Ust Izhaja dvakrat na mesec. Posamezna štev. 3 K. Naročnina mes, 6 K Rokopisi se ne vračajo in nefrankirana pisma se ne sprejemajo. VOJNI INVtLID Poštnina plačana « gotovinu Uredništvo in upravnšštvo v Št. Peterskl vojašnici. Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS. V zmislu novih pravil „Udruženja vojnih invalidov“ kraljevine SHS sklicuje izvršni odbor v Ljubljani svoj redni občni zbor ki se bo vršil dne U. marca 1923 ob 9. uri dopoldne V dvorani Mestnega doma v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Podružnice bodo obveščene natančneje potem okrožnic. Za izvršni odbor: Predsednik: Tajnik: Stanko Tomc !. r. Tone Ušan i. r. Zapostavljanje invalidov v državnih službah. Zakon predvideva invalidom prednost za vse državne službe, ako so za nje sposobni. Za etnija fizična dela postal je marsikateri invalid nesposoben, zato se mora poprijeti kakega pisarniškega posla, ki ga še kljub svoji hibi more izvrševati, se s tem osamosvojiti in razbremeniti državo. Ker je med kapacitetami za višje državne službe malo invalidov, ker takih oseb je bilo kakor znano malo v strelskih jarkih in niso niti okusili ognjenega krsta, so invalidi nameščeni le po neznatnih službicah pisačev in slug. Priznati je treba, da dotični popolnoma povoljno opravljajo svoje posle, vendar pa se jih od vseh strani prezira in direktno mrzi. Vsaka druga oseba se poprej izmuzne naprej na boljšo pozicijo ali mesto in napreduje, invalid, katerega pa vse mrzi, zaostaja in bi se ga najraje še iz njegovega mesteca izrinilo. To je pokazala ravno zadnja redukcija, pri kateri so bili izbačeni kljub zasiguranemu jim prvenstvu za državne službe, po večini vojni invalidi. Od vseh strani domovine prihajajo pritožbe, da so se izvršile take državnim zakonom v obraz bijoče krivice z invalidi. Izbacenemu invalidu pa se ne popravi krivica s tem, da bi se ga kako drugače preskrbelo. Imamo slučaje, da se ga ni hotelo podpreti in mu dati pomoči, da bi dobil kako drugo nameščenje. Na njegove tozadevne prošnje se ga je na vse zadnje proglasilo za „delomržneža“ in se mu je odrekla vsaka pomoč. Invalidi državni nameščenci so itak sijajno preskrbljeni. Plače ima tak junak mesečno celih 2-500 K. Po zakonu je potem tako sijajno preskrbljeno, da mu ni treba več invalidske pokojnine! Se manj mu je seveda treba napredovanja, ki ga pa tem bolj zaslužijo razne sloke gospodične, da lažje krajšajo trpečim šefom življenja grenke ure. Kaj hočete še več?! Invalidsko vprašanje je rešeno. Kdor ni s tem zadovoljen, naj se obesi! V kratkem bomo ožigosali tak slučaj! Invalid. Kako je z nami. Človek, ki ima le malo zdrave pameti, bi mislil, da bo država, ležeča na tako vročih tleh kakor so naša, z vsemi sredstvi skušala zadovoljiti svoje prebivalce. Resnica je ravno narobe. Modri krmilarji našega državnega krmila se brigajo za zadovoljnost prebivalstva toliko kot za lanski sneg. Od časa do časa se gospoda poniža med narod, mu obljublja paradiž na zemlji in spet gre, ko začuti pod sabo varno toploto ministrskih stolčkov in izdatno oporo poslanskih dijet. Sramotno je, vendar resnično. V isti sapi, kc gospodje zatrjujejo svojo ljubezen do neod-rešenih bratov in jim obljubljajo pomoč, puste doma vse v neredu, v nezadovoljnosti in v zmedi, češ: „Para, moiči! Domovina je v nevarnosti!“ In mi, ki smo iz časov poštenja minulosti rešili še mnogo čiste in iskrene domovinske ljubezni, molčimo in trpimo in nosimo svoj težki križ. Kdor ima priliko, naj zasleduje pisavo naših raznih dnevnikov! Nikjer na svetu se ne govoriči toliko o domovini kot ravno pri nas. Glasila vseh struj in strank pripovedujejo svojim Čitateljem, kako je domovina potrebna nujne pomoči. Za domovino je treba piti, peti in plesati, za domovino se razna gospoda poti in trudi in kakor gobe po dežju rastejo iz tega truda — milijonarji pri nas. A domovina? Ta molči in gleda in trpi. Kadar si ena vrsta gospode nabere dovolj „za stare dni“, snusti drugo na površje. Zaradi lepšega je potlej vselej malo ropota, par afer, nekoliko psovanja med gospodo, potem pa vse potihne: šampanjec je usmiljeno obrati! jezne tekmece med sabo. Ob takem početju je seveda naravno, da naša zemlja, mogoče najbogatejša v vsej južni Evropi, ne velja med svetom nič. Pomislimo samo na Italijo, ki je znana pri nas kot beraška! Za njeno liro moraš dati pet naših dinarjev in nekaj par! Tako je torej z nami. V velikem času nam je usoda dala mesto mož par piškavih pritli-kovcev, ki nam kvarijo dom in delajo pekel iz paradiža. Tako ne sme več iti dalje! Dolžnost nas vseh, ki smo s svojo krvjo pojili to zemljo, je, da zakličemo: „Stojte!“ Dolf T nasproti njim, ki so dali svoje mlado živijo, „e, dolžnost nasproti njihovim vdovam, nasproti deci in nazadnje tudi dolžnost nasproti nam samim veleva delati z vsemi močmi za to, da se pri nas razmere izboljšajo. Kako naj to storimo? Pregovor pravi: „Pomagaj si sam in Bog ti pomore!“ V tem je naša edina rešitev. „Zakaj si nismo že pomagali?“ bo vprašal marsikdo med bralci. Zato, ker smo, sami pošteni, preveč verjeli v človeško poštenost! Kdor je zasledoval gibanje za dosego našili pravic, se bo čudil, kako je pravzaprav mogoče, da je ostala naša večletna borba pravzaprav brez znatnejših uspehov. Kje tiči krivda? Na eni strani gotovo v naših raznih vladah, ki so nam obetale takojšnjo rešitev našega vprašanja, zlasti tedaj, ko jih je bilo sram. Najbolj jasno potrdilo te trditve nam nudi medzavezniška invalidska konferenca, ki se je vršila minulo jesen v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Naši zastopniki, siti večnih obljub, so hoteli takrat sklicati protestne shode invalidov in tako pokazati pred vsem kulturnim svetom, kako pri nas državniki nesramno gazijo po krvavečih truplih trpečih vojnih žrtev. Vlade je jelo biti sram in ministri so se kar topili v obljubah. Ko pa je bila sramota enkrat odstranjena, so se začele ministrske obljube sušiti. Nič ni več pomagal poznejši protestni shod v Belgradu, nič Odbor stotine! Kaj invalidi! Saj slavnost konference je lepo minilo, škandalov ni bilo, čemu sedaj še te pravice! Da je komedija dobila krono, je vlada, ki jo je nasproti nam častno vezala obljuba, lepo razjahala konjička in legla v nezaslužen pokoj. Tako je bilo konec naših nad in stara pesem se pričenja spet od kraja. Tako je torej z nami. Ali naj ostane res na vekomaj pri tem? Nikakor ne! Treba je najti potov, treba poiskati sredstev, ki nas bodo usposobila za uspešno borbo. V mislih imam razne organizacije, ki bi mogle razumeti naš položaj. Ž njimi bo treba stopiti v stik in skleniti zvezo, ki nas bo gotovo ojačila. Med drugimi bi po mojem mnenju prišla predvsem vpoštev organizacija dobrovoljcev. Ne mislim sicer take združitve, ki bi strnila obe organizaciji v eno spojino, pač pa medsebojen dogovor, po katerem bi organizaciji v vseh točkah, kjer so njihovi interesi skupni, nastopali enotno. To bi bil gotovo lahko izvedljivo glede socijalnih vprašanj. Ker je med dobrovoljci mnogo invalidov in narobe, bi tudi ne bilo težko dobiti stikov. Poleg te bi morda kazalo pritegniti še kako drugo skupino, ki bi mogla imeti dovolj umevanja za naše težnje. Edino na ta način je po mojem mnenju mogoče doseč: kdaj Izboljšanje našega položaja. Minulost nas namreč uči, da ne smemo zaupati obljubam, ki jih dajejo vlade slabotnim, ampak se moramo zanašati samo na svojo moč. Tak je duh časa. ki ga mi gotovo ne bomo prenaredili. In ker sami nimamo dovolj moči, jo je treba iskati in dobiti, po mojih misHh pač na opisani način. Vprašanje je važno in nujno. Pred vrati so volitve in razni naši laži-prijateljl se gotovo pehajo tudi okrog invalidov za glasove. Pametno in koristno bi bilo, da bi se izrekle z jasnimi dopisi vse naše podružnice, kaj misijo v tem oziru. Storile bi veliko uslugo tudi listu, ki bi postal na ta način res — naše glasilo in torej zanimiv. Ganite se! Treba trde roke. Prva letošnja številka „Vojnega invalida" mi je prišla šele sedaj v roke. Članek „levičarska struja...“, mi je vzbudil razne misli. Prva iz njih je ta, da ne morem razumeti, kako naj bo v strokovni organizaciji levica ali desnica, ako je ta organizacija res samo strokovna. Take struje so samo barometer, da je v organizaciji kolebanje, kakoršno nastane, če se prodišč — politično-strankarskega zraka. In. pa, če se člani ne zavedajo, kaj je to strokovna organizacija. V takem slučaju hočejo člani, ki so raznega politično-strankarskega naziranja, potegniti na stran svoje stranke vso organizacijo, da jim služi, kakor služkinja. Tu mora centralni odbor imeti trdo roko in prijeti za vrat vsakega, ki hoče trgovati s strankarstvom v naši organizaciji. Centralni odbor se mora zavedati svoje avtoritete in si tudi to avtoriteto priboriti v slučaju, če se v organzaciji nahajajo nedisciplinirani člani, če ne gre drugače, s ceno izključitve iz članstva. Disciplina, to je prvo in na njej stoj trdnost organizacije. Potem še le pride število. Druga misel pa se me je polotila, da se je nekje (sem namreč deželan in mi je nemogoče slediti za vsemi resolucijami in takimi rečmi) pojavila resolucija, ki hoče, naj bi vsak član smel Izven organizacije delati kar hoče. Lahko, a samo kot oseba s priimkom N. N., ki ga nosi, nikakor pa ne s priimkom organizacije in da je vojni invalid. Na videz, kajpada, se bo komu zdelo to krivično, češ, jaz, svoboden državljan SHS, se pač ne dam vezati. Kako bi se to strinjalo z idejo svobodnega državljana in celo — z ustavo. Ali s tem, da si stopi! v organizacijo si priznal njen Statut in to je za te zakon, dokler se čutiš kot organizirani drobec celotne organizacije. Kot svobodnega državljana SHS ta statut prav nikogar ne veže, če govori v imenu svojega rodbinskega imena, v imenu stranke, kateri se prišteva, če kupuje za svojega strica, ali za brata kravo, ali vola, če magari pijančuje in zahaja k dekletom, z eno besedo, če dela vse kar hoče, kot N. N„ a ne kot invalid in član organizacije udruženja vojnih invalidov. Kot član pa se mora, to podčrtavam, držati pravil in sklepov organizacije, ako ne, pa ven iz organizacije. To je tsto sveto,* kar mora čuvati centralni odbor, podružnični odbor, vsak posamezni član. Nikdo nima pravice sklicevati shodov, sestankov itd. kot invalid, razun izvoljeni odbor. Če kdo to vrši, tepta Statut organizacije in se sam izključuje in vsi z njim, ki mu slede. Tak človek ali ni discpli-niran, ali pa je najet razdirač. Pa naj še bodo .-.-j j- : ‘V. • ' j StrrHi - Z njegove ideje tako xiobre, tö ni sredstvo, da se jih uveljavi. Žćr'to so občni zbori, 'ankete,,.. Ta rrašei'o resD!uciji,/.da bi lahko vsak član vc-rr-organizacije'delai kar hoče. me je sponi-nla tudi na sklep II. kongresa jugoslövenskib vojnih žrtev V Brodu, glede volitev v narodno skupščino;-.Daši se iz poročila vidi, da se je.vsa diskuzija. giLala v smeri,; da se postavi sarno-siojna lista kandidatov-invaiidov, se je pri glasovanju pokazalo, da je kongres z večino glasov, prati vsakemu nastopu in naj voli vsak., kakor hoče. QebKÜ je najbrž delovala tu spret-.na intriga kupljenih strankarjev in prodrla proti občni želji postaviti svoje kandidate (to se rado dogaja tani, kjer rafinirani intriganti premotijo odkrtosrčnost delegatov,- da končno sami ne vedo, kako bi) vendar je to sedaj sklep kongresa, najvisjega foruma organizacije, j n on je zakon za vse odbore in za vsakega posameznika, Delati zoper ta sklep, pomeni podkopavati ugled in moč organizacije in jo razdirati. Ali vkljub temu sem čitaj v nekem štajerskem političnem listu, da je „skupni kandidat invalidov h» javnih nameščencev ta in ta.“ Pa se vprašam: Kakšnih invalidov? Vojnih? Ni mogoče. Vojni invalidi vendar ne bodo pljuval’ na svoj lasten sklep?! Saj so bili vsi (po svojih delegatih seveda, ker vsem ni mogoče) na kongresu v Brodu in sklenili ne nastopati s kandidatnimi listami kot invalidi. Manjšina se mora pokoriti večini, a tu čitam... kandidat invalidov...“ Ali je to tisto, da lahko vsak izven organizacije dela kar hoče? .Tu. mora centralni odbor imeti trde roke in poklicati dotične invalide (če so organizirani) na odgovornost, üe si pa kdo svoji to ime v imenu organizacije., pa so sredstva. dfa se ga pouči, da to ni pošteno. Vsak invalid, kot državljan in voiilec naj voll, kakor hoče. Ker voli! bo vsak po svoji, zavednosti. Nekateri bodo zopet poljubili -palico, ki jih je nažgala, drugi bedo "našli že pravo smer. A kot invalidi ne morejo postaviti liste. Niti ena para ne smet jz invalidskih dohodkov v ta namen. Kdor ne bo ubogal, ven z organizacije. V nji morajo biti disciplinirani člani, ki bodo vedeli čuvati njeno čast. Organizacija je trdnjava. V nji mora biti vsak na svojem mestu. Sklepi kongresa so sklepi organizacije. In oni se morajo izvrševati. To je predpogoj za obstanek udruženja. Kdo nvm pomaga? Politična atmosfera Jugoslavije je sedaj nasičena z gromi in strelami volilnih oklicov in govorov;, dežijo obljube v curkih. Povsod se sugerira mnenje in vsakemu se vbija v možgane, da jc parlament tisti forum, kjer se dele polile žlice vseh dobrot, vsem in vsakemu. Baje tudi invalidom. Prejšnji ni delil. Niti invalidom, niti mnogim. Delil jih je le nekaterim po pragovoru biblijskem: „Kdor ima veliko se mu bo dodalo, a kdor ima malo. se mu bo še tisto odvzelo ter dalo tistemu, ki ima veliko.“ Ali pri prvih ni bilo invalidov; bili so pri poslednjih. Ali čudno, tudi prejšnje volitve so bile polne takih obljub, fn invalidi so jim verjeli in oddajali svoje,glasove tistim, ki je obljubljal najglasneje. Sedaj so razočarani. In v tisti svoji razočaranosti mislijo, — ne vsi, ali mnogo, zelo mnogo jih je, ki tako mislijo — da'treba svojega človeka v parlament. In žele, da kandidira kak invalid, ali da celo cele skupine invalidov postavijo svoje liste. O uspehu ali neuspehu kandidatov ne bom govoril, zakaj vsak „svoj“ človek ima uspeh — za se, seveda. Pač pa hočem vprašati; Kaj naj naredi za invalide eden poslanec-invalid? Ali dva, ali magari deset? Ali ni vzgledov, kako se dela v parlamentu in v vladi? Najmočnejša stranka vlada, ali vsaj koalirano še z drugo najmočnejšo stranko. Kakemu privesku vržejo drobtinico — in to je vse. Ostale manjšinske stranke so v opoziciji. In sedaj gre kljubovanje dan na dan. Če hoče storiti vladna stranka kaj, jo ovira opozicija. Če predlaga opozicija, jo preglasuje vladna. In tako dalje do brezkončnosti ali bolje do razpusta parlamenta. In v tej 'igri naganjanja in kljubovanja naj naredi poslance - invalid kaj za invalide? Bežite no, ako ste tako naivni, da še verujete. Nas invalidov naj. prav nič ne moti z volilno atmosfero napolnjeno ozračje. Tiste sile, denar in energijo, ki bi jo uporabili za to, da bi si priborili enega ali dva, ali magari deset poslancev-invalidov. porabimo rajše za ojačenje naše or- ? -■ ' . * ' ' V'O J 'N i f'N V A'L fß g&nizacije, Ojačena,. trdna.,: disciplinirana, zavedajoča se svoje zadače, organizacija bo najuspešnejše sredstvo za dosego invalidskih pravic in za zboljšanje invalidskega položaja. Naj nam bo vendar jasno, da' poedinec, pače je stokrat poslanec, ne more ničesar doprinesti v; naše zboljšanje. Nasprotno, mi poedin-cem v takih Slučaj dr doprtnesemo -zboljšanje, in to prav občutno izboljšanje — vladne jasli mu namreč odpremo, iz katerih zobie do sita; mi pa bomo tam, kjer smo bili. Ker vsi invalidi ne . moremo biti poslanci, da bi lahko vsi zobali iz vladnih jasli in bi bilo dobro vsem. Znati moramo po vseh teh izkušnjah, ako jih vsaj nekoliko razmotrivamo z zdravimi in mislečimi možgani, da smo mi sami kovači za zboljšanje svoje usode in da smo mi sami lestva za dosego svojih zahtev. Ako bomo kovali, bomo tudi skovali, kar hočemo. Ako pa bomo govorili komu in mu naročali, naj skuje, ne bo nikdar skovano to, kar hočemo mi, nego to, kar in kakor hoče (ako mu je sploh še tudi to mogoče) tisti, kateremu naročamo. Mi moramo vse svoje moči posvetiti za okrepitev naše organizacije, moramo jo upoštevati kot naše najsvetejše. Svojevoljno obnašanje v organizaciji raznih članov mora prenehati. Član organizacije mora upoštevati sklepe in ukrepe iste, kakor zakon. To je samodisciplina, mogočen steber in ščit. Kdor tako razume organizacijo, je njen zvesti član. In organizacija s takimi člani je organizacija v pravem pomenu besede, orožje, kateremu se n c more nič zoperstaviti. Tovariši invalidi-! Takšna organizacija je naša pomoč. Ona je, ki nam izvojuje naše zahteve, zato vse našo energijo in moči nji. Vse drugo je laž, goljufija ... Naš cilj. Človek, ki se ne zanima za naš položaj in no zasleduje poteka našega vprašanja, ne ve kako smo oskrbovani od države. Rekel bi: Kaj pa zahtevajo vojne žrtve, saj se jim vendar na vse načine pomaga? Zato pa plačujejo davkoplačevalci tako velik davek špecijelno za invalide. Sedaj zopet zahtevajo nov zakon. Kaj pa ga jim je treba, saj ga že imajo? Res je, da imamo zakon in sicer začasni. Napravilo se nam je že veliko zakonov in odredb toda vse brez nas. Nikdar se ni oziralo na naše potrebe in da bi se nas vprašalo kaj. Povedali smo že na vseh pristojnih mestih naše želje, razložili natanko tudi svoje nujne potrebe, ki jih moramo izvojevati, ker brez njih ne moremo živeti. Borili smo se tekom dolgih štirih let že z različnimi vladami, z raznimi strankami, ki so bile v njej, toda vsaka nam je do sedaj pokazala s praznimi obljubami hrbet. Nobena ni vpoštevala naših večnih prošenj, da bi izdaia tak zakon, ki smo ga prosiiMu zahtevali, zato tudi nobenega sedanjih invalidskih zakonov in odredb ne moremo priznati kot našega in zahtevamo nov pravični zakon, ki bo izdelan v smislu naših zahtev. Pod pritiskom pred tujci, ki so prišli informirat se o našem stanju o priliki medzavezniškega kongresa se nam je posrečilo izdelati z vlado načrt bodočega stalnega našega zakona, za katerega zahtevamo, da se sprejme nespremenjen. Požrli so dane nam besede, da pride ta načrt kot nujen prod parlament. Niso ga predložili, pač pa so ga predelavah v našo občutno škodo. S tem načrtom moramo prodreti. Ali pri sedanji vladi? Ona ni pokazala razpoloženja rešiti našega zakona, kakor njene prednice niso tega storile. Glavni cilj jim je, kako bodo izvršene volitve in kdo bo prišel na površje. Hočejo pa vladati še naprej v tem smislu kakor prej nad ubogimi zapuščenimi sloji, kakor šni smo mi. ...... Ako se na kongresu ni našla prava pot potem volitev za nastop proti tem ijudem, se mora iskati drugega izhoda. Našli ga bomo v močnih organizacijah, ki morajo dobiti toliko moči, da se uresničijo naše zahteve, to je, da dobimo enkrat pravičen in našim žrtvam primeren zakon, ki se mora spoštovati. Prazni izgovori, da ni sredstev za naše težnje, morajo pasti. Bogataško klaso, to je posebno vojne dobičkarje In one, ki si na izrabljanju trpečega ljudstva pridobivajo velikanska premoženja, je treba pritisniti z davki, ki morajo zasigurati potrebne izdatke za našo pravično oskrbo. Tako bo z lahkoto rešeno naše vprašanje. ____________________________SievTa, • - --- '• - - ' - ■ ’ - - - - . ■ Ortopedija m protezoa tehnika V Italiji, ; •, - . ,-.*l J Navajam kritiko'A. Bruge.GüI, ki. je operiral 72 slučajev po Stoffeljevi metodi ih piše sledeče v - - . ..ve-/-. »Tire Journal of ortopedie snr.gery,C!9;21,« It is after remarkabie and astpmieliipg.x>n observing a patient the day foliowing tke Operation, to find liow eompletaly bis äeformities ha ve đišappeared, and how oohšiđefab'le a degree of active motion he has in the direk-tion, where formerly he had little or none.« Iz Milana sem: se odpeljal v Benetke, kjer sem bil primoran radi železničarske stavke en dan čakati; zato sem poselil novo orto-ortopedieno kliniko, ki jo vodi učenec prof. Putti-ja prof. Delitalia. Ortopediena klinika se nahaja v veliki, beneški bolnišnici „üspedale maggio-re“, ki je prirejena za 2500 bolnikov; ortopedična klinika sama ima 200 postelj. Prof. Delitalia mi je izročil različne lastne monografije, ki se tičejo posebno zdravljenja vojnih ankiloz. Klinika je še v začetku in ne kaže ničesar posebnega. Izmed zelo redkih slučajev, ki sem jih pre-. gledal, sta bila zanimiva dva in sicer en r,lučaj t, zv. vratnega rebra (costa c e r v i e a lis), ki je povzročal radi pritiska na plexus eervi-cnlis in velike arterije.v fossa supraclaviou-laris ischemične bolečine v zgornji ekstremiteti in en slučaj t. zv. »o s t i t i s f i b r o s a c y s H c a«, ki je lokalizirana afekeija dolgih kosti neznane etiologije; ta afekeija vodi k spontanim frakturam dolgih kosti; popisal jo je v. Eecklinghausen. Benetke so bila zadnja etapa mojega'trimesečnega potovanja po laških ortopedičnih bolnišnicah, pretežnih delavnicah in sličnih zavodih. Oe pregledam ob zaključku še enkrat celo laško ortopedijo, moram reči, da lahko tekmujeta bolonjski in milanski zavod s prvovrstnimi svetovnimi zavodi te vrste. Oba zavoda sta naravnost razkošno opremljena. Laška ortopediena literatura je sicer zelo dobra, omejuje pa se največ na monografije, id jih je mnogo. Dela Codiville, Putti-ja, Galeazzi-ja in nekaterih mlajših ortopedov so .za mednarodno literaturo velikega pomena. To velja posebno za monografije prof. Codiville o transplantaciji kit in zdravljenju posledic poliomyelitide. Iz njegove literature omenjam: »Nul trapianti tendinei«, »Meine erfabrungen liber Sehnen-verpflanzungen«, »La mia espedehza nei trapianti tendinei 1$99«, «>SulJn tecnica dei trapi-nanü tendinei«, »II trattamento ehirurgieo moderno della paralisi infantile spinale 1900«, »Del’ impörtance de la transplantation des tendous et de son Aetion sur la paralysie spasmodique de 1’ enfance 1900«. Dela, ki so splošno velikega pomena o ortopedijski literaturi, ki obravnava zdravlje-taiice nje coxa vara so: »Novo metodo operativo della eo a vara 1903«, »Zur Behandlung de coxa vara 1903«, »Coxa vara ed osteotöjnia 1903«. Zanimivo je, da je bil princip Steinman-nove ekstenzije z žebljem (Nagelextension), popisan od Codiville že 1.1904, v monografiji »Bulla trazione dell’arto inferiore applieata direttamente alio scheletro«. Svetovnega pomena so Galeazzijeve študije »Piede torto congenito», »Sul raddrizza-inento forzato del ginocehio v M go« ter različne monografije o bogatem materijalu njegove klinike, t. j, monografije o zdravljenju recidiv-nih kongenitalnih luksaeij kobse. Izmed modemih laških ortopedov ima naj-veeje svetovno ime prof. Putti; njegova dela »Plastiehe e protesi cinematiche« in »La mobi-lizzazione cbirurgiea delle anchelosi del ginoc-chio« so vzbudile veliko zanimanje med ame-rikanskimi ortopedi. Puttija so povabili celo na ameriški kongres, da osebno poroča o svojih izumih in da demonstrira kinematografično rezutate. Velikih in simpatičnih del, kakor jih srečamo pri Amerikancih in Nemcih, Italijani nimajo. Po mojih skušnjah in opazovanjih, je proteza za spodnjo ekstremitete, ki jo izdelujejo v Boloniji, najboljša izmed laških lesenih protez. Dejstvo pa je, da se izdeluje v Boloniji vse na roko in da traja tako izdelovanje proteze več dni. V drugih laških delavnicah delajo po ame- raftom.'.Vzorcu' s stVojijlpi’öt'eza' se..tu iz4ela j:... dneh. Zato velja bolonjska proteza tef kot eno .tretino yeč bot druge na ameriških strojih, 'izdelane lesene proteze.. Z ozirom ha vse to menim, da je holjš eizdelöväti v Jvigo-o viji po ameriškem \zoren; cenejša je. in ne : rthi' tako spretnih rokodelcev, kakor'bolonjska. ' .c ' 'Pravilnik * v ' ' %a i z vrže vanje zakona o začasni pomoči tava-tldpm in rodbinam umrltli, padlih ta pogrešanih vojatkov kakor tudi nekaterih civilnih vojnih Žrtev. (Nadaljevanje.) () d i* e d b e z a S v b i j o i n V r n o go r o. § 84. Sodne odločbe o priznanju pravice lo invalidske podpore, izdane v Srbiji pred .•nem 18tega aprila 1914., to je pred dnem, ko je stopil v veljavo zakon o podpori vojnih invalidov in rodbin padlih, za ranami umrlih, aii oogrešanih vojnikov z dne 10. aprila 1914., se morajo spraviti v sklad z odredbami tega zakona, kolikor daje ta zakon pravico do večje okojnine. Invalidi in rodbine padlih voj-ikov izza leta 1875., ki bi bili po tem zakonu •; leta 1914. upravičeni zahtevati pravico do invalidske podpore, a tega izza leta 1875. niso ve storili, so sinejo prijaviti za invalidsko podporo, ki .se jim bo štela po odredbah zakona iz leta .1914. i» tega zakona od dno prijave. To velja za invalide-vstaše urejenih in ne-, urejenih čet, četnike, in dobrovoljce srbske in i'.mogorske vojske iz Srbije, Orne gore, Stare Srbije, Bosne in .Hercegovine kakor tudi za -pdhine takih padlih, umrlih in pogrešanih oseb. § 85. Sodne odločbe o priznanju pravice ,:io invalidske podpore, ki so v črni gori izdane :ta podstavi črnogorskega zakona o pomoči vojnim invalidom in rodbinam vojnikov, pad-dli, umrlih in pogrešanih med vojno ali vobce ..'•h izvrševanju vojaške dolžnosti, z dne 24%februarja 1914. ali po kateremkoli prejšnjem črnogorskem zakonu, se morajo spraviti v ..•klad z odredbami .srbskega zakona z dne 10, aprila 1914. in tega zakona samo v toliko, v kolikor so ti poslednji zakoni glede višine pokojnine 'ugodnejši za te osebe. §86. Rodbine padlih, umrlih in pogrešanih vojaških oseb, ki so med dne 1. aprila 1921. in dnem 91. .decembra 1921. plačale preko 90 dinarjev neposrednjega davka, nimajo pravice do invalidske podpore. — Akb je invalidsko sodišče eni izmed takih rodbin priznalo pravico do invalidske podpore na podstavi člena 2: uredbe z dne 25. marca 1921,, »Službene-novine« z dne 21. aprila 1921., št. 89,*' loebe. § 87. invalidska sodišča morajo prisoditi invalidsko pokojnino vsem invalidom brez 'sira na čin in zvanje v vojski kakor tudi mini. ki so v državni službi, toda s to razliko, da iim pripada ta pokojnina od dne, ko se vpo-koje ali ko opuste državno službo, ako so ukazani, da se jim takoj izplačuje polovica, ako so ieukazani. § 88. Invalidi in rodbine padlih, umrlih v pogrešanih vojnikov, ki zahtevajo pokojnino po točki V. člena 20. tega zakona, morajo dokazati, da je bila vdaja sovražniku posledica vzrokov. navedenih v te j točki. > >■ d r e d b a z a n o v opri d r u ž e n e p o- krajin e. § 89. Za ozemlje Banata, Bačke in Baranje izplačujejo zaostale pokojnine izza dne h novembra 1910., ako dotična oseba ni izgubila pravice do pokojnine. Društvene vesti. Podružnica v Domžalah, je imela dne 2. m. svoi redni občni zbor v prostorih gostilne ..ori Stari pošti". Otvori! ga je ob 14. uri 30 minut predsednik tovariš Japelj in naznanil dnevni red. Za predsednika občnega zbora je bil. izvoljen delegat iz Ljubljane tov. Krušič, ki je razložil današnjo situacijo in bodril organizacijo k agilnosti. Po poročilih posameznih funk-djonarjev se je izvolil nov odbor iz sledečih tovarišev: predsednik A. Stupica; podpredsednik I. Giovanelli: tajnik A. Pichler; blagajnik F. * Uradni list pod št. 125 iz leta 1921. .mora invalidsko sodišče razveljaviti take od- Loboda; odborniki: Vidergar A., Kavčič F.. Hafner’J."ih vdovi Osolnik in Mandeljc. Nad: zorni odbor : Japelj J-, L. Lacjan in Cerar i. Žeđi m b, da.bi se ta podružnica bolj oživela, kot "je bila preteklo leto. V. Šnštanp je irneia podružnica dne 4. t. m. redni občni zbor v gostilni pri Drobežu. Ude-, iežba je bila lepa, posebno vojnih vdov je bilo . veliko, ki se zanimajo za našo organizacijo. Kot . delegat izvršnega odbora je prisfostvoval tov.. 'Krušič iz Ljubljane. Govoril je'obširno o .naši organizaciji, njenih dosedanjih bojih in bodočem nastopanju za izvojevanje našega zakona. Čule so sc pritožbe članov, da se tamkajšnji kraj pošiljajo zelo neredno pokojnine in'da jih nekateri sploh že nekaj časa niso prejeli. Odbor se je sestavil sledeče: izvoljeni so tovariši: predsednik Skornšek Josip, podpredsednik Poteke Fr., tajnik Aram Ant., blagajnik Drobež L nadzornika Kugovič 1. in Lichteneker L, odborniki: Goričar L, Plesnik Fr. in vdovi Saloven A. in Obreza Terezija. Ustanovni občni zbor se vrši dne 22. t. m. v Kranjski gori. Več razvidno iz lepakov. Redni občni zbor podružnice na Bledu se je vršil v nedeljo dne 28. januarja 1.1. Navzočih je bila približno polovica članov. Po otvoritvi je poročal tajnik tov. Rus, ki se je udeležil osebno vseh naših zadnjih bojev za invalidski za. kon, bil član odbora stotine in s svojim razumevanjem in agilnostjo veliko pripomogel k našemu skupnemu napredku. Referira! je o delovanju podružnice, od njenega početka do sedaj. Ko je razložil naše stanovske boje, je povdar-jal tudi veliko krivdo, ki jo je treba iskati na nekaterih mlačnežih. Obsojal je in obžaloval, da . imamo med našimi toliko izkušenimi ljudmi še take, ki jim je predvsem za politiko, osebne ambicije in izkoriščevalnost. Tlači nas nezavest, nesloga in nezmožnost, da nismo mogli dobiti onega kar tako nujno potrebujemo. Potrebujemo nujno disciplinirano moč. Po blagajniškem poročilu se je razvidelo, da je podružnica pod skrbnim, agilnim vodstvom materiel-iio dobro napredovala. Konečno je bil izvoljen odbor, ki sestoji iz tovarišev: predsednik Pretnar Josip, podpredsednik Potočnik Franc, tajnik Rus Zdravko, blagajnik Šorl Franjo, odborniki: Gogala, Gruden, Vidic.. Kunčič, Vovk, Mandeljc, namestnika Rus in Šmit. Nadzorni odbor: Hribar, Burja Jerica in Žvegelj, namestnik Pangerc. — Ker ni mogel vsled prevelikega posla priti delegat iz Ljubljane, je tov Rus, kot dobro informiran poročal o splošnih razmerah v naši organizaciji. Obsodil je najbolj nekatere osebe, iz bivših odborov, po katerih politiziranju je največ trpela organizacija. Slovenci smo se sami podili za gospodo-dobrotniki in dobivali milostne in lepe poglede. Udruženje je dalo čisto drugo smer za bodočnost. Poročal je o obeh kongresih in o odboru stotine. Govoril je o članstvu, kako mora biti v naši organizaciji solidarno, nesebično in zavedno. Kar nismo storili v letu 1919., to lahko storimo danes. — Na 'občnem zboru se je pojavil tudi neki tovariš, velik človek a majhen mož. Za očitke, ki so bili popolnoma neosnovani vsestransko zavrnjeni, se bo moral „Pogumni Tonček" zagovarjati pred sodiščem. Osramočen se je odstranil, ter dokaza! s tem kako nesmiselno je bilo njegovo vedenje. Iz zapisnika občnega zbora v Kozjem. Podružnica je izvršila svoj občni zbor dne 2. februarja t. !. ob 14. uri. Kot delegat izvršnega odbora iz Ljubljane je bil navzoč tov. Zdravko Rant. Izvoljen je bil nov odbor iz tovarišev: predsednik Josip Podlinšek, podpredsednik tv. Medvešek, tajnik Lud. Grajžl, blagajnik Josip Klavžer, tajnikov namestnik' Iv. Rešek, blagajnikov namestnik Fran Vončina. Odbor: Geeir F., M. Amen, Uršula Šturbej in Anton Penič, Nadzorni odbor: Fr. Jazbec, Jos. Romih. Nova podružnica se dobro razvija. Poverjeništvo v Kranju je imelo redni občni zbor dne 4. t. m. pri Felnarju. Otvoril ga je predsednik Rant in razložil delovanje. Poročala sta tajnik in blagajnik. Izvoljen je bil nov odbor in sicer: predsednik Jerala Fr., podpredsednik Zakrajšek AS., tajnik Kopriva Fr., blagajnik Soklič Ant., preglednik Lukane Peter. Odborniki: Jekše Ivana, Mubi Marija; namestniki: Karničnik. Miloš, Staniko Matevž, Aljančič Frančiška in Gašperlin Neža. Razpisi občnih zborov. Redni občni zbori se vrše dne 18. t. m. v Mokronogu, dne 25. t. m. v Murski Soboti, v Št. Petru v Savinski dolini in Dolenjem Logatcu. — Ustanovni občni zbor pa se vrši dne 25. t. m. v Kranjski gori. — Tovariši in tovarišice, udeležite se povsod polnoštevilno. Razne vesti. Potovanja z objavami. Poi očali. smo že, da potne objave v slučajih, ki jih predvideva invalidski zakon daje samo invalidski odsek s svojimi podrejenimi oblastmi, dokler ne izvo-jujemo teh pravic organizaciji .za, slučaje, ki so .nam. bili. zadnji "čas odvzeti. Radi postopanja s temi objavami nas invalidski'odsek sledeče obvešča: . Invalidom, 'ki. so potovali z objavami,' se v več primerih od železniških postaj m kreditirala vožnja ter so morali isto plačati. Tozadevna pozvedovanja so dognala, da se invalid ni mogel v takem slučaju izkazati poleg objave z invalidskim uverenjem ali začasno objavo, kakor je to z ministrsko naredbo predpisano. Zato se opozarjajo invalidi, kateri potujejo na podlagi uverenj, da imajo poleg istih vedno pri sebi tudi invalidsko uverenje, da se ž njim legitimirajo, osobito äko se vozijo na poziv s predpisanimi objavami. ■ V invalidskem domu v Celju je preminul dne 31. januarja t. 1. tov. Rotar Franc za sušico. Ohranimo ga v spominu. ~ Invalidski znak!. Izvršni odbor v Ljubljani je prejel ot! središnjega odbora iz Beograda za enkrat prvo pošiljatev invalidskih znakov, ki še nosijo na levi strani suknjiča, aii v kravati. Komad stane 3 Din 50 par. Polagoma bodo morali vsi organizirani tovariši nositi ta znak. Kdor ga hoče takoj imeti naj se zglasi v pisarni udruženja, kjer ga proti takojšnjemu plačilu lahko prejme. Zaenkrat smo dobili samo 200 komade v, v kratkem dospejo nadaijhe pošiljatve. Podružnice. pa naj javijo, koliko jih rabijo, da bomo sporočili v Beograd. Pobiranje dobitkov. Zgodil se je slučaj med dvema podružnicama, da sta se prerekali za to, ker je ena izmed njih pobirala dobitke za srečelov v področju aii okraju druge. Ker je v vsakem okraja dovolj drugih društev, ki prire-jajq.sr'ečoiove in je pri tem našim podružnicam v posameznih domačih okrajih otežkočeno dobiti primernih darov, naj se vse naše podružnice drže tega principa, da ne hodijo pobirat darov v področja drugih okrožij, ker s tem škodujejo in spravljajo v nezadovoljstvo svoje posestrime. ' Sprememba vodstva. Dosedanji šef invalidskega odseka g. vladni svetnik dr. Fran Gor-šič je bil imenovan za šefa oddelka socijalne politike, na njegovo mesto pa za šefa invalidskega odseka g. vladni svetnik HowanskL Strokovne komisije. Bivše posvetovalne komisije so se spremenile sedaj v strokovne komisije in se je njih delovanje nekoliko predrugačilo. Poklicanemu invalidu, na kar ima pravico vsak brez ozira na premoženjsko stanje, določi komisija sama najprvo za kaj bi bil sposoben. Nato ga šele vpraša, da izjavi, kaj on želi. Ako se njegova želja ne sklada z odločbo komisije mu ista to zabeleži v odlok in primerno priporočilo ali se ga smatra za to sposobnega ali ne. O vseh sklepih se izdajajo sedaj pismeni odloki s podpisi vseh članov komisije. Zato naj invalidi pazijo, da ne zahtevajo takih stvari za katere jih komisija, ki je strokovnjaška, ne pripozna sposobnim. Premlnui je dne 25. januarja t. 1. v Tepanju pri Konjicah po dolgih mučnih bolečinah, radi slabo amputirane noge naš tov. Perklič Jakob, bivši član poverjeništva v Ljubljani. Bil je brez premoženja, ter si je tukajšno poverjeništvo stavilo nalog prevzeti pogrebne stroške. Krsto mu je daroval tukajšni veleindustrijec g. L. I au-lich, kateremu se moramo za njegove že večkrat nam izkazane dobrote iz srca zahvaliti. Za tiskovni sklad „Vojnega invalida" so darovali: Valand J., Toplice 29, p. Zagorje . . Din 9.— Dernovšek R., Toplice 28. p. Zagorje „ 2.— Robavs P., Loke 24, p. Zagorje . . „ IS.— .Jeršin J., Toplice 137, p. Zagorje . . „ 2.— Struceij F.. Selo 15, p. Zagorje . . ,. 2.— Člani občnega zbora v Zagorju . . „ 5.25 Rupar I., Sv. Andrej p. Škofji loki . , 7,— Repnik J., Črešnjevci (Si. Bistrica) ,. 14.50 Ogrin Filip, Celje (Invalidski dom) . 28.50 Homan Pavel, Breg, Borovnica . . „ 1.— Skupaj ... Din 89.25 Iskrena hvala! Odgovorni urednik: Franc Beline. Tisk tiskarne J. Brišnika nas!., v Ljubljani. LISTEK. Ivan Albrecht: Bremena. Ta ljubezen, bolj nežna od lahnega dihljaja, je bila Nanina lučka-vodnlca, ki je ni zapustila niti v onem trenotku, ko se je oklenila Dreje. Odpadlo je marsikaj; življenje je začrtalo eno potezo in je zabrisalo drugo, ki morda ni bila po bistvu čista last njene duše, toda ona pobožna želja po popolnem medsebojnem darovanju v ljubezni ni mogla zamreti, čeprav je bil Ogriz oduren in trd, skoraj utelešeno pohlepje! Včasih se je Nani celo zazdelo, da baš zategadelj tako koprni za njim, zlasti v trenotkih, ko je vstajala nada, da je prebila ledeno skorjo na njem ... Samo včasih! Sicer je bilo vse tako strašno in mrzlo okrog nje kakor zdaj, ko je bolevai Luki za rano... Ob tej misli se je žena zdrznila in je zaplakala, trudna in skrušena od spominov. Preobvezala je otroku rano in je zapazila s strahom, da je boleče mesto vse ognojeno... Soba sama je bila pusta in čemerna in tako strašno prazna, da se je materi nehote izvilo iz prsi: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?!“ Pokleknila je k postelji in je molila molitev, ki je ni mogla preliti v besede. Bil je to brezglasen krik neuslišanega žvijenja, ki brezuspešno išče pomoči... Iz zatopljenosti jo je predramil Luki: „Mama?“ Mater je v hipu popustila slehrna muka: „Kaj bi rad, srček?“ „Meni je bilo zdaj tako lepo.“ „Kako, dušica?“ „Staro mamo sem videl, čeprav jih nisem nikoli poznal. Taki so bili kakor Marija z angelci — pa so mi prinesli zlato jabolko, takšno, veste, ki vse ozdravi,“ je pripovedoval iskreno, toda obrazek je bil vendarje voščen, a ustnice blede in brez krvi. Nana se je nasmehnila in je ujela otrokovo ročico, mehko in vročo in tako drobno, da je popolnoma izginila v njeni žuljavi dlani. Zahotelo se ji je govorjenja z detetom kakor z zrelim človekom, ki ji je najbližji med vsemi živimi bitji na svetu... Čez čas je stopila k oknu in je odgrnila rdečo zaveso, da je planila svetloba v polnem toku v sobo. Zagledala se je v sestrino bajto in po lehicah, ki so počivale v solncu. In kakor je strmela, je začutila nalik mrzličnim sanjam brezmejno laž sveta, tisto strašno laž o posesti in nezmožnost, da bi jo dokazala in razgnala. V tem jedkem spoznanju je preklinjala dejstvo svojega bivanja in si je zasadila nohte v razorana lica.,.' VI. Pri Čevhlji se je zadnje dni shajalo mnogo radovednih ljudi in ljudi brez dela, zlasti še takih, ki so na ta ali oni način sovražili družino Ogrizovo. Mojca je bila te okoliščine vesela, ker se ji je zdelo, da so vsi poslani od Boga samega v živo tolažbo. Govorila je rada ž njimi in je povedala vse brez pridržka, da bi dokazala svojo nedolžnost. Ko je prišla šivilja Erna, ki je bila bolj gosposkega rodu — (njen oče je bil grajski lovec in se je obesil v najboljših letih) — tista Erna, ki je v mladih letih nekaj cikala na učiteljski stan, je bila Ko-sirnikova posebno srečna. Kajti gospodična Erna je poznala mnogo sveta in vse postave! Trikrat se je možila in trikrat je dobila povrnjene stroške, ker jo je bil popustil nezvesti ženin. „No, kajne,“ je klicala Mojca vse blage okoliščine na pomoč — „kako naj poškodujem otroka, če ga imam rada?! Saj bi bil vsak lahko videl, kdor bi bil hotel, da sem mu dala prav takrat kuhano jajce. Tega mu pa ne bi bila dajala, če bi ga nameravala ubiti — ali ne?“ „I’ sag’s ja — neverjetno, kaj vse spravijo ljudje skupaj,“ je sočutno pripomnila šivilja, ki je vsled svojega gosposkega pokolenja vlekla vedno malce bolj na nemško stran. Čevhlji je prijalo znan-kino ogorčenje. Skrila je obe roki pod predpasnik v naročju in se je zagledala naravnost proti trgu, kjer je bila nastanjena raznotera deželska gosposka. V mislih nanjo je izjavila ženska med obotav- „Pravzaprav vem, če bi jaz poznala pisane postave, bi še lahko potlačila tega grduna!“ . Okrenila se je tako, da je zažugala s pestjo proti hiši, kjer so stanovali Ogrizovi, Erna pa je pripomnila z izrazom nevedne nedolžnosti v glasu: „Das hätt’ i’ nie — ja, kaj poveste! ?“ Mojca se je vzravnala in je spremljala besede z enakovrednim kimanjem: „Vi ne veste, kaj vse zmore takle pustuh in kako so ti ljudje prosni'!“ Pokazala je zopet z roko proti Drejevim. „Takrat, no, ko se je štelo, da je Nana tako zelo bolna, saj je bilo itak na vsem sku- paj več govorjenja kot resnice, veste, tisto poletje, ko je preje spomladi utonil Jure, Bog mu daj dobro! — oh. saj ni, da bi govorila o temi“ „Ko je Kosirnikova prekinila, se je takoj oglasila šivilja.’ „Hab? mir schon, ja — saj precej mislila, da bo tako pri teh ljudeh!“ Čevhlja je bila okrepljena po tem priznanju in je razlagala dalje: „jaz sem menda sploh rojena pod tako zvezdo, da zame m sreče na zemlji! Jure je umrl tako žalostno, otroku ni bilo dano, đa bi bil živel —- pa mislite, da je kdo od onih —“ pokazala je proti Ogrizovim — pogledal po meni. Še toliko nisem bila vredna, da bi mi bil Dreja rekel dober dan, če sem mu prišla slučajno čez pot! —-Pa to naj bi še bilo — nič ne rečem 1 Vsak zase, jaz sem lahko brez njih! Potlej je pa zbolela Nana. Pa glejte! Še takrat ne, da bi fcii stopil kdo k meni, kajne, pa bi reke!: Ti, tako je in tako! — no, ah” ne?! Tudi takrat ne! Šele zadnja sila je pritrla njega, da je prišel. Seve, Nana smuka vedno okoli, da nanese skupaj, nič ne vpraša, tvoje ali moje! No, tedaj jim je pošlo, potlej je bila pa dobra Mojca, tista grda baba, ki bi rada podušila ves svet.“ Zadnje besede je povdarila in se je izzivajoče okrenila proti svakovemu stanovanju, za tem je zopet pripomnila Erni z običajnim glasom: „Zraven si pa še kure ne upam zaklati.“ Preziranje in udanost je zazvenela iz smeha, ki je sledil besedam: „Was sie nur nicht — grozno, vam pravim,“ je sprejela Šivilja pripovedovanje in je napeto pričakovala nadaljnlh razkritij. V očeti je gorel ogenj, žgoč kakor strup, poln pasjega klečeplazenja pred vsem, kar bi moglo spraviti njene težnje do utehe. Sovražila je Ogriza še izza tistih časov, ko je bil najbolj znan zavoljo hudega pogleda in mu je bila nasedla mimogrede, ne da bi se on pozneje kaj zmenil zanjo. Erna je prenesla marsikaj na svetu, samo takega topega ponižanja ni mogla pretrpeti, ki potilje, okusi in zavrže Človeka kakor neprijeten sad. Ko je poslušala razburjeno Mojco, je občutila neko razkošno slast ob misli, da Je še nekdo na svetu, ki trpi zavoljo Ogriza. Zadoščenje je oživelo v njej in je obenem budilo željo, da bi še povečalo Mojčine muke. Ker so se shajali pri njej ljudje najrazličnejših vrst, zlasti pa ženske, je poznala vse dogodke in celo tiste, ki so prišli ljudem le bolj od daleč in komaj v nejasnih obrisih na ušesa. Zgodbo o Čevhljinem plesu s hudičem in o mrtvaškem pismu, ki je dišalo po človeški krvi, je poznala v različici, ki je trdila, da je bila tisto noč Kosimična bajta v ognju in da so švigale strele po vsem poslopju. Vedela je tudi Mojci neznano novico, da tisti otrok, ki je prišel potlej na svet, ni imel človeške, temveč pasjo podobo, ki je v nekaterih podrobnostih bojda spominjala celo starih kljuset. „Die Weit, ja — svet ni vreden lepe besede,“ je skušala uvesti Čevhljo v svoje razmotrivanje in je nakremžila obraz. „Jaz sem zmerom rekla: če ne bi bilo od Boga ukazano, ne bi marala živeti,“ se je razvnela gospodinja in je podkrepila besede z globokim vzdihljajem. „Ne veste, kaj se je že vse godilo pri nas! Ce bi mogel človek take reči voljno pretrpeti, bi bil gotovo prištet med najbolj svete mučenike.“ Kosirnica je začutila solze v očeh, šivilja pa veliko zadovoljnost v srcu; obema je dela dobro zavest nekakšnega zbližanja, ki ju je vezalo z vsakim trenotkom tesneje. Vsaj Čevhlja je bila c tem tako prepričana, da je začela precej nadaljevati svoje izpovedi:: Tiste dni res, ko sem jih pitala, da niso poginili, takrat je začet hoditi ta kocinasti zverjak k meni. Gotovo me je varovala sama Marija z Macna, drugače ne morem reči! 1 a človek ni kar tako, te s hudičem v zvezi—-“ „Der Teufel selbst — čisto prav,“ je pritrdila Ema in je brzo nakrenila tja, kjer je tavala še v megli. „Kako bi moglo sicer biti z onim pismom, kajne?“ . Mojca se je namrdnila in pogledala po tleh. „Mislite res, da ima tako moč?“ Šivilja je razširila oči in je krilila z rokami: „Še tega ne veste, junge Kosirnik?! Edino vam povem, pa prav samo vam! Vrata sem imela zaklenjena in okna so bila zaprta., on pa je naenkrat stal sredi moje sobe, baš opolnoči, ko dobe vse hude oblasti moč. Rada bi bila kričala, toda odpreti nisem mogia niti ust in sem morala pustiti, da je počel, kar se mu je zljubilo —“ Erna je govorila pridušeno in s pikrim zadovoljstvom človeka, ki se maščuje nad nedolžnim zato, ker je bil varan v eni najlepših svojih nad. „Torej tudi vi,“ se je zavzela Čevhlja in je z grozo strmela v žensko, ki je bila v njenih očeh tako silna in visoka, pa je vendar morala pasti pod peto Naninega moža. „So wahr i’ da sitz’ — pa samo vam povedano!“ Zdaj je obšel Mojco strah, ki je nenadoma zatrl besede, da je obsedela žalostna, in tiha, kakor v slutnji zla, ki jo še utegne doleteti. Najljubše bi ji bilo, če bi pokazala šivilja kaj volje za odhod, to