List 11. Politični pregled. Deželni zbori. — Dne 14. t. m. so se seSli deželni zbori. Vsa pozornost je seveda osvedotofiena na češki deželni zbor, Nemci so začeli abstinenco. Ne da bi imeli kak količkaj 102 tehtni vzrok, so sklenili, da ne pojdejo v dež. zbor. Tem povodom je prišlo do razpora mej cehi in mej vlado. Dosedanji namestnik dež. maršala dr. Werunsky je namreč odstopil. Vlada je prisiljena, imenovati na njegovo mesto ceha. češki klub zahteva, naj vlada imenuje praškega župana dr. Podlip-nega, toda vlada tega neče storiti, ker Podlipnega Nemci ne marajo. Imenovati hoče posl. Wohanka, a če ne sprejme, ne-cega Ceha dr. Zaska, kateri ne pripada nobenemu klubu. — V šlezijskem deželnem zboru so Nemci takoj v prvi seji sprejeli oster protest proti jezikovnim naredbam, katere je vlada izdala za Šlezijo. Položaj. — Slovanski listi soglašajo, da je politični položaj nakrat postal jako kritičen. ^Narodni Listi" trde, da je grof Thun dobil od cesarja ultimatum: ali naj Nemce pomiri, ali naj odstopi. Kakor vse kaže, bodemo že prav v kratkem imeli priliko spoznati, katera teh eventuvalnosti se izpolni. Thunov načrt. — Ministerski predsednik grof Thua je storil nov poskus, da zadovolji Nemce. Sestavil je nov načrt jezikovnega zakona. S tem načrtom se razdeli češka na tri skupine: v samočeške, samonemške in jezikovno mešane okraje. Čehi niso zadovoljni, a Nemci odklanjajo to ponudbo, dasi je grof Thun s tem načrtom pripravljen izpolniti to isto, kar oni sami zahtevajo. Vlada hoče svoj načrt uveljaviti s § 14. in po zasedanju dež, zborov sklicati državni zbor, da ga odobri. Thun je bil te dni osebno v Pragi, in je Nemcem in cehom prigovarjal, naj se udajo, a brez vspeha. Ogerska. — V ogerskem državnem zboru vlada mir. Zbornica je novemu ministerstvu brez vseh težav dovolila bud-getni provizorij in zakon o rekrutih, Italija in Kitajska — Po vzgledu Kusije, Angleške, Francije in Nemčije je tudi Italija zahtevala od Kitajske, naj jej odstopi jeden pristan, kar pa je Kitajska dvakrat zapoved odločno odklonila, tako da utegne mej njo in Italijo priti do konflikta. Narodno politične zahteve nemške opozicije. — Dunajski liberalni listi vedo poročati, da so poročila o narodno-političnih nemških strank za posamne kronovine po večini že izgotovljena. Eeferat za češko in Moravsko je osrednji komisiji že predložen, baron Schwegel je že tudi dovršil svoje poročilo o neznosnih krivicah, ki se gode Nemcem na slovenski zemlji, končno so tudi Tirolci ter Nemci v Šleziji že sestavili glavne točke svojih zahtev. Neizgotovljeni sta le še poročili o koroških in štajerskih razmerah, najbrže radi tega, ker preti v teh dveh kronovinah nemštvu največja nevarnost. Vendar upa osrednji odbor, da bode že v kratkem pripravljeno vse gradivo, tako da se bodo prve dni aprila sešli lahko vsi zaupniki nemških opozicijonalnih strank na Dunaju ter na podlagi posamnih poročil sostavili glavno spomenico na vlado, katera spomenica bo veljala ob jednem tudi za program zjedi-njene opozicije. Nova pomnožitev velikonemške in francoske armade. — Zvezna komisija velikonemškega drž zbora je sprejela predlog centruma, da se pomnoži stalna vojska v miru do leta 1903, tako da bode štela 495 000 mož, kavalerija bo imela 465 eskadron. — V francoski zbornici se vrši sedaj generalna debata o vojnem proračunu. Vojni budget je dosegel velikansko višino 875 milijonov frankov, a se bodo ti izdatki še povišali. Vojni minister je naznanil, da dobi vojska nove puške. Srbija pomnoži svojo vojsko. — Za velevlastmi je prišla sedaj še Srbija, ki pomnoži število svojih vojaških polkov ter izvrši nekaj potrebnih reform. Kralj Aleksander je odredil, da se število bataljonov vsakega pešpolka za dva pomnoži, tako da bo imel odslej vsak pešpolk štiri bataljone. Grardni peŠpolki se spremene v navadne polke. Bataljoni dobe odslej tekoče številke od 1 — 60 ter se bodo imenovali s svojo šte- vilko in ne več z imenom posestnika. Tudi več personalnih sprememb se je izvršilo. Afera Šadovskv — Milan. Ruski poslanik v Belem-gradu je zapustil svoje mesto, ker ni bil povabljen na gaiadine na srbskem dvoru. Poroča se, da je vzrok vsej aferi razkralj Milan, katerega je Šadovskv po naročilu ruske vlade do cela ignoriral. Razkralj Milan ima kot vrhovni poveljnik srbske armade na dvoru veleugledno stališče ter je pri sprejemih diplomatskih korov vedno prisoten. Šadovskv pa je Milana dosledno preziral, tako da se je moral razkralj končno umakniti v Niš, da ne bi prišlo do popolnega razkola. Pri zadnjih slovesnostih o priliki obletnice, odkar je Srbija kraljestvo, pa je moral priti Milan iz Niša v Beligrad ter je bil seveda tudi pri vseh sprejemih. Po odredbi kralja Aleksandra Šadovskv ni bil povabljen na dine, ker se je bal, da se pripeti mej očetom in poslanikom škandal. Šadovskv pa je zato vladi takoj naznanil, da smatra to postopanje za očitno žalitev ter da bode odpotoval. Šadovskj je tudi ministerskega predsednika, dr. Grjorgjevica, dosledno ignoriral ter baje niti pozdravljal ni. Kralj Aleksander je moral večkrat miriti Grjorgjevica in Milana radi vedenja Šadovskega, ki pa se je vedel tako, kakor mu je bilo naročeno od ruske vlade. Napetost mej Srbijo in Rusijo je očividna; provzročila pa sta jo Milan in Grjorgjevič s svojimi maločastnimi čini proti opoziciji, kraljici Nataliji in proti črnigori.