začudeno je pogledal, ko sem ga vprašal, če so tako vodo prevreli, preden so jo u-porabili, »Takrat smo bili odpornejši,* je dejal, »in nismo toliko pazili na vse te malenkosti, vrhu tega pa smo morali predvsem delati, da smo iz zemlje spravili toliko, da smo lahko preživeli. V sušnih poletjih smo poželi le nekaj pšenice in ječmena, ki sta se izognila suši. Navadno pa smo pospravili le malo krompirja in tudi koruze je bilo premalo. Vodo smo lahko uporabljali le v omejenih količinah in še to le za kuhanje in za napajanje živine. Ženske so morale prati perilo na Vipavi.*
Pri njem smo se tudi pozanimali, kako je bilo po zadnji svetovni vojni, ko še niso napeljali vodovoda. «Kot sem že prej povedal, nam je skoraj vsako leto zmanjkalo vodič, po drugi svetovni vojni pa so nam vozili vodo z avtocisternami Leta 1962 so napeljali vodovod. Sedaj pa praktično nimamo več problemov z vodo, če zmanjka, je to le za nekaj ur. Prepričan sem, da če bi v vasj malo manj zalivali, bi nam vode nikoli ne zmanjkalo.*
(k.d.)
komaj tridesetletnem mestecu, bo izvedel domala ves svet.
(m. w.)
progo, podelili umetniško oblikovan bronast kovanec, premera 40 milimetrov, na katerem je na eni strani upodobljen goriški grad z napisom Guriza, Gorz, na drugi strani pa grajsko dvorišče z napisom Gorica, Gorizia. Isti kovanec, samo v srebrni izvedbi, bo tudi na prodaj.
Pa še to. Mednarodnega pohoda se lahko udeležijo posamezniki ab skupine. Podrobnejša pojasnila pa dobijo v pisarni Pro Loco, na Verdijevem Korzu v Gorici. Tam se lahko tudi prijavijo, vendar šele po 1. septembru.
NA OBMEJNEM PREHODU
Oddana dela za umetniški vodnjak
Na ponedeljkovem sestanku ožjega občinskega odbora so sklendi takoj naročiti delo za umetniški vodnjak na novem mej nebi prehodu pri Štan-drežu načrtovalcema Pierluigiju Piz-zulu in Steliu Koviču. Poleg tega so razpisali mesto inženirja, šefa oddelka. Odborniki so sprejeh še vrsto drugih sklepov.
Pri Rdeči hiši trčenje med štirimi avtomobili
Mestni predel ob mejnem prehodu pri Rdeči hiši je bil že večkrat prizorišče prometnih nesreč vsake vrste. Kljub vsem znakom o omejitvi hitrosti je široka in tekoča cesta za mnoge avtomobiliste priložnost, da pokažejo svoje šoferske sposobnosti. Spričo takega stanja, so tudi nesreče dokaj pogoste, posebno ob slabem vremenu.
Spolzka cesta je, kot kaže, botrovala tudi nesreči, ki se je pripetila včeraj okrog 11. ure. Avto znamke ford GO 66834 je v Ulici Giustinia-ni treščil v obcestno drevo, od koder ga je vrglo na levo stran cestišča. Šofer je izjavil, da mu je drugo vozilo, o katerem pa ni bilo ne duha ne sluha, presekalo pot.
Iz nasprotne smeri je pripeljala zastava 101 in je «počasi in previdno*, kot je dejal voznik, prehitevala razbito vozilo, v istem trenutku je nasproti privozil princ NSU GO 52736, ki se je jugoslovanskemu avtomobilu sicer izognil, žal pa ne pri-kobci. Potniki niso utrpeli poškodb. Precej gmotne škode je na fordu, tudi princ pa bo potreboval pomoč avtobčarja. Manj sta poškodovana zastava ter fiat 850, ki je bil parkiran v bližini.
INTERPELACIJA PSI
Kako stoje stvari s plavalnim bazenom?
Kakšni so dejanski odnosi med goriško občinsko upravo in športnim združenjem «Gorizia nuoto*, ki upravlja mestni bazen na Rojcah, hoče vedeti od župana z interpelacijo socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch. Svoje vprašanje je zastopnik PSI naslovil na župana potem ko so voditelji zdru-žgnja, «.(iorizia,..tWQto* na tiskovni konferenci izjavili, da jim občina dolguje že tri leta 49 milijonov lir, in-.da-: bodo».zato .primorani omejiti urnik odprtja bazena in odpustiti precej uslužbencev. Župan je na te izjave takoj reagiral in s pismom zagotovil, da bodo takoj po velikem šmarnu na občini stvar vzeli v pretres. Ker pa so izjave zastopnikov «Gorizia nuoto* zelo hude, meni svetovalec Waltritsch, da mora župan o stvari obvestiti tudi zelo podrobno in nazorno občinski svet.
llllllllllllllUIIIU|||||||||||||||||||||||||||||||||(||||l||||||l||ll||||||||||,,||,,|l|||||||||||,|||n||||||||||||t|u|||||||||||||
V ČASU POČITNIC
TRDO SOOČANJE DIJAKOV S TEŽAŠKIM DELOM
Pravilno vrednotenje dela in zasluženega denarja
BERITE
REVIJO
Poletno delo je precej razširjeno med našo dijaško mladino, študijska potovanja, ki jih organizirajo razne agencije so predraga, da ne govorimo o letovanju v turističnih krajih, zato si jih le redki lahko privoščijo. Ali ostaneš torej doma, prespiš jutro, nato pa si s stripi in lahko glasbo krajšaš čas ali pa si poiščeš priložnostno zaposlitev. So sicer še drugi načini, kako uporabiti počitnice, v glavnem pa sta ta dva najbolj razširjena.
Izbira priložnostnega dela gre v glavnem v dve smeri: nekateri se odločijo za poklic, ki ga mislijo po končanih študijih nadaljevati, ostali pa se usmerijo v več ali manj težaška dela. Tu je tudi največ razpoložljivih mest, izkušnja fizično napornega poklica pa je po svoje tudi privlačna za dijaka, ki je vajen večji del leta presedeti po pet ur na dan za šolsko klopjo.
Zaslužek je glavna motivacija, ki sili študenta, da se odloči za poletno delo; plače so precej visoke v tistih dejavnostih, kjer je potreba po delovni sili velika, delodajalcem pa ne gre, da bi redno zaposlovali delavce, za katere so stroški mnogo večji. Dijaka pa tudi navadno ne zanima, če bo za dva ali tri mecese prejemal socialne prispevke in če bo primerno zavarovan pred morebitnimi nezgodami, ampak je zadovoljen, če kaj več prejme tv zameno za molk*. V takem primeru lahko prejme za težaško delo tudi 3000 - 3500 lir na uro, medtem, ko bi po pogodbeni plači dobil le nekaj čez 2000 lir.
Delo je za mladega človeka tudi nova izkušnja, način osamosvojitve. Z delom si pridobi ugled v družini in družbi. V družini zato, ker postane ekonomsko neodvisen; za prijatelje delavce pa ni več študent, ki zviška gleda nanje. Razlike, predvsem v miselnosti, med dijaki in delavci še vedno obstajajo, kljub poskusom zbliževanja zadnjih let, zato se dijak - delavec med delavci drugače počuti kot študent, ki takih izkušenj nima. Drugače čutijo tudi delavci, saj ga smatrajo za svojega. Tudi on je občutil pekoče popoldanske sonce, umazano delavnico ali kaj podobnega. Soočil se je z delovnim oko Ijem, njihovim načinom življenja.
Prvi stik s takim okoljem je pre-
cej trd. Od osmih do pete si v službi, večerja, spanje, pa spet na delo. T0 je bistveno drugače kakor v šoli. Bolj enolično in mučno. Trda vsakdanjost, ki odtujuje, (a.m.)
Jutri povratek otrok iz Savudrije
Jutri se vrnejo domov iz Savudrije otroci, ki tam letujejo v počitniški koloniji, ki jo je tudi letos priredila komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Predvidevajo, da bo avtobus pripeljal na Travnik ob
12.30,	zato naj starši čakajo tam svoje otroke. Otroci iz kolonije v Gorjah pa se vrnejo v ponedeljek, 13, avgusta.
Kino
Gorivu
VERDI 18.00—22.00 «Uno sbirro dal-la faccia d’angelo». T. Musante in S. Strasberg. Barvni film.
CORSO Zaprto zaradi dopusta.
VITTORIA 17.00-22.00 «La bestia*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 18.00-22.00 »Come per-dere una moglie e trovare un'a-mante*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »PerVersion flash*.
Nora Gorivu in oko! iv u
SVOBODA 18.0U-20.00 »Razjezil se bom*. Francoski film.
SOČA 18.00-20.00 «Madamo pipi*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »V vrtincu zavesti*. Angleški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Corso Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72-701.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
JUGOSLOVANSKI FILMSKI FESTIVAL V PULJU
Razsodbe festivalske žirije razvnele ostre polemike
«Zlata arena» Vičkovi «TroIeji» ■ Tihotapci pred vojno, med vojno in po njej ■ Partizanski boj se je «povesterniI»?
Naš posebni dopisnik iz pulj-' skega festivala jugoslovanskega filma Sandro Damiani nam je že pred dnevi poslal nekaj dopisov iz mesta ob «Areiii», ki jih žal nismo mogli objaviti zaradi poštnih nevšečnosti. Še pred prejemom prvih dopisov, smo prejeli zadnjega, ki obravnava zaključne dneve na festivalu. Spričo dejstva, da se je festival že zaključil, objavljamo ta Damianijev prispevek ter se obenem oproščamo pri bralcih zaradi nepopolnosti celotnega poročanja, ki pa očivi-dno ne izhaja iz naše pozabljivosti. Damiani nam pa v svojem zadnjem poročilu poroča kot sledi.
Opravičujem se, da ne morem napisati dveh člankov namesto e-nega (PD objavlja ta članek v dveh nadaljevanjih, zaradi njegove razsežnosti — op. uredništva) o zadnjih treh dneh filmskega festivala v Pulju in o njegovih zaključkih. Krivda za to gre samo pošti, ki mi ne jamči zadovoljive hitrosti pri pošiljkah.
'Pulj 79» se je torej zaključil. Kako? V razburkanem morju žvižganja in protestov: ni ga bilo filma ali avtorja — z redkimi izjemami —, ki bi ga ne poko-Upli na večer nagraditve z gromkim «buuu». Da ne govorimo o , zmešnjavi, ki je nastala na tiskovni konferenci, ko so objavili delovnim udeležencem imena m naslove ljudi, ki jih je žirija nagradila . .. Bili so celo ljudje, ki so zahtevali, naj žirija v celoti vrne, kar je prejela za puljski transfer in za dnevnice, češ 'da ni naredila obsolutno ničesar, razen tega, da se je pogodila s posameznimi proizvajalci in avtorji» . . .
No, žirija se ni v resnici odlikovala ne s svojim pogumom in ne s svojo resnostjo. Toda moja izvajanja, to je razumljivo, naj zadevajo splošnost: ne bom se zadrževal, seveda, glede posameznih članov, za nekatere od katerih vem, da so resni, dobro pripravljeni in vse kaj drugega kot 'mafijci*.
Toda povrnimo se k nagrajencem.
Zlata arena za film je pripadla «Trofeji» Karolja Vička. Gre za film. ki je brez dvoma pogumen, ki priklene pozornost javnosti na žgoča dogajanja izpred nekaj let, ki pa istočasno odraža «današnje dni*. Gre, kot sem že pisal v prvem dopisu iz Pulja, za eno od tolikih komisij za raziskavo razlogov o družbenih neenakostih v Jugoslaviji, ki so veljali (da se tako izrazimo) pred desetletjem. Film spremlja dejavnost enega od teh pojavov, osebnosti ki jo sestavljajo, ozračje v katerem delujejo itd. Vse to je opisano z določeno bistroumnostjo, čeprav z veliko naivnostjo in z «bogastvom» vsakdanjega izrazoslovja «šablonskega antikomu-, nizma». Ti dve zadnji značilnosti pa sta na vsak način navzoči v vseh filmih.
Kako pa naj bi bilo drugače? te od leta 1968-69 jugoslovanska kinematografija ne proizvaja več filmov te zvrsti, se pravi od tedaj, ko so prišli na plan razni Makavejev, Djordjevič, Pavlovič, prvi Petrovič ter žižič, ki je pred nekaj leti posnel 'Hišo*: film, ki je bil deloma kritičen in deloma konvencionalen ter «mežikajoč*'.
Druga nagrada, srebrna arena je šla 'Usijanju» «Bora Draško-viča». Gre za delo, ki je stilistično bolj strnjeno od prvega, katerega snov pa je od nas bolj oddaljena, kot pa Vičkova. Na vsak način pa gre za 'poslanstvo*, ki ni «oddaljeno* in nekoristno. Dogajanje se razvija v loku sedmih let: od neposredno predvojnih časov, do povojnih. Draškovič nam hote prihrani vsako preveč izrazito povezovanje z vojno in oboroženo revolucijo: vojna, kot taka, je za pridelovalce tobaka o katerih se govori, samo ena od tolikih nesreč. Samo redki od njih bodo razumeli 'pomembnost dogajanja* in bodo odšli v 'hosto». Drugi pa se bodo v boju za življenje tudi po koncu vojne šli tihotapce: nova ideologija, socializem, komunizem nimajo drugačnega prizvoka za njih, ki so se morali vedno boriti proti oblasti. Inštrumenti za razumevanje teh dogajanj so pripadali samo redkim in, kot nalašč, so ti redki vedeli vse to bolj zase, kot za druge*.
Draškovičev film opozarja brez
slepomišenja m potrebo, da je treba dobro premisliti preden se obsojajo določena stališča, če ni bila prej dana možnost, da se dobro obrazložijo zadevna protislovja. Pozitivne rešitve, pa morajo absolutno sloneti na dialogu, na stikih, na razumevanju in ne na nasilju, ki v filmu ubije dolgo in bratsko prijateljstvo, poleg tega, da prekine dvojno rast.
Tretji nagrajeni film pripada Goranu Paskaljeviču «Zemaljski dani teku*. Gre za izredno mehak film, ki so ga mnogi, še preveč,/hoteli vzporediti z «Umberto D.» Tako kot v De Sicovem delu, je tudi tu protagonist filma četrta starostna doba, starost, samota, tesnoba, bojazni, zbledele iluzije starosti. Kot v neorealističnem vrhunskem delu se tudi tu režija ne poslužuje likov poklicnih igralcev, temveč navadnih ljudi z ulice. Prav ta je morda film, ki je najbolj resničen, ki najbolj prizadene človeka, ki najbolj izžareva ljubezen od vseh filmov na festivalu, že samo dejstvo, da je tovariš Lino Mic-ciche (urednik 'Avantija* in ravnatelj festivalov v Pesaru) predlagal naj bi ta film predvajali na beneškem septembrskem bienalu, pove, kakšna je vrednost dela e dinega predstavnika ".praške šole* ki je bil letos navzoč v Pulju. V 'praško šolo» združujemo tisto skupino jugoslovanskih kinematografskih delavcev, ki so diplomirali na kinematografski akademiji v Pragi). Med njimi so: Grlič (lani v Cannesu). Karanovii (lani v Cannesu), Zafranovič (zmagovalec «Pulja 78» in letos v Cannesu). Gre torej za muovelle vaugue* jugoslovanskega filma.
Pa se povrnimo k Pulju. Prve tri nagrade odražajo nekoliko potek jugoslovanskega filmskega festivala: ponovno je zaživela kinematografija, ki govori o stvarnosti in o stvarni družbi, z naivnostjo in nekoliko nerodno, toda na vsak način govori o njej. Na drugi strani
nov, toda slabše obdelani. Govorimo seveda o načinu, kako je bila «zvrst* izkoriščana v zadnjih desetih letih. Kaj naj rečemo navsezadnje o delih, kjer med partizani (ali zavezniki) naletimo na i gralce kot so, dopuščamo Richard Harrison, ali pa Beba Lončar, kar ne dopuščamo.
Glede 'vojne* zvrsti pa je najbolj pometno oceno dal Micciche na neki tiskovni konferenci: «Ni resno predvajati pred javnostjo prizor, v katerem neki partizan u-bije z desetimi streli iz puške kar 50 nacistov». Ta izjava je škandali-zirala nekega jugoslovanskega kritika, ki je Miccicheja obtožil, da je ignorant in fašist. . . Mislim, da ni treba dodati nič drugega.
«Draga moja Iza» (režiser Vojko Duletič* na festivalu v Pulju. Na sliki: Milena Župančičeva
.. umil,„„„„„1mm.Mi111m11.111111111.il............mn 1.1..1.....1.  ..................."m.............m  ................
MED BORI IN TABORNIM OGNJEM OB PULJSKI OBALI
V svobodi bivanja pod oblini nebom in zvezdami največ ja vrednost življenja svobodnih nomade v
«Cigansko» življenje ob podzemskih podmorskih jamah in pekočih meduzah - Obisk na puljskem festivalu
Mislim,
izgubljen,
da človek le ni tako kot kaže moderna u-metnost. Našel je spet sožitje z naravo. Kot mravlje v mravljišču so kampi ob morju polni ljudi.
Morje, sonce . . . Rojeni smo za to. Peter, Mihec in jaz smo posuli lastniki dveh borov in drobno cvetočega grma. Kdaj pa kdaj smo ga tudi zalili, saj deževalo ni nikoli (sem prihajamo že tretje leto), potem smo raziskovali o-balo našega polotoka, plavali ob njej in tudi čez zaliv na drugi
pa se zdi da je film o partizanskem
nete^et/dmo^o0^ Sl! toda j bre$ Lanskega leta s^bomo ve-
niso prodrli. Morda zato, ker so ponavljali že obrabljene teme, ali pa, ker so se končno vsi zavedli, da se ta zvrst kina ne izplača. To pa v smislu, da so ljudje razumeli, da so partizanski filmi jugoslovanska verzija ameriških wester-
zdah med bori in tabornem ognju ob obali. In pečenem krompirju.
Na drugi strani polotočka je Peter odkril podzemsko - podmorsko jamo z majhnimi kapniki, po čemer je sklepal, da je tu bi-

S tridnevne šagre v Prebenegu
Sprevod od spomenika padlih do prireditvenega mesta
'*■ rit*-	■ 'vism
ftninitfiimiiMtiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiMMiniii
V Franciji podražitev Fordovih modelov
Francoska podružnica tovarne Fqrd je napovedala da bo povišala za približno 4,5 od sto cene svojih modelov escort, capri, gra-nada in taunus. Dostavna vozila pa se bodo podražila povprečno 6 od sto.
Izbira barve
Izbiro barve za plovila navadno pogojuje modna muhavost. Ne bo odveč, če posredujemo nekaj praktičnih ugotovitev, ki nam bodo prišle prav, ko bi hoteli prebarvati naše plovilo. Bela barva je najboljša, saj odbija sončne žarke, napake in odrgnine se malo poznajo. Za nameček pa se bela barva z lahkoto umaže, s časom pa tudi porumeni. Modra barva zmanjšuje plovilo in slabo •dbiia sončne žarke, bolje jih odbija rdeča in svetlozelena barva.
«Ex tempore*
lo nekoč kopno. Mihael je v tem vtaknil v jamo glavo in postal «predjamski človek*. Naša italijanska soseda ga je celo imenovala «Michele della grotta». Sama. med temi borovci in zelenimi grmi — skoraj z veseljem kuham. Prava malenkost v primerjavi z vsemi temi darovi sonca in morja je na primer ugotovitev, da topla voda izpod tušev nikoli ne priteče. Ali, da je tušev premalo. Na nekaterih otokih niti vode ni dovolj. Lahko piješ samo vino. V Grčiji imajo že vnaprej pripravljene osle, ki te potem, ko nisi več žejen odnesejo z obale do pristanišča. Dve leti nisem imela obiskov. «To je za cigane!* sem slišala pripombe. Najbrž sem se preveč hvalila. Letos imam med tremi grmi sprejemnico za goste. Največja vrednost življenja modernih nomadov je v svobodi bivanja pod oblim nebom. In vse gre po sistemu «nare-di si sam». Vsi smo s tem zadovoljni. Nihče ni do sebe rad kritičen. Letos z vsemi temi športi nadaljujemo. Igramo še bad-mitftbn, mečemo krožnik in lovimo meduze, ki prihajajo z valovi in plimo k obali. Spečejo te kot najhujša kopriva. Že vsi imamo kali pečat »a roki ali nogi, le dedek ga ni dobil, ker se drži obale in trdi, da zna plavati samo pod vodo.
Najlepši odtis imam sama: ljubka, mala meduzica z lovkami in klobukom je pustila odtis na roki zgoraj. Dedek trdi, da tiste tri črte spominjajo na našitke pod-narednikov v ameriški mornarici.
Res pa je, da ta nadloga ne priplava vsak dan k obali. Rodil se je nov obmorski šport — lov na meduze. Peter jih pobija z nožem. Vseeno se mi smilijo, morje je pravzaprav njihovo.
Dedek in Nana sta tudi tu in pravita, da sta prišla samo preganjati revmatizem. Dedek ugotavlja, da se počuti kot pri malo boljših Romih. Včasih se mu ponoči izpiha blazina, včasih se mu prevrne stol medtem, ko na njem sedi. Hotela sem starše prepričati, da hvala prejšnjih let ni tako neutemeljena. Povabila sem jih na mondeno odprtje puljskega filmskega festivala. Kaj takega še niste videli. Sosedje so mi lansko leto rekli, da mi je lahko žal, ker sem odprtje zamudila.
Popoldne stojim v vrsti za vstopnice. Vročina se odbija od asfalta in se dviga. Ko pridem na vrsto ostanejo še stojišča. «Se boste že kam vsedli* — mi reče prodajalka. Kot morje obalo ob plimi — ljudje preplavljajo okolico arene. Nekakšno praznično pričakovanje je brati na obrazih. Brez težav pridemo v areno, saj ni nikogar, ki bi pregledal vstopnice. Množica se pretaka v areno kot reka. Spotikamo se drug ob drugega, postaja zatohlo. Na nekih ruševinah posedemo. Komaj se še da dihati. Odpravim se med tiste, ki stojijo. Med glavami lepo ujamem napovedovalko in predsednika puljske občine v uvodnem govoru. Vsi čakamo na ognjemet. Ugasnejo luči, ognjemeta ni. Steče predfilm. Tedaj mi prileti kamenček v čelo in v nogo. Sem precej trdoglava pa se mi sedaj nič ne pozna. Dedek vstaja, mama grabi za roko Mihca, ki se je strašno spotil, Peter je že pri izhodu. Kaj sem hotela? Odpravim se za njimi in tako zamudim gotovo zanimiv film cživi bili pa vidjeli*. Množica za zgornjimi vrati nam komaj dovoli oditi. Moški godrnjajo, ženske mrmrajo, ena pa naravnost zagode «Zakaj pa kupujete drage vstopnice, če filma ne mislite gledati?* Drugi reče: »Ljudi irnadu previše para.* Srečni odkorakamo do najbližje slaščičarne nekega Šiptarja, ki nas vedno najprijazneje postreže. Tokrat smo mu popili vso limonado iz zelene krogle.
Po vsem tem sem staknila hud nahod. Z Mihcem še vedno smrkava. Ampak jaz smrkam še od ginjenosti, ker mi je le uspelo videti celovečerni film na pulj skem festivalu.
Samo pol ure sem se sonč”' v vrsti pred kinom »Beograd*,
pa sem dobila dve lepi vstopnici z napisom: sredina, levo, 12. red, sjedište 23 in 24. Mamo prepričujem, da se nima česa bati. «Sedeže imava. Ja, kaj nam pa morejo?* Mama se da prepričati. Samo kakšnega vojnega filma in pobijanja ne mara gledati.
Ko si uspešno izborim parkirišče, je boljše volje. Hitiva, skoraj tečeva čez celi Pulj, še 15 minut je do začetka. Prideva, ko ravno ugasnejo luči. Tavava v poltemi. «To je zgoraj!* nas u-smerjajo redarji. Hodiva po ka-meniti poti navzgor, spet mimo tistih z mahom obraslih ruševin. Prerineva se do 12. vrste, a tam je že vse zasedeno. Redar mi zatrjuje, da sedeži sploh niso označeni, komu povem številke pa mi zaupno pove, da so samo v tej vrsti prodali deset kart preveč. Na vprašanje, kako je to mogoče, ne ve odgovoriti. Potem naju pošilja (spet mi šepeta v u-ho) — v parter, kjer bova gotovo staknili kje kakšen sedež. Odpraviva se spet navzdol. Tam se spodnjemu redarju Jq zasmiliva in nama dovoli vsesti se na klop, kjer zgornja vrsta ima svoje noge. Končno sediva. Kot dve starorimski patricijki. Pogled v sredino arene na platno nama je odprt. »Kaj pa igra?* — vpraša mama. «Usijani», pravim. «A ne pomeni to malo čuknjeni?* reče mama. «Potem bo to gotovo kaj bolj lahkega.* — «Mogoče, celo smešnega.* — menim.
V predfilmu se trije ali štirje moški strašno mučijo, kot sizifi z neko prekleto skalo, ki noče in noče v hrib. Končno to skalo že v petih ali šestih porinejo do vrha. Vsi so se grozno spotili, mama tudi pravi, da je žejna.
itiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) - Bodite smotrni in v željah skromni, skratka stvarni. Proti koncu tedna neko srečanje, ki vam bo odprlo nova pota.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Vztrajati boste mogli pri svojih načrtih, vendar ne računajte, da ste povsod prvi. V ljubezni ne boste doživeli nič novega.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
—	Potrebni boste tuje pomoči, ki vam je ne bodo odrekli znanci in prijatelji. S tem se boste tudi zbližali z ljudmi, ki ste jih doslej zavračali. Preveč boste ljubosumni.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Z dobrim razumevanjem na delovnem mestu, boste verjetno dobro speljali nalogo do kraja. Nervoza in prehlad.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Nova poznanstva vam bodo utrla pot v nove posle, ki pa vam bodo prinesli toliko, kot vi računate. Dobro počutje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) - Z lastnimi močmi boste morali iz težav, v katere ste sami zašli. Tudi v ljubezni se vam prav nič kaj lepega ne nakazuje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)
—	Drugič dobro premislite preden se kaj obvežete. Določene obveznosti zadevajo tudi vaše čustvene
2fid^V6>
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Ne posvečajte preveč pozornosti govoricam, ki se širijo glede na vaš položaj, Stran z ljubosumnostjo. V zdravju nobenih motenj.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
—	Čeprav se na vse spoznate in gre marsikatero delo dobro od rok, se držite raje svojih nalog svojega poklica. Prebavne motnje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
—	Dobili boste vest ali sporočilo ali pa se boste z nekom srečali, kar bo v precejšnji meri spremenilo vašo dejavnost prihodnjih dni.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Izkoristite priložnost, ki se vam nudi. S svojim obnašanjem ste vzbudili zanimanje predstavnikov in uživate tudi njihovo simpatijo Zdravje,v redu.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Zel-koristno bi bilo za vas in za vaš družino, če bi nekoliko spremen11 vaš način dela Prijetno srečanje 2 išo osebo.
Celovečerni film pa prikazuje, kako revno so živeli ljudje pred vojno v neki hercegovski vasici, kjer jim je bil edini vir dohodka tobakov nasad. Sami ne smejo kaditi. Preganjajo jih financarji. izkoriščajo jih kapitalisti. Glavni protagonist in njegov oče za svoj rumeni duvan,' po odbitkih za davke in predujem dobita — nič dinarjev.
Učinkovit je začetek z Batom, ki tako uspešno zaigra brezsrčnega financarja, da mu občinstvo zaploska, ko ga oče protagonista zabode. In tako naprej, do skoraj edine ženske osebe, ki je seveda zato tu, da jo bo kdo osvojil. To je stari, možati Rade Serbedžija. Potem začneta protagonist in Rade »švercovati* tobak, ker je vojna zato idealna priložnost.
Močan prikaz možatosti obeh mož je prizor, ko se z malim tovornjakom in .šveicovarim duva-nom’ ustavita pred hišo. Skozi okno vidimo ženo v porednih krčih. Kratek dialog: «Greš notri?* — «Ne. Se mudi.* — «Dobro.*
Žena zakriči, obroček zajoka, vidi se sin. Rade vžge motor. Pred tem je učinkovit tudi prizor, kako partizani postrelijo I-talijaue, ker so prejšhji dan le ti pobili vse švercarske domačine v čolnu. — Eno rojstvo proti tolikim smrtim! Človeštvo izumre če postane filmsko platno resnično ogledalo življenja. Gledam kako se spušča vse bolj rdeči mesec skozi okno arene . . . Zaključni prizor — protagonist ubije Radeta, ker noče razumeti duha novega časa.
Pa sem mami obljubila, da . .. »Kako lep mesec v oknu arene,* pravi mama, tik preden prižgo luči.
Napovedovalka predstavi še u-stvarjalce filma, ki ob medlem ploskanju zelo hitro zginejo spred platna. Množica bi rada videla učinkovitejše reči, ne samo pif-paf, — konec. Smrt je treba obračati na levo in desno, ponuditi na tisoč različic, da zadovolji občinstvo. Prikazati čimbolj dramatično. To so stari Rimljani bolje znali. Vsekakor so — v areni nastopali samo moški.
«Nekaj spremembe pa je le takole gledati film,* — rečem mami, ko hitiva do avta. «če čepiš samo pred šotorom, nisi pravi turist.*	ALENKA B.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Kinematografski program
13.00	Veliki mojstri klasične glasbe
Wilhelm Kempff
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
18.15	Vsakdanja pravljica
18.20	Prihaja Lone Ranger
risanka	,
18.25 Giococitta
nagradno tekmovanje za mladino	/
19.20	LASSIE — TV film Izgubljeni mladič
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Paolo Villaggio: Giandomenico Fracchia prvi del
Fracchia in ljubezen
21.50	DNEVNIK 1 — Posebna oddaja
22.40	Skrivnostne zgodbe TV film
Genialen reporter Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.15	Morska biologija — 7. del Program za mladino
18.15	V Pcpeyevem baru
18.50	DNEVNIK 2 — Iz parlamenta
ŠPORT
19.10 Srečanje z. . .
Aquamanom in Supermanom Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	V Lawrenceovi hiši:
«Postati odrasli* — TV film
21.35	Ciak, ženske pripovedujejo 5. del
22.50	Sereno variabile
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Potovanje v izgubljeni čas: Dediščina za prihodnost, dok. Nova serija japonskih filmov nam bo predstavila v vsa kem filmu vrsto zanimivih izhodišč za razmišljanje na os
novi starih arheoloških, nografskih, zgedovinskih drugih znamenitosti po' svetu. Tako bomo v P filmu z naslovom ^F0;0 nje v izgubljeni “
spoznali staroegipčanske
menike, otok Santor» kjer naj bi bila po n- 7 1 teorijah nekdaj AntlanNJ Lai nato področje med J8'^ Sumatro, kjer je bil HEILBI otok Krakatoa, zanirruv®^ $ SjVar tudi »svilena cesta* — ■0(1 Jjksjrsk, tajske do Sirijske puščave »»tj, ^ Sredozemlja. Potem s®, |J> 6" j, še Pompeji, pa zaninBV' jrint g.
stanki azteške kulture,11
19.35 OBZORNIK 19.45 Nadobudneži, nanizanka 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Film tedna: «PETULIA» Danes si bomo ogled*®,.
gleški film «Petulia», režiser Vrstn ja Richarda Lesterja.	Rene
Zgodba filma «Petulia’ 15* P dogaja v San Franc1™ , Sercu
■rt- iTrei
Glavna junaka pa	^ *hei

v igralski upodobitvi i l*. Christie. Srečata se, med *J ,■ Ags, ma se splete prijatelj- j joi toda vsak ima svoje Pr0' aas me in to komplicira W prijateljstvo.
22.45	Jazz na ekranu: Jazz & ster RTV Beograd
23.15	TV DNEVNIK
„ ‘as I LKu:
\ Jliur
jfe
$
*■ Schn
film
Koper
20.50	Stičišče
21.00	Risanka
21.15	TV DNEVNIK
21.30	NEVARNI ROP Film je režiral K”-1101” tevvs, v glavnih vlogah’ j tne, orge Nader, Dominique L mis, Horst Frank
22 55 Dokumentarna oddaja 23.25 Jazz na ekranu:
Trio Johnnia Griffia in Taylorja Zagreb
19.15	Kapetan Mikula mali
19.45	Kviz
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Aktualna oddaja 21 50 F, Žižek: Ipavci (nadalD
23.05	Akcije
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.00, 17,00, 18.00 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro;
8.05	Z novim dnem; 9.30 Otroci se igrajo; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.00	Roman v nadaljevanjih; Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Roža niogota, antologija ljubezenske lirike; 15.35 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirano za. ..; 17.05 Skladatelji in izvajalci: 18.05 Kulturni prostor; 18.20--Glasbeni drobiž.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Knjiga na radiu;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po že-jah; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Italijanski zbori; 16.00 Neuvrščenost; 16.07 Vrti-ljal jugoslovanskih motivov; 16.55 Knjige v izložbi: 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Klasična kitara; 18.32 Jugoslovanska pop scena; 19.15 Glas Giannija Nazzarija; 19.33 Orkester klasične glasbe; 20.00 Opera, poezija, glasba in ples.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.35, 14.00, 14.30, 15:30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro;
8.30	Prenos RL; 14.05 Po domače z ansamblom Fantje treh dolin in z ansamblom Slavka Kovačiča; 14.37 Popevke se vrstijo; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zabavna glasba;
17.30	Aktualna tema; 17.35 Znane melodije; od 18.00 dalje Prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	15.00, 19.00, 21.00 Poroit
6.00	- 7.20 Glasbeno preboje^
9.00	Radio anch’io; 11.00 Kuo .
črko «K»: 11.30 Glasbeni P1'®?.yj z Rinom Gaetanom; 12.05 - fcTg in jaz; 14.03 Glasba; 14.30	^
Bsrtolt Brecht* v Olimpu klasi ^ 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska s Čanja; 17.00 Love mušic;	Car*
betrotter; 18.00 Vabilo na
poslušanje pop kitare; 18.30 “jjl sbeni program s Patty Pravo.1. J Prisluhni, večeri se; 19.30 Cm 31
ta generale; 20.00 Opsra^
20.30	Radijska drama; 21.50 sbeno naključje.
LJUBLJANA
12$
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, ll-0#jjj*| 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Por^SJ
7.50	Dobro jutro, otroci!; 8.20,^
kreacija; 8.30 Iz naših spored®^
9.08 Z glasbo v dober dani , Mladina poje; 10.05 Z radiom^; proti; 10.40 Turistični ,na?2n8-
11.05	Rezervirano za. . .; 13-1°. r ne melodije; 13.30 Kmetijs*1 ,(* sveti; 13 40 Od vasi do vasi; i Danes do 14. ure; 14.30 Prip°r1 jo vam. ..; 15.05 Mehurčki; Koncert ,za mlade poslušalce; Jezikovni pogovori; 16.30 glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 18J»o dio ob 18. uri: 19.00 «Vsa bo z nami zaprela. . .»; 19.15 ^ ne radijske postaje se vključuj
19.35	Ogrski plesi Brahmsa in Ferenca
20.35	Lahko noč, otroci!; 2°.^ nute z ansamblom Atija S®6^ 21.00 Četrtkov večer domačih r. srni in napevov; 22.05 Literarh jj čer; 22.45 Lepre melodije; Plesna glasba z jugoslovanjrjj
studiov; 00.05 Lirični utrinki; g,v
Paleta proprevk jugoslovanskih^ Nočni
torjev; 1.05 - 5.30 gram — glasba.
ailllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMI

Patronat KZ - INAC svetuj«
Ni mogoče istočasno priznanje partizanščine v Italiji in Jugoslavij
Vpr.: «Pišem vam, da mi pojasnite nekaj v zvezi s partizan-ščino, ker od tega je odvisno, kdaj se bom lahko ukopojil. Sem delavec in že celo življenje delam pod gospodarjem, vsega skupaj približno 30 let. Poleg tega imam še dve leti vojaščine, eno leto imam v Italiji priznane partizanščine od maja 1944 do maja 1945, v Jugoslaviji pa imam priznani dve leti partizanščine, ker oni štejejo dvojno, in še eno leto, ker sem ostal v vojski še do leta 1946. Če seštejem vsa ta leta skupaj, imam že danes več kot 35 let in bi se lahko torej že upokojil. Vendar pa preden storim ta korak, bi se rad točno prepričal, če mi bodo priznali vse omenjene dobe, da ne bi v nasprotnem primeru ostal brez ookojnine in brez službe. Najbolj me zanima, če mi bodo partizan Ičino priznali v Italiji in Jugosla >iji. Če ni možno priznanje v o->eh državah, bi lahko optiral za iriznanje v Jugo laviji, ker mi lam priznajo dve l"ti namesto e nega. Z zaupanjem čakam na vaš
odgovor in sem vam že sedaj hvaležen.» B. M.
Ko ugotavljate na osnovi seštevka prosameznih pokojninskih dob v Italiji in Jugoslaviji, da ste presegli 35 let skupne pokojninske dobe, očitno delate račune brez krčmarja. Pravzaprav so vsa o-menjena obdobja polnoveljavna, vendar pa bi bilo res preveč, če bi vam šteli partizanščino kar v trikratnem štetju.
Pa analizirajmo, kako lahko izkoristite dobo partizanščine. V skladu z italijansko - jugoslovansko konvencijo mora Italija priznati katero koli jugoslovansko pokojninsko dobo in torej tudi beneficirano dobo, ko se efektivna doba šteje s povečanjem, v konkretnem primeru dvojno. Vendar pa edini pogoj je ta. da ta doba ne sme sovpadati z dobo, ki jo že priznana v Italiji. Ker so vam leto partizanščine že priznali v Italiji, potem ne morete v nobenem primeru izkoristiti oriznanja odgovarjajočih dveh let v Italiji ker se nanaša na isto obdobje od leta 1944 do 1945. To seveda kar zadeva pokojninsko
dobo 35 let, praktično P3,«!®" bo Jugoslavija po 60. letu. ' jčr sti priznala eno leto ParilZMr: ne (v polovični meri, ker fi-vam je priznala že Italij®'" sto dodatno leto, ki ste Sa
bili v vojski do leta 1946, že danes polnoveljavno Pj^
tavljanju pokojninske
upokojitev boste morali še leto dnj, ker danes ($ ljate 34 let pokojninske d° ,[,0\k let delovne dobe, dve F',.ng if ščine, eno leto partizansci^jj.
eno ieto vojaščine v Jl|8?7.n d5" Takojšnjo upokojitev bi h’11. efii; segli edinole v enem P.'jlfi1*1 če razpolagate s starim listom, na katerem ni še 1 in priznana partizanščina . sf talijanskih vojaških oblas lahko poslužite priznanja v j[i-danščine v dvojnem štetju goslaviji in tako dejansko ■fi čate svojo pokojninsko ao®” ptr eno leto. Opcija med ^cm^r kojninskima dobama, ki se šata na isto obdobje, pa P\, \$' venciji ni možna, zavarovanj pfl-ko opravi opcijo v zvezi kojnino.

Sl
sta 1$
(»_odf
puščave* cm so » '.animiV' > ture,
dzanka
ULIA» „ gledali & a», režis^
■rja- „
>etuiia» * Francis*
e, mi
^LESARSTVO
DIRKA PO ZAHODNI NEMČIJI
fvicar Savary osvojil drugo etapo k Vlaeminck in Thevenet odstopila
Zahodni Nemec Dietrich Thurau še vedno zanesljivo v vodstvu
oloških.
svinskih
;ti po vs® o v n «Pote eni čl canske sp*
Santor* po nek*
Antlan#®
;d Javo*
mindva^ ^BRonn (ZRN) - Švicar Re-je osvojil drugo etapo ‘	‘ dirke po Zahodni Nem-
* davnina je prispela na cilj
W'in
150 metrov zaostanka.
(Savnihe pa je osvojil Belgi-J*tnck Sercu.
Eg®4 lestvica je seveda nespre-IjJT14’ Še naprej vodi domačin k5,uj m«item ko sta dva izmed W-°v dirke, Belgijec Roger De J^jronck in Francoz Bernard The-^Pstopila.
1 o , * red (Stuttgart-Heilbronn) Savary (švi.), ki je 177,5 ! ? Prevozil v času 4.41’27” 'F* (BeU	po 6”
Sta Geor 1 ^nemann (Niz.)
Z®!3 % ^ er (ZRN>
dado & . Schuetz (ZRNI bitvd ^ Jan Den granden (Bel.)
lfech (Av.)
čira ai1®11
Jazz od® d
tS isrter®a
c-,,?4 (Niz.) vsi v času Sercuja
l^UPNA lestvica {trurau (ZRN)
i^rs (gel. ) tn6, ann (Niz.)
]'vfk (Avstral.) t <dn Den Haute (Bel.)
^“nutz (švi.)
- film ,,
:hard ^
11.27’59” po 53” 2’49” 3’56”
4’00”
4’06”
415”
'ancozi za SP
Biz __
Tudi francoski zvezni 14 kolesarjev, ki bo-
togah:	n,	-- T
nique	fc ^ izbral
ttjjJ"1' francoske barve na sve-laja	jj Prvenstvu	v Valkenburgu.
irta Bernard Hinault, Roland 'ia in ^ ij n,a> Jean Rene Bernardeau, Anke k n 'dean Chassang, Mau-L»e Duillox in Pierre Raymond
Viareggio - Fiorentina Verona - Trento Montefiascone - Avellino Bancoroma - Ascoli Padova - Bologna Udinese pa, ki je letos prestopil v prvo nogometno ligo, se bo ob 21. uri pomerila v Coneglianu z domačo istoimensko ekipo.
VILLAFRANCA LUNIGIANA (Mas-sa Carrara) — Ekipa Rome je odigrala prijateljsko tekmo z amaterji Villafrance in je, kot po pričakovanju zmagala s 4:0. Že v prvih šestih minutah prvega polčasa je dosegla kar tri od štirih golov tega srečanja.
ATLETIKA
MITING V VIAREGGIU
Brez nekaterih najavljenih zvezd
VIAREGGIO —■ Sinočnji mednarodni atletski miting v Viareggiu je navrgel nekaj dobrih izidov. Števil-
no občinstvo pa je vseeno ostalo razočarano, saj so v zadnjem trenutku odpovedali nastop nekateri slavni atleti kot Moses, Nehemiah in drugi.
IZIDI
disk (moški)
1.	Silvano Simeon (It.)	58,66	m
2.	Rastelli (It.)	55,30	m
3.	Hassin (Afrika)	50,12	m
800 m (moški)
1.	Sebastian Coe (VB)	1’45”4
2.	Robinson (ZDA)	1’46”5
3.	Kommerling (Niz.)	1’48”5
višina (ženske)
1.	Simeoni (It.)	190	cm
2.	Matay (Madž.)	190	cm
3.	Popa (Rom.)	184	cm
1500 m (ženske)
1.	Maresscu (Rom.)	3’59”
2.	Lovin (Rom.)	4'08”1
3.	Benning (VB)	4’09”7
100 m ovire
1.	Mourgolina (SZ)	13”18
2.	Laplante (ZDA)	13”36
3.	Dimitrescu (Rom.)	13”46
110 m ovire
1.	Prokovjev (SZ)	13”75
2.	Kisang (Afrika)	14”19
3.	Bethel (ZDA)	14”23
ODBOJKA
MLADINSKO EP
Kljub porazu s Češkoslovaško «azzurri» v finalni skupini
Jugoslaviji pa podvig ni uspel, čeprav je v 3, kolu izločilnega dela premagala reprezentanco Nizozemske
PORTO — V drugi skupini evropskega mladinskega prvenstva v odbojki je v tretjem kolu ČSSR premagala Italijo, «azzurri» pa so se vseeno uvrstili v finalno skupino od 1. do 6. mesta. Za Italijane in za trenerja Franca Anderlinija pomeni u-vrstitev med šesterico najboljših v Evropi lep podvig in obenem tudi ugotovitev, da je kakovost italijanske odbojke zadovoljiva tudi v mladinski kategoriji, kar pa je še kako važno glede bodočega razvoja te športne zvrsti v Italiji.
Žal, pa Jugoslovanom ni uspel podvig, da bi se uvrstili v finalni del. Poraz z Italijani je bil tako odločilen, kajti reprezentanca ČSSR je bila tako za «azzurre» kot za «plave» nepremostljiva ovira.
V tej, drugi izločilni skupini so torej «plavi» izbojevali le eno zmago, v zadnjem kolu proti Nizozemski, kar je bilo seveda premalo za uvrstitev med šesterico najboljših.
IZIDI 3. KOLA SKUPINA A
Bolgarija - Francija	3:2
SZ - Poljska	3:1
^l(K^ne (renault gitane); Gilbert hgl , Lassalle, Yves Hezard in Mi-1 ijj^urent (peugeot); Christian | L (mereier); Pierre Bazzo, j !) fj1 Vallet in Mariano Martinez j 0ute motobecane).
LESTVICA
SZ 6, Bolgarija 4, Poljska 2, Francija 0.
SKUPINA B
ČSSR - Italija	3:1
Jugoslavija - Nizozemska	3:1
LESTVICA
ČSSR 6, Italija 4, Jugoslavija 2, Nizozemska 0.
SKUPINA C
NDR - Romunija	3:1
Španija - Portugalska	3:0
LESTVICA
NDR 6, Španija 4, Romunija 2, Portugalska 0.
Finalna skupina (od 1. do 6. mesta) Sovjetska zveza, Bolgarija, ČSSR, Italija, NDR in Španija.
Tolažilna skupina (od 7. do 12. mesta) Poljska, Francija, Jugoslavija, Nizozemska, Romunija in Portugalska.
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Kubanci zlahka premagali Italijo
Kuba — Italija	3:0
(15:13, 15:6, 15:11)
RIMINI — V drugem prijateljskem srečanju je kubanska reprezentanca prepričljivo odpravila Italijo s 3:0. Ker so v prvem srečanju v Cagliariju Italijani zmagali s 3:1, je trofejo «Martini» osvojila ameriška reprezentanca.
V sinočnjem srečanju so gostje popolnoma nadkrilili Lanfranca in tovariše, ki se telesno niso mogli u-pirati razigranim Kubancem.
Odličen odriv in silovita tolčenja v napadu ter izreden blok so bila glavna orožja Martineza in tovarišev. Italijani pa so bili preutrujeni, da bi lahko ponovili odlično igro, ki
VATERPOLO
TURNIR V PESCARI
Moskovčani prvi Spličani zadnji
PESCARA — Včeraj se je v tem kraju končal veliki mednarodni turnir v vaterpolu za «Trofejo mesta Pescara*.
Prvo mesto je na tej prireditvi o-svojila ekipa CSKA iz Moskve, ki je sicer zbrala enako število točk kot Honved iz Budimpešte, Moskovčani pa so bili prvi zaradi boljše gol - razlike.
Na tem turnirju je sodeloval tudi splitski Mornar, ki je izgubil vsa tri srečanja in je tako ostal na poslednjem mestu.
IZIDA 3. KOLA
CSKA Moskva - GIS Pescara 9:3 (1:1, 2:1, 3:1, 3:0)
Honved - Mornar	9:7
(2:2, 3:1, 3:2, 1:2)
KONČNA LESTVICA 1. CSKA Moskva 5 (gol-razlika 23:11); 2. Honved Budimpešta 5 (19:16); 3. GIS Pescara 2; Mornar Split 0.
JADRANJE
Neiison v vodstvu
BELFAST — Nizozemec Sjaak
Haakman je zmagovalec tretje regate evropskega prvenstva v razredu «laser». Italijan Di Natale pa se je uvrstil na četrto mesto.
Na skupni lestvici evropskega prvenstva vodi Kanadčan Terry Neiison.
Z jutrišnjo otvoritvijo proseškega igrišča in visoke bezbolske šole, se bo uradno začelo 16. evropsko bezboLsko prvenstvo. V soboto bodo na sporedu prva srečanja, ki se bodo odvijala vsak dan, do nedelje, 19. avgusta, na Proseku in v Ronkah. Na prvenstvu sodelujejo reprezentance Švedske, Belgije, Nizozemske in Italije
Iz planinskega sveta
Izleti SK Devin
Planinska sekcija SK Devin je v zadnjih dveh tednih izvedla dva planinska izleta. V nedeljo, 29. julija, so se izletniki z avtobusom povzpeli do Vršiča, nate pa po treh različnih poteh (skozi okno,
2.00,
Peroci®;
!-13JSj 30 «1
danes se bodo italijanski pr-t, J kih ‘ V? drugoligaši pomerili v klas* Prijateljskih nogometnih tek-nsk<* ^	50 na sporedu nasled-
1.7.30 G'J Ivanja: a krlrC ^rese - Roma
18-3° G® V,,,
po grebenski in po normalni stezi) i .	,	- ,. n ,	~ rv,.A; na Prisojnik 2.547 metrov. Vreme
,ta «. i -eli Kutond r. l.h-0 delo. j *“»» Jf
j pretrd oreh, so izrabili priliko za ' krajše sprehode po Vršiču.
5., 6. in 7. avgusta so se devinski planinci z osebnimi avtomobili podali v dolino Trente, od koder so se povzpeli do Pogačnikovega doma, od tu še na Razor 2.601, potem pa še čez Gamsovec in skozi Luknjo v tržaško kočo. Tu so noč prespali. Naslednjega dne, to je v ponedeljek 6., so zgodaj zjutraj odkorakali na Triglav, Vreme jim je bilo zelo naklonjeno, razgled s
Dibbs uspešen
DUBLIN (Ohio) — V prvem kolu ameriškega teniškega turnirja je Američan Eddie Dibbs premagal Novozelandca Russela Simpsona z izidom 6:0, 6:2.
OSTALI IZIDA
Moore (USA) - Anand Amritraj (Indija) 6:0, 3:6, 6:3
Amaya (USA) - Molina (Kol.) 7:6, 6:4
'o voh
Prijateljski in športni stiki z Bosno in Hercegovino so postali tako pestri, da so srečanja s športniki iz BiH na dnevnem redu. No, v juniju sta Polet in Kontovel priredila uspeli mednarodni mladinski košarkarski turnir, na katerem je nastopila tudi peterka Bosne (na sliki)
aVO! 1*'^ <lj,,ltl|iiiiiiiiii,ll)m,1iftl,(M|inmntiiam„itmitiliMinfuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii.intimnim m n muh mn n.iiiiMliiiiiiiiiiii!iiiiiiinriiniiiiii;iniiniiiiUMi»iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiilfiliniiiiiiiittiiiMiii!iMiniHiiiiuji1|i|11ul^1i|inuoi1ii,,i,1u,ifi|i|i|'lVMV,oulJiii!iiii"iiupiiini!iiin,y|i^i^|l^^*'M*,tV,,pi,Ui,qi,n|
,-\ riLl	'«	^	‘	U'	y	y	y
" PRVOLIGAŠI ZE ZACELI S PRIPRAVAMI
LOV NA AMERIČANE
ri slavni ameriški košarkarji (Jura, Yelverton, Lauriski Zapustili Italijo - Goriški Pagnossin potrdil oba Američana Pa tržaški Hurlingham? - Bo Laurel zopet igral v Trstu?
a V'4 Pi
r f1‘fi-
iJaV
ga P a
6' fi
p*1 1» obe 1
iN^d
iti
l°sla dtr
ahk>:
/oj« » vp>5.81-a .f st ast».rti-a P -j,
u oo*
■.o
lobo ~
tS
;e k<?
fi f
Churk Jura
je italijanske A-l in A-2 pje začela s pripravanii na
Venstv°. hi se 1)0 pričel0
ISh Pod vodstvom novih ali |i't| intneriev vadijo italijanski i-% izzivno, drugače pa je s
i,V»?alcema-
Američane ali druge tu-rip,LJe v polnem teku. Prak-^ ekipa (z ‘zjemo Pa-n.*11 Pobila Američana z UtomJpeMtva. To je prav go-V^ih j Ca Prestopnega roka ita-Iranfra^cev. ki je postavila na VkrvpnCl0na^no vrednostno lest-H-ri A.n ,.tva. Nekatere poprečne Q cei 'ge so kar čez noč po-0 ‘avorit za osvojitev dr-%7a), ^slova (glej Canon ali ®	m°štva pa, ki si ve-
V'	111,1 izdatkov niso privo-
h„ aJ° okrepiti peterko s po-°D*!iksti j»n‘ ^ laKi ' močnejših Američa-P° lis*” i kaUk° sami odločilno vpliva-iiveLull itv tajj jgV°a'; posameznih ekip. Do-C tak08ra ci iz lanskega prven-k a,eL zadostujejo več, po-V'ka» ?°,blti novega «super -VMai ■ g Medani - Cole, član ■>}T te>. ?n Bolje bivšega profesio-^ bos»g.ralca Bele polti. Če bo jZL Bo v.ecena, lahko ekipa pose-•t j* f)as°ki uvrstitvi, napačna k a ■ lahko pomeni izpad Sl deiii“®sno torej je izbira V "sodKattla (lahko namreč k Avinn trenerja, ki nosi pri , .odgovornost) in težav-S i Je marsikatera ekipa K,-meričana, nekatere pa Wj,0l»h.
'falijanske košarke so iyalr-j j1.zapustili nekateri odlič-kavhB 80 Bili že del zgodovi-Qnist Basketa. Temnopolti Gharlie Yelverton, član
Emersona, je prepustil mesto 204 cm visokemu centru Bruceu Sealsu, ki bo korenito spremenil način igre večkratnega državnega in evropskega prvaka iz Vareseja.
Tudi Chuck Jura in Bob Laurin-ski bosta zapustila milanski Xerox, ki jima zaradi pomanjkanja denarja ne more več nuditi rentabilni pogodbi. Prvi, ki je za ta klub igral kar sedem let, bo odslej branil barve Federaleja iz Lugana, kjer se zateka vrsta Američanov, ki so i-grali v italijanskem prvenstvu. Juro bo prav gotovo težko zamenjati.
Cliff Meely, ki je skupno z Mike-jem Soujournerjem povzdignil že skoraj «umirajoči» klub Arrigonija iz Rijetija do finala Koračevega pokala (poraz z beograjskim Partizanom)^ je prav tako zapustil klub iz Lacija. Razlog:	mastni denarci.
Soujoumer je tako ostal sam.
Italijo bo zapustil tudi Mike D’Antoni, katerega bo zamenjal prav tako Američan italijanskega porekla Melillo, ki je pred leti že igral v Rimu. Nasploh pa je «lov» na tako imenovane «oriunde» zelo razširjen, v upanju, da jih bo zveza, z dobro razpoloženim predsednikom Vicini-jem na čelu, po katastrofi na EP v Torinu prihodnje leto priznala kot Italijane. Poleg tega bo od sezone 1980/81 lahko igral , le en Američan za vsako ekipo. Tako s® jo tudi beneški Canon ob novem centru Lloydu odpovedal bivšemu profesionalcu Boylanu in najel manj znanega De Sanctisa, ki pa ima veliko prednost ... rahlo zveneči italijanski priimek.
Pravočasno so problem Američanov rešili moštvi Jollycolombanija (Hackett in povratek Andersona), Pinti Inox (potrjeni Iavaroni in novi Lainber), Scavolini (krilo Russel in visoki Pace), Bancoroma (gibčni Davis in novi nakup Hicks), Juve Caserta (Nagle in Fyler), novopečeni prvoligaš Liberti iz Trevisa (že
poznan Sorenson, bivši član Perugi-ne in Scheffler, bivši član Scavoli-nija), Mecap (potrjeni Mayes in Ard. ki bo zamenjal šolmana).
Kako pa kaj z deželnimi ekipami? Goriški Pagnossin je kot edino moštvo potrdilo Lainga in Pondexter-ja, pordenonski Postalmobili pa je ob Wilberju skoraj dokončno sklenil pogodbo s centrom Presleyem.
Nekoliko več težav ima videmski Mobiam, ki bo verjetno potrdil centra Gallona (če bo uspešno prebrodil klinične teste po lanskoletnem bolehanju na pljučih), ne pa krila Garreta, ki je igral s spremenljivo srečo. Novi Američan naj bi bil Grady.
Bo Laurel sprejel vabljivo ponudbo Hurlinghama (45 tisoč dolarjev)? To je osrednje vprašanje v taboru tržaškega prvoligaša. Trener Lombardi bi z njegovim povratkom rešil marsikateri problem v napadu. manj zanimanja pa je tržaški «coach» pokazal za Bostona. Konkretno pa ni Hurlingham rešil še ničesar.
PLAVANJE
EVROPSKI POKJtl V LONDONU
Sovjeti nesporni favoriti
Vladimir Solnikov bo vsrjetno glavni junak tega tekmovanja ■ Nevarni tudi Madžari in zahodni Nemci ■ Med ženskami NDR brez konkurence
Evropski plavalni pokal bo na sporedu v soboto in nedeljo v Londonu. Šlo bo za prvo letošnje res celinsko tekmovanje. Doslej so le Sovjeti pokazali svoje moči, in sicer na pomladanskem dvoboju proti NDR in nedavno na spartakiadi v Moskvi. Ostali so se skoraj «skri-vali* in so pokazali nekaj dobrih rezultatov le na zadnjih izbirnih tekmah za London.
Pri moških se bodo v Londonu srečale SZ, obe Nemčiji, Madžarska, Švedska, Francija, Italija in seveda Velika Britanija. O zmagovalcu ni dvoma: to bo ekipa SZ, ki je zabeležila v zadnjih letih močan napredek, se polagoma oddaljila od dometa ostalih evropskih vrst in se po mnenju strokovnjakov (tudi a-meriških) približala ZDA do nevarne bližine, čeprav izidi in tekmovalni uspehi ne dajejo še slutiti take možnosti.
Sovjeti so svoj plavalni program začeli intenzivneje izvajati pred petimi leti. Sedaj razpolagajo z že zadovoljivo mrežo bazenov, plavalnih centrov in strokovnjakov, kar
iiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiniiMiiiniiiiiiiiiiiiiiimiintiiiiiiiniiiimiuiHHMHniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V OKVIRU ŠPORTNEGA PRAZNIKA ŠD ZARJA
V nedeljo v Bazovici orientacijski pohod
Pričakovati je, da se bo pohoda udeležilo veliko število ekip
John Laiug
Bazovci se mrzlično pripravljajo na svoj športni praznik, ki se bo začel v soboto, 11., končal pa v sredo, 15. avgusta. Kot je že tradicija, bo praznik na vrtu Gospodarske zadruge, ki je tudi tokrat rade volje priskočila na pomoč. Praznik bodo popestrila še tekmovanja v valčku, ki bo v soboto, v polki v ponedeljek ter tangu v torek. Poleg tega pa bosta še balinarski turnir in orientacijski pohod.
Balinarskega tekmovanja se bo u-deležilo osem ekip iz zamejstva in matične domovine, in sicer: Brin iz Povirja, Galeb iz Lokve, Kraški dom iz Repna, Orlek, Polet z Opčin, Gaja s Padrič ter domačini. Balinarski turnir so bo začel v ponedeljek, 13. t.m., ob 18. uri in bo trajal do srede, 15. avgusta, ko bodo na sporedu finalna srečanja.
Orientacijski pohod pa bo v nedeljo, 12. t.m., ob 8. uri ter bo potekal po prelepi okolici Bazovice. Tekmovali bodo le člani, ki bodo
morali odgovoriti na vprašanje iz splošne športne kulture. Toda prav z orientacijskim pohodom imajo prireditelji nemalo težav, kajti avgust je čas, ko se masovno odpravljamo na dopust. Tako se večkrat dogaja, da odpade ta ali ona tekma zaradi pomanjkanja tekmovalcev. Zato tudi odborniki Zarje prosijo, naj športne, prosvetne ter druge organizacije, poskrbijo za čimveč tekmovalcev, tako da bo pohod uspel.
V	primeru, da bi bilo ekip premalo, bo tekmovanje odpadlo. Zato mislimo, da bi se morala res vsa društva potruditi, da bi se tekmovanja udeležila z vsaj eno ekipo.
Kot smo že omenili, bo start ob 8. uri pred Bazoviškim domom, kjer bodo tekmovalci dobili potrebna navodila. S seboj naj prinesejo tudi kompas. Najbolje uvrščenim bodo podelili lepe nagrade.
V	nedeljo torej vsi na pohod ob športnem prazniku bazoviške Zarje.
BIG
jim omogoča večjo decentralizacijo in nazadnje pregledovanje večjega števila plavalcev. K elitnemu plavanju v SZ sodijo tudi stalni stiki z ameriškimi klubi, ki enkrat ali dvakrat letno gostijo skupine najboljših plavalcev in plavalk. Letos pozimi so se pri klubu Mission Vie-jo Nadadores mudili najboljši specialisti v prostem slogu z dvakratnim svetovnim prvakom Salnikovom na čelu. Sovjeti so iz tega (in prejšnjih) obiskov spoznali, da Američani morda preplavajo manjše število kilometrov vendar so preplavane razdalje hitrejše. Sovjetski glavni trener Koškin je od ameriškega strokovnjaka Marka Schuberta spoznal tudi, da Američani veliko -splavajo* na suhem s pomočjo uteži in posebnih ■»plavalnih strojev*. Istočasno je Schubert spoznal, da Sovjeti znatno več pazijo na fizične sposobnosti plavalca in trening urejujejo na podlagi le-teh ter obremenitve večajo postopoma. S tem se po mnenju Schuberta lahko podaljša tekmovalčevo »plavalno življenje*.
Zvezda sovjetske ekipe je trenutno Salnikov, ki plava na 400 in 1500 m prosto. Na spartakiadi ni pokazal tega, kar se je od njega pričakovalo, v resnici pa so vsi u-pali le na čase ne glede na tekmovalne programe reprezentance, ki veliko polaga tudi na evropski pokal. Salnikov je 1500 m letos preplaval v 15'07?'89, njegov evropski rekord znaša 15'03”99, svetovni čas Goodella pa je od leta 1976 pri 15’02”40. Po mnenju Salnikova je stvar »zidu* 15 minut le psihološkega značaja. Žal, bo v Londonu konkurenca slabša in z rekordom pod 15 minutami verjetno ne bo nič. ' Naslednja priložnost bi lahko bila ' konec avgusta na svetovnem po- j kalu v Tokiu, kjer bodo tudi Arne-1 ričani, čeprav ne v najboljši formi, j Sovjetska ekipa seveda ne uvršča ; le Salnikova. Tu so še svetovni rekorder na 200 m prosto Kopljakov, specialist na mešanih progah Sido-renko, delfinista Seredin in Fesenko, plavalec hrbtnega sloga Kuznecov in še mnogi drugi, ki lahko vskočijo oo potrebi.
Med ostalimi ekipami je močno napredovala Zahodna Nemčija, ki ima v veteranu Steinbachu svojega najučinkovitejšega moža. NDR je pred nedavnim odkrila v 16-letnem sprinterju Woltheju (51"67 na 100 m prosto) morebitnega zmagovalca, ključni mož pa naj bi bil že izku šeni Pyttel. specialist v delfinu.
Razgibana je bila tudi sezona na Madžarskem, kjer so najbolj razvite umetne zvrsti plavanja. Ma džarski plavalni šport se že nekaj let ponaša z maloštevilnimi, vendar
zelo popolnimi plavalci, ki lahko krijejo večji del tehničnega programa. Angleži in Švedi nimajo posebno dobrih vrst, Italijani pa so na papirju in glede na nekatere odsotnosti boljši samo od Francozov.
ženske sile Evrope slonije še vedno na tekmovalni in tehnični sposobnosti plavalk NDR. Letošnje tekmovanje bo pokazalo, ali bodo vzhodne Nemke lahko v doglednem času nadoknadile zamudo za plavalkami iz ZDA, ki so jih tako presenetljivo prehitele na lanskem svetovnem prvenstvu. Vzhodne Nemke bi morale biti zanesljivo boljše od SZ in od ostalih vrst.
K. B.
KOŠARKA
SEZNAM IG iALLEV ZA SP
Toniit potuje v Brazilijo
RIM — Trener Giancarlo Primo (ki bo opravljal svojo funkcijo do 1. septembra) je objavil seznam igralcev, ki bodo nastopili na mladinskem košarkarskem prvenstvu v Braziliji od 15. do 25. avgusta.
Seznam je naslednji: Bergonzoni (Emerson), Magnifico (Fortitudo), Riva (Gabetti), Silvestrin (Canon), Fantin (Postalmobili), Costa (Pinti Inox), Innocentin (Gabetti), Loren-zon (Eldorado), Ricci (Perugina Jeans), Biaggi (Rodrigo Chieti), Fantozzi (Mecap) in Tonut (Hurlingham).
Triglava pa odličen. Po dvournem uživanju so se podali v dom Planika in cd tu ponovno v tržaško kočo iz te pa na Prehodavce, kjer
nogometaša, pa čeprav bi bile ponudbe še tako ugodne.
Toda tudi tale izjava ni pomiril« razburjenih duhov, še posebno po
roUGU IZ	fSlt IK+ i iuiiouuvcv,	j ;	J ;	--- ,	—	1—------
so ponovno prenočili. Zadnji dan, | izjavi, ki jo je dal novinarjem pred to je v toiek, 7., so se izletniki j sednik kluba Marcio Braga. * napotili proti dolini Lepene, medi Braga je namreč izjavil, da pri-potjo so si lahko ogledali dolino j čakuje odbornike nekaterih italijan-sedmerih triglavskih jezer. Po o- ; skih nogometnih ekip, s katerimi na-
krepčitvi na Komni in kratkem oddihu v koči pod Bogatinom so jo korajžno udarili mimo Krnskega jezera v doiitno Lepene. Tega pohoda se je udeležilo devet planincev, katerim sta se pri tržaški koči pridružila še dva. Celotna pot je bila zelo naporna, vendar v dolini Lepene je bilo videti enajst nasmejanih in srečnih obrazov.
Nadaljni program planinske sekcije smučarskega kluba Devin pa je naslednji: tridnevni izlet, 16., 17. in 18. avgusta, z lastnimi sredstvi na Triglav, tokrat s Pokljuke in z obiskom koč, ki pridejo v poštev na transver%am. podnje* iifdeljo v av-'giistu pa, to je 26., *avtobusni izlet na Jezersko, z vzponom do češke koče. Ta izlef je primeren za vse, saj je Jezersko zelo zanimiv predel, ki daje možnost različnim, krajšim in nenapornim sprehodom.
š. f1 •
V KLINIKI V INNSBRUCKU
Davidu gre na bolje
INNSBRUCK — Kaze, da se je zdravstveno stanje mladega smučarja Leonarda Davida nekoliko poboljšalo. Prof. nevrolog Gerstend-brand, ki ga trenutno zdravi v univerzitetni kliniki v Innsbrucku, ie izjavil, da David že dva dni nima vročine, da njegov organizem dobro reagira po intenzivnem zdravljenju.
Medtem ko se Leonardo David v Innsbrucku bori za življenje, so člani državne reprezentance že začeli s treningi na ledeniku v Val Senalesu.
merava razpravljati predvsem o finančnih ugodnostih, ki bo jih imel Flamengo v primeru, da Žica odstopi. Očitno pa so mu dva milijon? in pol dolarjev (dve milijardi lir), to je vsoto, o kateri se je govorilo doslej, premalo za takega vrhunskega igralca. V Evropi odstopajo namreč nogometaše njegovega nivoja za pet milijonov dolarjev.
Na sedežu društva zatrjujejo, da pričakujejo prihod odbornikov Milana in Interja, da bi se tudi z njimi pogajali.
Zopet je torej na dlani, kako je nogomet postal iz športa pravi velesejem, na katerem ekonomski interesi prevladujejo nad vsem-ostalim.
KOPENHAGEN - V prijateljski tekmi je angleški Manchester United premagal dansko ekipo Staevne-ta z rezultatom 2:0.
BRUXELLES — Španski Real Madrid in nemški Koln se bosta srečala na finalah turnirja tisočletnice Bruxellesa, potem ko sta premagala belgijski ekipi Anderlecht oziroma Molenbeck z enakim rezultatom 2:0.
NOGOMET
Razburjenje navijačev zaradi odstopa Žica
RIO DE JANEIRO — Navijači nogometne ekipe Flamengo se te dni zelo razburjajo zaradi govoric, da ne bo odlični Žico, ki velja za trenutno najboljšega igralca na svetu, prihodnjo sezono več igral v vrstah te brazilske ekipe. Kajti nastal je preplah, da bo društvo, ki ni v najbolj rožnatih ekonomskih razmerah, odstopila temperamentnega Žica kakemu evropskemu nogometnemu klubu, ki se zanj poteguje.
Navijači so zasuli telefonsko centralo nogometnega društva s tisoči telefonskih pozivov in so tako izrazili svoj nemir in negodovanje. Zaradi ostrih protestov in obsodb je predsednik odbora Antonio Augusto Dunshee skušal pomiriti goreče privržence tega v Braziliji tako priljubljenega športa z zagotovilom, da ne bo društvo nikdar odstopilo svojega
HIROŠIMA — Španski prvoligaš Valencia je v prijateljski nogometni tekmi premagal japonsko reprezentanco z 2:1 (0:0).
TENIS
V INDIANAPOLISU
Favoriti zmajali
INDIANAPOLIS - V drugem kolu odprtega prvenstva ZDA so favoriti uspešno premostili tudi to drugo oviro.
POMEMBNEJŠI IZIDI Higueras (Šp.) - Crawford (ZDA) 6:2, 6:2
MoEnnoe (ZDA) - Cahill (ZDA) 7:5, 6:1
Purcell (ZDA)
Vilas (Arg.) 6:2, 6:2 Fibak (Pol.) 6:2, 6:2
- Maurer (ZRN)
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI
sklicuje jutri, 10. t.m., ob 20.30 n« Proseku, na sedežu ŠD Primorje sestanek za predsednike društev, ki gojijo nogomet.
Zaradi važnosti sestanka priporočamo polnoštevilno udeležbo.
• « •
ZSŠDI
obvešča, da je avgusta meseca n-rad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih pa tud! od 18. do 20. ure.
Vladimir Saluikov, glavni adut Sovjetske zveze na plavalnem SP v Londonu
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monlecchi 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnino
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in DOdjetja mesečno 65.00, letno 650,00 dm
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS
Oglasi
400 lir za
2iro račun 50101-603-45361 »ADIT*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150
61000 Llubljo* 43 m«l
lir bes«® .Jul##
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Fudanije-J^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI.
H
9. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska V
[zn
I Trst
č la n italiiansW
2veze Casopi^J) založnikov r»»
t
CIGARETNI OGOREK ALI ODVRŽENA VŽIGALICA VZROK STRAHOTNE NESREČE PRI VERCELLIJU?
Nafta v plamenih: štiri smrtne žrtve
Med mrtvimi tudi 10-letni otrok - Z hagerjem prebita cev naftovoda - Nafta poplavila bližnja polja in se izlila tudi v reko Pad
PALAZZOLO VERCELLESE -Štirje mrtvi, med katerimi je tudi 10-letni otrok, in ena oseba hudo opečena, ki so jo morali sprejeti na specialističnem oddelku v Turinu, je tragični obračun nenadne eksplozije naftovoda, ki povezuje Pavio s Švico.
Neprevidnost je botrovala tragični nesreči, ki je pahnila predvčeraj njim okoli 21. ure številne družine v žalost in povzročila ogromno škodo ne samo na naftovodu, temveč tudi na bližnjih poljih, kamor se je razlila nafta, ki se je nato izlila celo v reko Pad. Preiskava je stekla in karabinjerji so že v glavnih obrisih u-gotovili dinamiko nesreče. Začelo se je v jutranjih urah, ko je 50-letni Pietro Chinelli s svojim bagerjem brez potrebnega dovoljenja po naročilu lastnika terena Andree Cisnetti-ja kopal jamo za ureditev ribogoj-nega bazena, ki je zadel, meter globoko v zemlji, na debelo cev naftovoda. Iz razpoke je načela nafta vreti na dan in v kratkem preplavila, čeprav so v črpalkih postajah takoj zaprli vse ventile, bližnja polja ter začela odtekati tudi v Pad, kjer so v strahu opazili velike oljnate madeže, ki jih je že tako onesnažena voda nosila s seboj.
Uslužbenci SNAM, družbe, ki u-pravlja naftovod, so nemudoma posegli in se lotili ne samo popravila okvare, temveč kopanja zbirnih jam za nafto, ki je že stekla tudi v odtočne vodovodne kanale bližnje nuklearne centrale »Enrico Fermi* pri Trinu Vercellese. Veste o odtekanju nafte je privabila na kraj ne samo obupane lastnike riževih polj in drugega obdelanega zemljišča, ki so pomagali gasilcem, ki so z av-tocistemami sproti odpeljevali uhajajočo nafto, temveč tudi številne radovedneže, med katerimi so bili seveda tudi otroci. Ti so stali r.a okupu nad izkopano jamo, kamor je še vedno stekala nafta, ko je okoli 21. ure strahovito počilo, plemeni pa so se visoko dvignili v zrak in zajeli skupino ljudi. Na srečo so plamene po dveh urah pogasili, ljudem pa niso mogli več pomagati. Šele včeraj zjutraj je preiskovalcem uspelo identificirati žrtve: 10-letnega Roberta Garbera, 20-letnega Gian Franca Poia, ki je šele pred dnevi dobil diplomo geometra, 21-letnega Battisto Nervija, ki je pred dnevi končal služenje vojaškega roka in 74-letnega upokojenca Edovilia Brusa. Njihova identifikacija je bila
izredno težavna, ker so bila telesa popolnoma zoglenela. V Turin pa so morali odpeljati Pietra Furlana, ki je opečen po celem telesu.
Točnega sicer niso še nič ugotovili, vendar je poveljnik gasilcev prepričan, da je požar, kateremu je sledila eksplozija, zanetil ali cigaretni ogorek ali pa v nafto odvržena vžigalica. Res je, da so vsi mrzlično dejali, da bi preprečili še večji izliv nafte na njive in v Pad, vendar ni nobenemu padlo na um, da bi področje izolirali ali vsaj opoza-rili ljudi, ki so s cigaretami v ustih stali le nekaj metrov od nafte, na grozečo nevarnost. Verjetno je ne-predvidncst kdo že plačal s smrtjo, sedaj pa bo morala sodna oblast odkriti tistega, ki je zaradi malomarnosti in nepremišljenosti sprožil tragedijo. Presunjene prebivalce o-koliških vasi sedaj tarejo tudi skrbi zaradi osnesnaženja. Skupine molčečih ljudi so včeraj z mosta na cesti Trino Vercellese - Casale Mon-ferrato zaskrbljeno opazovala umazan tok Pada. «Reka je bila že v obupnem stanju,* je zamrmral kmetovalec, »upajmo, da ji ne bo ta nesreča zadala smrtni udarec.*
Pogašen požar na Pelješcu
DUBROVNIK — Včeraj ob 13. uri so skoraj povsem lokalizirali velik gozdni požar na jugovzhodnem delu polotoka Pelješca. Reševalne ekipe zdaj na območju dolgem 16 kilometrov, gasijo manjša žarišča. Do zdaj verjetno največji gozdni požar na območju Dubrovnika, je povzročil ogromno škodo. Poleg borovega gozda in grmičevja je zgorelo tudi več oljčnih nasadov, vinogradov in nasadov fig. Zaenkrat ni podatkov, da bi bila prizadeta tudi gospodarska poslopja, v kateri od 12 ogroženih vasi ali zaselkov. Reševalne ekipe so se uspešno bojevale z ognjeno stihijo, katero je nenehno razpihoval veter, čez dan maestral, ponoči pa burin. šel!vedno"SO prekinjene telefonske zveze med Stonom in drugimi mesti na Pelješcu^ poškodovan pa je tudi daljnovod, ki z električno energijo oskrbuje otok Mljet.
Pri gašenju tega velikega gozdnega požara je sodelovalo nad 1500 ljudi in gasilske enote iz Dubrovnika, Stona, Trpnja, Mostarja ter pripadnikov JLA iz Mostarja in Trebinja.
Medtem pa poročajo, da je nov požar izbruhil na Svilaji, nedaleč od Dmiša. Gori nizko grmičevje in hrastov gozd, požar pa gasijo gasilci iz Dmiša in prbivalci okoliških vasi. (dd)
Nafta na poljih ob prebiti cevi naftovoda SNAM
(telefoto ANSA)

PO ZADNJIH UKREPIH PREDSEDNIKA DE OUVIERE
Brazilski režim začel postopna uvajati v državi demokracijo?
Parlament bo že 7. septembra odobril amnestijo za politične jetnike - Nadaljuje pa se delo «eskadrona smrti»: letos že 230 umorov
BENEŠKI DNEVNIK
V NEDELJO V TIPANI IN V DREKI
Nadvse uspeli poletni prireditvi. izseljencev in bivših rudnrjev ™
RIO DE JANEIRO — Po dolgi 15-letni noči nasilja in strahu, ki bo v zgodovini zabeležena kot obdobje «vojaske vladavine*, spreminja Brazilija svoje lice. Novi bra zilski predsednik Joao Baptista de
voditelje in ministre predsednika, Gularte, ki so ga častniki strmoglavili leta 1964 ter nato izvedli proti njegovim sodelavcem neverjetno represijo. V preteklem 15-letnem obdobju je bilo več kot 500
S5?55JKtJrAS.*i!af a Ssfe «*&&&
vaine službe, je predložil parlamen tu široko amnestijo, ki bi bila po oceni opazovalcev uvod v Dostopno demokratizacijo države. To v bistvu pomeni, da se bodo vsi izgnani predstavniki politične opozicije lahko vrnili v Brazilijo, tako da bo za zidovi vojaških zaporov ostalo le kakih 200 mestnih gverilcev, ugrabiteljev in politični jetniki, ki so obtoženi umorov. Skratka, režim je pripravljen soočiti se s približno 6 tisoč bivšimi političnimi jetniki in to na politični sceni.
Amnestija bo zadevala komuniste, socialdemokrate, laburiste, vaške
žeriih «žI6čiH6v proti režimu*.' Na stotine oseb je na seznamu mrtvih ali pogrešanih, mučenja v zaporih pa so izzvala v svetu oster val protestov. Prav zaradi tega ima amnestija izjemno vrednost. Pričakova-
ti je, da bo brazilski parlament
							
SUŠA PESTI «VEČNO MESTO*
JES
odobril amnestijo 7. septembra letos, takrat pa se bo začelo za Brazilijo novo obdobje, ki bo osnovano na tolerantnosti in spoštovanju političnih razlik, oziroma razlik v mišljenju.
Kljub vsemu temu pa opazovalci ugotavljajo, da oblasti ne bodo sodile niti enemu človeku od tistih, za katere je potrjeno, do so bili »protagonisti* mučenja in ubijanja v <dmenu reda*. Ker se v novem zakonu o amnestiji govori «o odpustitvi grehov* tistim, ki so počeli «politične in z njimi povezane zločine*, pa se opazovalci vprašujejo, če bodo amnestije deležni tudi bivši mučitelji, ki se skrivajo pod okriljem zakona. Brazilski o-brambni minister Walter Pires de Carvalho je tako opravičil dosedanje «ostre ukrepe*: «Samo zahvaljujoč se le-tem se je Brazilija lahko obranila komunizma.*
Kako Jimmy Carter varčuje z energijo
WASHINGTON - Dg.Jjf.^al.zgJed, kako je treba varčevati z energijo, se je ameriški predsednik Carter odpeljal iz Washingtona v Baltimore z vlakom, namesto da bi poletel z letalom, kot je to običaj. Pa čeprav je bila akcija dobro zamišljena, vendarle ni dala dobrih rezultatov, predvsem kar zadeva prihranek.
Najprej gre omeniti nekatere varnostne ukrepe. Predsedniškemu vlaku je moral «utirati» pot štiriva-
ČEDAD — V nedeljo, 5. avgusta je bilo v Dreki srečanje bivših rudarjev, na katero so ti povabili tudi svoje družine in veliko drugih izseljencev, ki so se vrnili v domače kraje na poletne počitnice.
Srečanje je bilo dva tedna prej odloženo zaradi slabega vremena, a v nedeljo se je končno prikazalo sonce, v veselje vseh prisotnih. Srečanje bivših rudarjev je zelo pomembno če upoštevamo, da je to prvo srečanje, ki ga je priredila Zveza bivših rudarjev.
Prisotne je pozdravil predsednik Zveze bivših rudarjev, Aleksander Stulin, ki je med drugim dejal, da si bo Zveza prevzela nalogo, da nadaljuje s takimi srečanji tudi v bodoče, nato pa je na kratko orisal shemo bodočega delovanja ter organizacije. V zvezi s tem je Stulin dejal, da je v načrtih ZBR prireditev izleta, katerega pa ni še znan cilj in prireditev ter razširitev praznika sv. Barbare, kije rudarska zaščitnica.
Po pozdravu predsednika Zveze, so nekateri njeni člani, s pomočjo prisotnih žena, prižgali ogenj pod žarom in začeli peči klobase in polento za vse prisotne. Tudi vina ni manjkalo in vse to je pripomoglo k splošnemu veselju in zabavi, saj ni bivšega rudarja, ki bi ne poznal beneških pesmi in vina.
Tudi pogovori med prisotnimi so bili zanimivi in skoraj vedno so se zadevali spomine na tiste trde dni, ki so terjali od njih trdo 12-urno delo v globini 1.000 metrov in vse to v najtežjih delovnih razmerah, v stalnem pomanjkanju zraka, v nevarnosti eksplozij itd. Teda naj-grše «darilo», ki ga je večina rudarjev dobila v belgijskih rudnikih je prav gotovo silikoza in prav zaradi te bolezni je bilo veliko rudarjev odsotnih. Eni se doma zdravijo, drugih pa ni več.
Omenimo naj tudi, da v besedah in spominih rudarjev ni sovraštva do tistih ljudi, ki so jih prisilili k izselienstvu, temveč samo upanje, da takih hudih dni ne bo nikoli več.
Dne 4. in 5. avgusta je bil v
Tipani ha kraju »Tuna budna* praznik emigranta, ki so ga priredili vaški odbor iz Plestišč, kulturno društvo Moje vasi in Zveza beneških izseljencev.
Na prazniku se je zbralo veliko ljudi, ki niso bili samo izseljenci temveč tudi domačini in predstavniki kulturnih organizacij iz Beneške Slovenije. Pozdravni govor je imel podpredsednik Zveze beneških izseljencev Pio Cencig, ki je tudi
obenem dejal, da je zelo pomembno, da je k uspehu te prireditve pripomogla vas Plestišče, ki jo je izseljenstvo takoj po vojni skoraj izpraznilo.
Nato je Cencig na kratko orisal namen in delo Zveze beneških izseljencev in je dejal, da so take pobude, kot so praznik emigranta v Tipani, zelo pomembne, saj o-mogočajo stike med domačini in izseljenci: dejal je tudi, da je v načrtih ZBI ustanovitev sekcije te organizacije v Tipani, da bi zagovarjala interesom bivših izseljencev in pravicam tistih, ki se niso še vrnili.
Prisotne je pozdravil predsednik Zveze izseljencev Ferruccio Clavora, ki se je najprej zahvalil vsem tistim, ki so se trudili, da bi praznik uspel ter dodal, da so taki prazniki nadaljevanje tistega velikega kulturnega praznika, ki je Dan emigranta. Izrazil je tudi upanje in željo, da se bodo taka srečanja razširila tudi po drugih vaseh Benečije, ki so bile hudo prizadete od izseljenstva.
Na prazniku emigranta Pr tovo ni manjkalo zabave m ^ saj so organizatorji povah gj zelo znana beneška ansamMju ^ tras in Narodno klapo, se je zavlekel do poznih ^
ur, dokler niso vsi prisoj}
domov z upanjem, da hi D", j kih praznikov vedno vec, to edina monost, da se ipvjj tako množično srečajo z in da skupaj govorijo o pm^,, ki zadevajo ene in druge. P’4'
Indijska konoplja sredi Podbonesca
VIDEM — Sredi Podbonesc^,
daleč od Čedada, so karabiM^
prejšnjih dneh odkrili v stanaL»j 21-letnega Daria Fantina Pra^
grede indijske konoplje.
iiiiiiliniMiuiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiHiniiniiiiiiiiimiiiiiimMiiiiiiiHiiiiiiiiiiii"111
mati, ki je zvedela za rabinjerjev, je v sinovi ofl5% t izrula sadike konoplje, ki P® •“ “ morala izročiti preiskovale®111' so ti potrkali na njena vrata-
NOVA ŽRTEV OBRAČUNAVANJA MED MAFIJCJ
Poi
Ab
PE
v<
I
Po
tu
kr
k
SO'
Pr
lit
Po
vp
Znani «boss» padel pod šihrami lupatf
Nad 40 let vidni predstavnik kalabreške ccndragli^
Ob vsem tem pa se nadaljuje delo tako imenovanega «eskadrona smrti* in to v istem ritmu in z isto tolerantnostjo oblasti kot doslej. Prejšnje leto je eskadron ubil 360 kriminalcev, nedolžnih očividcev in nasprotnikov režima. Letos pa je «obračun* eskadrona smrti že 230 žrtev, to se pravi en umor dnevno. Nedavno od tega je bil ubit tudi šef kriminalističnega oddelka policije Paolo Fleri, za katerega so vsi menili, da je tajni vodja «eskadrona smrti*. Kaže, da je bil Fleri likvidiran, ker je preveč »znal* in je zato posta! nevaren v sedanjem tmutku demokratizacije brazilskega režima. Fleri je v teku svojo mučiteljske kariere pobil veliko ljudi, trikrat so ga aretirali. desetkrat obtožili, vendar je bil vedno oproščen -zaradi pomanjkanja dokazov. Fleri je sedaj mrtev. kar na neki način tudi govori o začetkih demokratizacije v Braziliji, oziroma o njenem odpiranju.
(mč)
gonski vlak, nad predsedniškim vla- j predsednik sekcije iz Lugana. Cen-kom sta letela dva helikopterja, j cig se je najprej zahvalil, vaške-vzdolž proge pa je bilo nameščenih mu odboru iz Plestišč, ki je veliko vse polno policajev.	I pripomogel, da praznik uspeh in je
REGGIO CALABRIA - Na zahodnem pobočju Aspromonteja je včeraj kar mrgolelo karabinjerjev in agentov javne varnosti. S skupno obkoljevaino akeijQ so namreč nameravali zajeti v past pet morilcev mafijskega veljaka iz Fiumare di Muro, 66-letnega Rocca Furcija. Aspromonte nudi izredna skrivališča in ni izključeno, da se je tudi ta morilska skupina zatekla v nepredirno goščavo ali v številne jame v pričakovanju, da se položaj nekoliko umiri.
Rocco Furci, brat bolj »proslavljenega* Dona Ciceilla, ki vsaj 20 let vedri in oblači v vrstah kala-bre.ške »ndraghete*, je bil tipični predstavnik stare mafije, ki je vsiljevala spoštovanje nekaterih načel. zaradi česar je prišla večkrat navskriž z mlajšimi mafijskimi silami. ki hočejo čim prej na vrh organizacije.
Furci se je predvčerajšnjim hladil pred hišo in se pogovarjal z
71-letnim tastom in 60-letnrt1 teljem, ko je stopilo Precj^i: zakrinkanih in oboroženih r
cev. «Ne premaknite se,» J3 $
zabičal in trenutek zatem s®
uiiiiiiiMiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiimini,mi,.umi,niiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiimimiiiimiimniniiiimimiiiumimiiiniiiiimmi.iiiiiuimiiiiiimiiiiiiiiMiiiiini,,
DELJENA MNENJA VULKANOLOGOV
ETNA POSTAJA PRAVA ZAGONETKA
Manjše količine lave, a večja potresna dejavnost
V posušeni strugi Tibere arheologi odkrivajo stara pričevanja. Na sliki pa so čisto drugačni rekviziti; morda je v njih še ostala kaka kapljica »sinje* Tibere	(telefoto ANSA)
........M1HI1I1I„.........................m....................................................................................................................................................................
ČEŠKOSLOVAŠKI NAČIN ZAŠČITE ČLOVEKOVEGA OKOLJA
V GOZDU JE RAZGRAJANJE PREPOVEDANO
PRAGA — Nekoč so pretirano glasnemu človeku pravili, da je tak, kot «da bi prišel iz gozda*, danes pa pravijo tistemu, ki v gozdovih daje duška svojemu razpoloženju, »nisi v mestu, kaj se dereš!*
V grobih obrisih je to smisel lanskoletnih predpisov o obnašanju meščanov v češkoslovaških gozdovih. Človek ne uničuje gozdov samo z nekontroliranim sekanjem, z onesnaževanjem temveč tudi s hrupom.
Utrujeni od mestnega vrveža in hitrega ritma življenja, ljudje trumoma iščejo rešitev v gozdnem
ambientu, v tišini. Pri tem iskanju miru, ki ga, je v mestu izgubil, človek pa prinaša v gozdove svoje mestne razvade.
Da bi to preprečila je Češkoslovaška lani sprejela vrsto ukrepov o obnašanju izletnikov v gozdovih. Kot prvo so prepovedali premet vsem motornim vozilom po gozdnih poteh, tudi če niso p<> stavljeni ustrezni prometni znaki. Lastniki počitniških hišic, čebelarji, oskrbniki mladinskih in drugih domov morajo zaprositi dovoljenje, da lahko privozijo do svojih domov.
Ugotovili *o tudi, da naravno
ravnotežje gozdov ruši nenadzorovana gradnja vikendic. S predpisi se tudi gozdovi »urbanizirajo*. Odslej je prepovedana gradnja kateregakoli objekta, tudi v najglobljem gozdu, brez predhodnega dovljena ministerstva za gozdove in vode.
Za občasne izletnike pa je še bolj važna prepoved o kaljenju gozdnega miru, kar pomeni, da so v češkoslovaških gozdovih prepovedani radijski spremeniki in druge naprave, ki povzročajo hrup. Predpisi med drugim prepovedujejo razgrajanje, kričanje in petje. Ljubitelji narave zatrjujejo, da je
bil skrajni čas za te ukrepe, saj so izletniki s takim obnašanjem skalili gozdni mir, kar pa je najhujše:	v nekaterih predelih so
celo porušili naravno ravnotežje gozdov. Hupanje avtomobilov in razgrajanje izletnikov je zdesetkalo divjega petelina in jerebice bolj kot lovske puške.
V češkoslovaških gozdovih torej veljajo sedaj predpisi kot v mestnih parkih. V teh mestnih zelenih oazah vlada na češkoslovaškem mir, celo otroške igrače so prepo vedane, parki namreč služijo človeku za oddih. Te predpise so sedaj razširili tudi na gozdove.
CATANIA —- Etna postaja iz dneva v dan večja zagonetka za vul-kanologe, ki že drugi teden bedijo na njenih pobočjih. Včeraj se je po 51 letih odprl krater na višini 2.150 metrov, iz njega pa uhaja le neznaten curek lave. Količina lave se je zmanjšala tudi v ostalih odprtinah na pobočjih Etne, za nameček seizmološke naprave beležijo mikropotrese, občasno pa se sliši tudi zamolklo bobnenje.
Vulkanologi so kar preko noči postali skrajno oprezni. Po optimizmu, ki se je pred dejstvi izjalovil, je sedaj marsikdo skrajno pesimističen. Tako trdi znani belgijski vul-kanolog Haroun Tazieff. da se je iz odprtin na pobočju izlila samo razbeljena lava in ne plini. Ti naj bi pritiskali na čep strnjene lave v glavnem kraterju. To tezo potrjujejo špranje ob glavnem kraterju in povečano števiio mikropotre-sov. Plini naj bi torej eksplozivno »odmašili* Etno z vsemi težkimi posledicami za vse vasi v neposredni bližini. Priznani vulkanolog pa je kljub pesimističnim izjavam od-
potoval z vso svojo ekipo v domovino. Položaj ni torej tako zaskrbljujoč. S pobočij so tudi umaknili vojsko, ki naj bi pomagala prizadetemu prebivalstvu, če bi se položaj poslabšal. Italijanski vulkanologi namreč zatrjujejo, da se Etna umirja, končne sodbe pa ne dajo. Vulkan je v teh dneh dokazal, da je nepredvidljiv: dejavnost lahko preneha že v prihodnjih urah, lahko pa traja še mesece.
Medtem pa prebivalstvo zaselka Fornazzo ocenjuje škodo, ki jo je povzročila lava v sadovnjakih, oljčnih gajih in na poljedelskih kulturah. Razbeljena magma se je ustavila le 100 metrov pred zaselkom, «potoki» lave pa so uničili dobršen del vaškega zaledja. Ognjenik pa ne povzroča skrbi > samo vulkanolo-gom in prizadetemu prebivalstvu temveč tudi občinski upravi Ca-tanie. Nad mesto je padlo nekaj ton vulkanskega prahu, ki je s tan-
ko plastjo prekrilo mesto. Občinska uprava išče sedaj najprimernejši način, kako bi to nadlogo odstranila. (voc)
Ni bil čudež
BENEVENTO — Verniki Pietrel-cine, majhne vasice v bližini Be-neventa, so bili tudi včeraj zjutraj zbrani v molitvi v farni cerkvi. Kar naenkrat pa je plašč, v katerega je ovit kip vaške zaščitnice Marije Device, nerazumljivo in nepredvideno vzvaloval. Verniki so seveda
vzklikali k čudežu, nekatere ženske pa so se celo onesvestile.
Vendar ni šlo za čudež, kot je pozneje ugotovil cerkovnik, ki se mu je vsa zadeva zdela na moč sumljiva. Za hrbtom kipa Marije Device je namreč cerkovnik zasačil neznanca, ki si je hotel «prilastiti» nekaj dragocenih predmetov.
ANKARA — Najmanj 18 mrtvih in 20 ranjenih je obračun nesreče, ki se je pripetila kakih 700 km od Ankare, ko je avtobus, katerega šofer se je hotel izogniti trčenju z motociklistom, zgrmel v prepad.
nim ognjem iz lupare in santrS;.: s streli v glavo, prša ^
razmesarili Furcija, ki se J® jjir zgrudil z naslonjača na ho kot‘so prišli, so moril®1 a ‘ Lei in W
odšli po stranski ulici brez sledu.	Jrt
V trenutku je bila vas l u in ko so prišli karabinjerji n Jjjf niso mogli zbrati nobenih O kov, ki bi jim olajšali Pr*j / Mrtvi «boss» in pa p red vse®1. f. je, s katerim so ga spraV,0jis: oni svet, pa so zgovorni ^ da je šlo za obračunavam3 mafijskimi družinami. Pr®J5, f' domnevaio, da so bili moril® ’ ■»
zaradi dejstva, da so se^jj f
vili zakrinkani in se stranski ulici, kar pomeni, p dobro poznali kraj, dopis®1, so morilci pa bodo skušah .jL1 viti, kar pa bo Zaradi trat*1 J »molčečnosti* ljudi, precej ne nemogoče.	,eu'
Furcijeva kariera se je ? j pti1
ni bil več pod »posebni11! $1 stvom». Vse kaže torej, o®^’ gani javni varnosti imela „ f za uookoienega. Tega mn ^ niso bili njegovi nasm-otni*1, se ga dokončno iznebili.
A
preiskave so v ±- u onesposobili spretno skup®1®^ čevalcev mamil, ki sta jo V°L v K
poru še 16 oseb, medtem ^ osebi, proti katerim so lzsUi porni nalog, še iščejo.
Nvčni posnetek »potekov* lave na pobočjih Etne
os
ki
tu
Ue
ki
ce
sli
ta
bt
«li
«o
si:
Pc
P(
t*
Vf
te
tc
kako pred 40 leti z razn^Jiii<* vami sodišču in seveda z
oprostitvami. Furcija, ko seV bil za rešetkami, so org®111 J varnosti stalno nadzoroval1 krat so ga predlagali za k®1! #
na otokih in prisilno bivališč®^/1 leta so mu iz zdravstvenih 1 .. f
•i [j
dovolili, da se je iz P1"184,m vališča vrnil domov in že f
FIRENCE - Po štirihJ^iiJ
v Firencah
čevalcev mamil, ki sta jo - ,0 \ Egipčana. Z njima je konc® ^ c