Lovsko veselje, njegova dobra in slaba stran. Spisal France Sollmayr. Sila težavnih opravil se nekteri ljudj6 lotijo za malo placo ali pa celo zastonj. Med taka opravila spada tudi lov. Cele dm po visocih planinah plezati brez gorke jedi in ugodnega pocivalisda;- cele ure na prefci stati in komaj dihati; polovico nodi na skalovji dakati, da se ne preslisi petje divjega petelina: te in enake tezave bi pa6 nihce za najboljao placo na dolgo ne prevzel, ako bi lov sam ob sebi ne bil nekterim ljudem v nepopis-ljivo zadovoljstvo. Ne bilo bi mogode osnovati lovskih druzeb brez tega mika, ako bi lastniki lovov ne do-bili za malo pladilo lovcev, in vedina zivali, ki gozde ozivlja, bi se dalje veselila svojega fcivljenja, kakor zdaj. Eajti dohodki, ktere lov donasa, so le malokdaj zadostno denarno povracilo za zamudo in druge stroske. Ako radunimo lovske stroske, gotovo je, da veljd vsaka srna petkrat ved mimo tega, kar se na trgu za-njo do-biva, in le malo lovskih tatov je, ki morejo redi, „da se zivijo od svojega kruha." Kmetje po pravici pravijo, da kmet, ki se pedd z lovom, „se bliza siromastvu" — naj bi si to marsikter naiih sosedov dobro zapomnil! — in da so lovci navadno taki zapravljivci, kakor vozniki (furmani). Kar pa to z>tovanje odskoduje in nektere celo vabi, da svoje zivljenje vagajo, to je, kakor smo rekli, neka posebna slast, ki navdaja nektere ljudi, da podijo in pobijajo divjasdino. Baron Wolf pi. Hochberg popisuje v svoji knjigi „Georgica Curiosa" vitezke misli 17. stoletja tako-le: „Lov je vaja hrabrosti in predigra vojske, v kterem se udijo, zver se zvijaco in naglostjo napadati, jo strahovati in pobijati, pes in jeL svoje orozje izurjeno rabiti, mraz, vrocino, deL in hudo uro trpeti, lakoto, zejo in trud prenasati, svoj kraj in svojo sosesko skodljivih roparskih zivali sloboditi. Zato so ljubili in gojili lov veliki in imenitni vladarji o vseh dasih. Dalje lov ozivlja srce, preganja toznost in je sovrafcnik lenobe in njenih naslednjic; lov je gojitelj zdravja, vaja telesa, zrcalo boja, pa bogat kuhar, kteri nase mize z izvrst-nimi jedili polni," Iz tega izvira tudi sedanja lovska strast, ktera je predrla vse n&rodno-gospodarske prora-dune in ktera ceno divjacine tako tiadi, da najlepsa divjad se dobiva dosti cenejse, kakor so stroski za-njo, samo da se zaloga izprazni. Kakor je v tem oziru veselje do lova koristno, ker vdasih prav cen6 ljudstvu dober fcivez' pripravi, je pa vendar tudi na drugo stran skodljivo. Letniki avstrij-skega narodnega gospodarstva nam pridajo o tem. Da se napravijo posebni zverinjaki, jemlj6 se poljedelstvu in 2ivinoreji velika zemljisda. Do 16. stoletja so se pad le do mestnih obkopov raztezali, pozneje pa so se cele pokrajine za napravo tacib zverinjakov odlocile, tako na pr. je bil na Ceskem do leta 1797 na grof Wald-steinovih grajsSinah zverinjak, ki je obsegal skoraj brez izjemka tri grajscine, namrec GradisSe Mnihovo (Miin-chengratz), Belo (Weisswasser) in Jelenovo (Hirschberg). O zacetku 18. stoletja so bili v Avstrii posebno zveri-njaki v Tisavi pri Tiglic-u (posestvo grofa Clary-a), v Pfauendorf-u na ogersko-moravski meji (grof Sincen-dorfovem gradu), v Hestnik-u in Leskovskem (tudi na Moravskem) zarad velikosti in divjine zelo imenitni. (Konec prihodnjič.) ----- 378 ----- Lovsko veselje, njegova dobra in slaba stran. Spisal France Šollmayr. (Konec.) Akoravno so se odlocila gotova zemljisSa za rejo divjine, vendar je ona po ostalem polji naredila mnogo skode, ktere niso mogle poravnati odskodnine, ki so se vcasih dajale; dasi tudi so bile velike, bile so vendar zmirom v zgubo ljudskemu premozenju. Koliko kme6- ----- 386 ----- kib puntov je iz tega nastaio! V letih 1717. do 1725. so se zarad skode, ki jo je napravila zver, uprli ne .samo podlozniki samostana Wilhering v gornji Avstrii, ampak tudi kmetjo pri sv. Valentinu na doljnem Av-strijskem, in Se so tudi 14., 15. in 16. maja leta 1720. v Lincu mnogo upornikov hudo kaznovali, vendar so se se le leta 1726. polegli ti nepokoji. Sest let pozneje je bila okolica graaka ognjisde enacih nemirov/ Doljno-avstrijski stanovi so spoznali to napako za tako nevarno, da so leta 1712. v defcelnem zoom cesarja na pomoc klicali, ker je cesarska divjina najvec skode delala. Ve6 milijonov vaganov zita in nezmerno veliko klaje je v 17. in 18. stoletji v Avstrii po tej poti poginilo. 2e sam strah pred takim poskodovanjem je veliko sko-doval kmetovanju. Priznavati se pa mora, da v Avstrii razun v oni kratki dobi, ko je na Ceskem cesar Rudolf II. tatinske lovce na smrt kaznoval, niso bile nikdar tako ostre lovske postave kakor na Bavarskem, kjer je veljal ukaz od leta 1567., ki je zugal tatinskim lovcem vislice in prepovedaval kmetom, da svojih njiv niso smeli ograditi s kolmi, da se ne skoduje divjini; tudi noben avstrijsk vladar ni dal svojim podloznim tacega odgo-vora, ako so se pri njem pritozili zarad divjaske skode, kakor ga je dal svojim podloznim beski dezelni grof Filip V61ikodusni, ki jim je v pridigarskem glasu za-klical: „Ako ne bi bil hotel Bog divjine, ne bi bil do-volil, da jo je bil Noe v svojo barko vzel." — Bil je nek nadskof v Solnogradu, a ne avstrijski knez, ki je nad varstvom lova v Floitelskih gorah tako ostro &\i\, da nihce ni smel ovdc in koz na one gore gnati in celo krave je le pod tem pogojem pripustil, da so brez zvonca hodile zato, da se ni pelo in vpilo po gorah, in to samo zato, da so se mnozili divji kozli. Cesarica Marija Terezija je cel6 proti nezmerni reji divjaSine stalne postave izdala. Ukazala je s postavo od 2. sve-cana 1765., da se mora stevilo zivali zmanjsati, s postavo od 25. avgusta 1770. pa je ukazala, da se mora Lrna divjina v zaprtih zverinjakih imeti, in je razpisala strelsdino leta 1771. za pse, ki se nahajajo brez po-vezke. Nimrodi, kterim bi se prilSgle one dudovite be-sede, ktere je Spangenberg nekdaj zapisal na zid sak-sonske prenocevalnice: „Gentil vir est bestia, sedens super bestiam, ducens bestias, gerensque super manum bestiam et insequens bestias" bili so v Avstrii o vseh Lasih le bele vrane.