V SREDIŠČU POZORNOSTI
KRANJ, petek,4. 9.1981
CENA 9 din
Glavni urednik: Igor Slavec
Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek
Leto XXXIV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
letnica poljanske vstaje
*«rez nje ne bi bilo dražgoške bitke
i odajo nedeljo bo v Poljanah proslava ob 40-letnici poljan-▼ttaje, ko je decembra 1941 odšlo v partizane 325 mož in iz Poljanske doline — Vstajo je omogočila izredno dobro ia mreža OF — 129 udeležencev poljanske vstaje je tlo v dražgoski bitki
uri
^•Maae — V središču vasi oprav zadnja dela pri urejanju spo-parka NOB. kjer ho pri-»jo nedeljo. 13. septembra, ob osrednja proslava v poča-* 40-letnice poljanske vstaje.
s srečanjem vseh domicil -enot Gorenjske, mladine in dru-občanov. Pričakujejo več kot udeležencev. Osrednji motiv spominskega parka NOB je 20 kvadratnih metrov velika ki jo slika domačin, aka-shkar   Ive   Subic   in jo ■vlja 30 likov oziroma prizorov lanske vstaje.
>va bo se enkrat obudila spo-M znamenito poljansko vstajo M* 1941. ko je od8Io iz Po-*•* doline v partizane 325 mož
in fantov, od tega 260 samo iz območja tedanjih občin Poljane in Javorje, skupno pa iz 48 vasi. Kot sta na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedala prvoborec. Tone Peternelj-Igor in vodja poljanske vstaje narodni heroj Maks Krmelj-Matija, je k tako množičnemu odzivu na odhod v partizane največ pripomoglo delovanje političnih aktivistov na terenu, ki so neumorno gradili in vzpostavljali mrežo OF. Jeseni 1941 so organizatorji že uspeli na območju tedanjih občin Poljane in Javorje razširiti mrežo OF skoraj v vsako vas, kar je omogočalo, da je sorazmerno veliko ljudi bralo tiste nekaj izvodov Slovenskega poročevalca, ki so ga lahko dobili. Tako je uspela  OF  že   tedaj   med ljudmi
fosfaten primer solidarnosti
arji zbrali za sodelavca
— Temeljna organizacija dela za promet Jesenice o sindikalne konference Ze-gospodarstva začela a k zbiranje sredstev za svojega **xa    upokojenca postaje Luko Vukšiča. Luka Vukšič. 'J živi v mestu Prnjavor v je bil dvajset let zaposlen pri aih železnicah, leta 1971 pa *Jj delati kot skladiščnik na 'J*  železniški   postaji. Pred letoma se je 38-letni skla * invalidsko upokojil, ker je l°olel in zdaj redno hodi na Da bi lahko odšel na ope-ledvic v Moskvo, so delavci J«ke železniške postaje, ki sodi v J°o organizacijo združenega 28 promet Jesenice, dali poda zberejo nekaj denarja za C^jega bolnega sodelavca. ^,kranjski ■ železniški postaji je 76 delavcev, ki so takoj no prispevali   10.600 di-•n dali pobudo za zbiranje Po vseh temeljnih organ iza -železniškega    gospoda rst va. je naletela na velik odziv, jo je konferenca osnovnih ^acrj  sindikata železniškega daretva. Tako so skupaj slo-[ železničarji zbrali še 107.168 *5*v. delavcu pa je za zdrav-
ljenje dala še nadaljnih 100.000 dinarjev tudi skupščina občine mesta Prnjavor, kjer je Luka Vukšič stalno
prijavljen.
Med železničarji takšne solidarnostne akcije niso nekaj novega, saj so vedno pripravljeni prispevati denar za pomoč prizadetim delovnim ljudem ali sodelavcem. Tokrat, ko so zbrali denar za bolnega upokojenega sodelavca, pa so spet pokazali izjemen čut stanovskega tovarištva in solidarnosti. D g^.
ustvariti takšno razpoloženje, da so mnogi samo pričakovali, kdaj jih bo vodstvo poklicalo v partizane. Med ljudmi je namreč OF uspela s široko razvejanim organizacijsko-politič-nim in agitacijsko-propagandnim delovanjem ustvariti prepričanje, da se v trenutku, ko bo objavljeno po vaseh, da je prišel čas za vstajo in izgon okupatorja, vsi za orožje sposobni fantje in možje odzovejo partizanski mobilizaciji in se vključijo v borbo proti okupatorju.
Takšna pripravljenost in razpoloženje se je še stopnje vaja potem, ko se je konec oktobra 1941 na Mohorju zbral Cankarjev bataljon in začel izvajati razne akcije. Tedaj je bilo v Cankarjevem bataljonu že od 60 do 70 borcev in teden za tednom so se vrstili napadi na sovražnika. Še posebno močan odmev, ki je še razplamtel razpoloženje prebivalstva za sodelovanje z OF, je bil velik uspeh Cankarjevega bataljona 12. decembra 1941 v Rovtu, kjer je potolkel nemško policijsko patrolo in kjer je na snegu obležalo 46 Nemcev. Od tam je prišel bataljon v Poljansko dolino, kjer se mu je pridružila 6. decembra ustanovljena Poljanska četa.
Gorenjsko vojaško in politično vodstvo je namreč ocenilo, da je v Poljanski dolini ustvarjenih največ pogojev za splošno oboroženo vstajo in sicer glede na razpoloženje med ljudmi in široko razmahnjeno mrežo OF. Zato so odšle v noči na 22. december po vseh vaseh patrole, ki so jih vodili domači aktivisti in oznanjale po vaseh, da je prišel čas za vstajo. Pozivu se je odzvalo 274 mož in fantov, 51 pa jih je s tega območja odšlo v partizane že prej.
Poljanska vstaja je ključnega pomena za nadaljnji razvoj partizanskega gibanja na Gorenjskem, preprečila pa je tudi izselitev iz Poljanske doline. Brez nje ne bi bilo legendarne dražgoške bitke, saj je od skupno 220 borcev Cankarjevega bataljona, ki se je v Dražgošah spopadel z Nemci, bilo kar 129 udeležencev decembrske poljanske vstaje.
L. Bogataj
Odprt prizidek k vrtcu na Trati
Še so prosta mesta
Na Trati so odprli prizidek k vrtcu in v njem je prostora za več kot 100 otrok - Trenutno sta dve igralnici še prazni -.Letošnje cene so enake lanskim - Za vrtec so skoraj polovico denarja prispevali delovni kolektivi
Skofja Loka - V ponedeljek je bil praznik za otroke in starše iz Škofje Loke in okolice. Na Trati so se odprla vrata novega prizidka k vrtcu, v katerem je prostora za več kot sto otrok. Prizidek je občinska skupnost otroškega varstva zgradila s pomočjo delovnih organizacij, ki so prispevale denar in to YU — Bandag
Predstavnik Jske predilnice ^prtrezal trak in odprl prizidek * vrtcu na Trati.
in Avtokovinar iz Alpetoura, EGP, Gorenjska predilnica, Inštalacije, Iskra TGA Reteče, Jelovica, Kroj, Lokainvest, LTH, Loka, Nama, Odeja in Termika.
Gradnja vrtca je veljala okoli 15.720.000 dinarjev oziroma 13.350.000 dinarjev, če izvzamemo popravilo in obnovo kotlovnice, ki je grajena za potrebe vrtca in osnovne šole Cvetko Golar na Trati. Nekaj manj kot polovico potrebnega denarja so prispevale omenjene organizacije združenega dela, 638.000 din pa je prispevala vzgojnovarstvena organizacija iz sredstev amotizacije, drugo pa je prispevala skupnost otroškega varstva.
V novih, lepih in svetlih igralnicah, je prostora za več kot sto otrok. Vendar pa sta zaenkrat dve igralnici še prazni, čeprav je še pred letom kazalo, da so potrebe po organiziranem varstvu otrok veliko večje. Morda je prav splošno mnenje, da se vse draži in da so vse dražje tudi oskrbnine, čeprav se letos v škofjeloški občini niso dvignile, pripomoglo k temu, da starši iščejo druge oblike otroškega varstva. V vrtcu se bodo potrudili, da igralnici ne bosta dolgo prazni in že pripravljajo različne druge oblike predšolske vzgoje in bodo tako širili dejavnost tudi na otroke, ki ne hodijo v vrtce.
Čeprav so sedaj ugodili vsem prošnjam za sprejem otrok v vrtec pri skupnosti otroškega varstva menijo, da jih to ne sme uspavati. Vrtec ni le varstvo za otroka, temveč ima tudi velik vzgojni pomen, zato je treba težiti za tem, da bi prav vsi predšolski otroci obiskovali vzgojnovarstve-no ustanovo, saj jih tam najbolj pripravijo na vstop v šolo.
L. Bogataj
Nauk za v prihodnje
Ob vseh ugodnih rezultatih in presežkih norm na deloviščih slovenskih in jugoslovanskih brigadirjev je Čutiti tudi precejšen zalogaj grenkobe. Problem, na katerega z letošnjim letom opozarjajo na republiški in občinskih konferencah ZSMS. seveda ni nov in tudi ne velja zgolj za nekaj mladinskih delovnih akcij. Nepopolne brigade z neustrezno sestavo so že prej odhajale na delovišča, le da se s prvim pojavom okrnjenosti brigad občinske konference niso spopadle že prilega dne. pač pa so čakale, da se je vprašanje zaostrilo.
Mladinske delovne akcije niso le trije meseci fizičnega dela na trasah, udarništvo in politično usposabljanje. Je tudi resna in zahtevna organizacijska predpriprava, ki traja vse leto. Centri za mladinske delovne akcije pri občinskih konferencah, ki se ukvarjajo s sestavo brigad in novačenjem brigadirjev po šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pa so vse doslej očitno računali na nesporno zavest mladih za prostovoljno prizadevanje na nerazvitih področjih. Za spodbudo te zavesti pa so očitno storile premalo, sicer se tik pred zdajci, ko je na primer na akcijo odhajala maloštevilna brigada, ne bi spraševali po odgovornosti tistih, ki so zadnji hip odpovedali. *
Pa verjetno ne gre razmišljati le o zavestil Mladi, ki se dan danes odločajo za udeležbo na mladinski delovni akciji, prav gotovo niso slepi entuziasti. pač pa o brigadi kot možnosti izkoriščanja počitnic razmišljajo tudi nekoliko realneje. Študentje in dijaki se vprašajo, ali jim bo udeležba pri mladinskem prostovoljnem delu priznana kot obvezna počitniška praksa. delai>ci. ali jim bodo odsotnost z dela šteli kot izredni plačani dopust ali ne. In ne nazadnje tudi delovna organizacija, preden odobri določeno število brigadirjev, razmisli o ekonomskih posledicah delavčeve odsotnosti.
Če vse te okoliščine spremlja že organizacijska neusklajenost med samimi organizatorji brigad, potem se resnično ni čuditi problemom, ki nastajajo. S pripravo brigad se za zdaj ukvarjajo le centri za mladinske delovne akcije, širše torej občinske konference ZSMS. Le-te potem iščejo sodelovanja z drugimi organizacijami, ki mladini boli »delajo uslugo« kot pa resnico sodelujejo z njo na tem področju. Tudi to se je že zgodilo, da je delovna organizacija ali krajevna skupnost sama sestavila brigado, kije občinska konferenca ni načrtovala. S tem je bila slednja precej oškodovana, saj je vse od začetka zbiranja brigadirjev računala na določeno število mladih iz združenega dela, oziroma krajevne skupnosti.
Ko tega problema ne bi ocenjevali enostransko in se sklicevali le na zavest ter grozili z zaostritvijo odgovornosti za posameznike, pač pa bi dosledno in poglobljeno analizirali vzroke, ki so rodili sedanjo krizo, bi bil to že prvi korak rešitvi. Prava presoja razlogov za sedanje stanje, po drugi strani pa morda še pritegnitev drugih dejavnikov v organizacijo mladinskega prostovoljnega dela, sta nujnosti, s katerima se bodo morali v kratkem soočiti centri za mladinske delovne akcije po vseh občinskih konferencah.
D. Žlebir
V nedeljo na Brdo
Brdo - Vse je nared za vrhunsko konjeniško prireditev na Brdu, združeno z otvoritvijo novega hipodroma s kasaško stezo, tribunami, boksi za
Jeseničani darujejo kri
Jesenice — Danes, 4. septembra, se je v jeseniški občini začela letošnja krvodajalska akcija. Za krvodajalce z Jesenic je na Zavodu za transfuzijo rezerviranih šest dni, tako da bodo po razporedu krvodajalci lahko darovali kri še do petka. 11. septembra .
■>
88 dreves za Tita
Bohinjska Bistrica — Delavci tovarne usnja iz Kamnika so pred kratkim dali pobudo za Titov spominski drevored v Bohinjski Bistrici. Posadili naj bi 88 dreves. Drevored bi uredili ob muzeju Tomaža Godca, kjer je tudi usnjarski muzej. Ob tej hvalevredni akciji kamniških usnjarjev so razpravljali že avgusta v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica skupaj s predstavniki Tovarne usnja iz Kamnika in jo podprli. Dogovorili so se, da bo akcijo vodila krajevna skupnost, ki bo v dogovoru z občinsko konferenco Socialistične zveze Radovljica zagotovila potrebne načrte, pobudniki iz Kamnika pa bodo poskrbeli za nabavo drevesnih sadik in za vsa opravila za ureditev parka.
JR
Pohod
na Ratitovec
V nedeljo, 6. septembra, planinsko društvo za Selško dolino Železniki organizira rekreativni pohod na Ratitovec. Pohoda se lahko udeleži vsak, ki upošteva red organizacije. Za dvakratno udeležbo prejme udeleženec bronasto značko, za štirikratno srebrno značko in za šestkratno udeležbo zlato značko. Pohod bo ob vsakem vremenu. Dostop na Ratitovec je možen z več strani. Smer si lahko udeleženci sami izbirajo.
konje in drugimi spremljajočimi objekti. Po prijavah sodeč se nam v nedeljo popoldne obetajo zanimivi boji, saj bomo na startu osrednje. »Spominske dirke maršala Tita« videli vse najhitrejše jugoslovanske 3-do 12-letne kasače. Prireditev bodo ob 13. uri pričeli Avseniki in trboveljska godba. Slavnostni otvoritvi hipodroma bo sledil pisan spored kasaških dirk. Organizacijski odbor jih je imenoval po bližnjih gorah, le tekmi konjskih dvovpreg je nadel ime Matija Gubec. Med odmorom šestih dirk se bodo predstavili lipicanci iz Lipice. Nagradni sklad za vse dirke je 245 tisoč dinarjev.
Prireditelja velikega kasaškega tekmovanja - konjeniški klub in rejni center Brdo - uresničujeta z otvoritvijo hipodroma in z izvedbo nedeljske tekme Titovo željo, da bi vrata Brda odprli vsem ljubiteljem konj in konjeniškega športa.
C. Z.
9. STRAN:
Slikanica
Obveščevalec Vučko
Po krajšem premoru Glas spet prinaša slikanico. V vsaki številki jo boste našli na gorenjski strani, že njen naslov Obveščevalec Vučko pa pove, da gre za zgodbo iz narodnoosvobodilnega boja. Spremljali bomo junaške podvige majorja Vučka v okupiranem Beogradu, preden so ga osvobodili partizani in zavezniška vojska. Želimo vam prijetno branje!
GLAS 2.STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 4 SEPTE
PO JUGOSLAVIJI
Izvoz krepko zaostaja
Z   izvoznimi   rezultati v Sloveniji v prvih osmih me secih  ne  moremo  biti zadovoljni, so menili na seji odbora slovenske gospodarske zbornice, ko so razprav Ijali o uresničevanju izvoza in uvoza do konca letošnjega avgusta. Po nekaterih podat ki h bi morali v zadnjih mesecih povečati izvoz kar za 70 odstotkov,  če bi hoteli uresničiti   letošnje izvozne načrte. Večina pa je menila, da je takšno povečanje ne mogoče pa tudi uvoza ne bo mogoče zmanjšati kar za 60 odstotkov.
Prihodnji teden prvi reaktor
V začetku prihodnjega leta naj bi se v reaktorju jedrske elektrarne v Krškem začela verižna reakcija, oktobra pa naj bi elektrarno priključili na električno omrežje. Ce se bodo ti načrti uresničili — v elektrarni pričakujejo, da bo Hrvatska se ta teden dala soglasje za začetek verižne reakcije — potem bo elektrarna do konca leta lahko naredila 300 do 400 milijonov kilovatnih ur energije, polovico od tega pa bo dobila Slovenija.
Ob 20 letnici
beograjske
konference
Ob 20-letnici prve konference šefov držav in vlad neuvrščenih dežel je bilo v v zgradbi skupščine SFRJ sloi>esno zasedanje delegacij zveznih, republiških W pokrajinskih organov in družbenopolitičnih organi-otŠ Predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič je med gosti pozdravil tudi udeležence okrogle mize o. neuvrščenosti, ki se je v ponedeljek končala v Novem Sadu, predstavnike verskih skupnosti in šefe diplomat skih misij s SFRJ. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. V svojem govoru je opisal razvoj neuvrščenega gibanja in njegovo veliko vlogo za mir v svetu.
Carillo na obisku v SFRJ
Na povabilo predsedstva CK ZKJ je prispel na obisk v Jugoslavijo generalni sekretar Komunistične partije Španije Santiago Carillo. Gosta je sprejel predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov.
Odlikovanje Ivanu Bolničarju
Predsedstvo SFRJ je odli kovalo Ivana Dolničarja, ge-neralpolkovnika v pokoju, ki sedaj opravlja dolžnost generalnega sekretarja predsedstva SFRJ, z redom bojne zastave. Ob šestdesetem rojstnem dnevu, je bil odlikovan za hrabrost, požrtvovalnost in vešče vodenje večjih enot v narodnoosvobodilnem boju pa tudi za vidne zasluge za izgradnjo, utrjevanje in usposabljanje oboroženih sil SFRJ ter za uresničevanje koncepcije splošne ljudske obrambe.
Hitro do počitniškega dinarja
r
Svet v tem tednu
Letos je na Mladinskem servisu v Kranju iskalo in tudi našlo zapo-' slitev blizu 2000 mladih, večinoma dijakov in študentov. S to ponudbo je servis pokril domala vse potrebe delovnih organizacij, ki se nanj zdaj že kar praviloma zatekajo po počitniško delovno pomoč.
Pravijo, da se nekako 90 odstotkov delovnih organizacij obrača na servis, kadar želijo, da »vskoči« kdo v odsotnosti rednih delavcev, je pa tudi res, da to želijo bolj na kratke roke.  Največkrat  bi povpraševale! radi mlade delavce kar »zdaj in tukaj«, kar pa kljub številnemu članstvu Mladinskega servisa ni tako lahko. Ko je- nastajal ta zapis, je nekajkrat pozvonil telefon in z one strani žice so deževale prošnje po petih, desetih fantih, ki bi jih sprejeli'ha delo. Seveda so tudi delovne organizacije, ki nekoliko bolj načrtno zaposlujejo med počitnicami. Tako na primer Oljarica potrebuje še nekaj deklet za prihodnji mesec, škofjeloška Jelovica pa krepke fante, ki bi pomagali pri natovarjanju in odpremi montažnih hišic za Irak. Delovne organizacije Vino, Vzgojno-varstveni zavodi, KZK, Gozdno gospodarstvo, Sava in Letališče imajo velike potrebe, ki jih vsaj trenutno ni moč zadovoljiti. Največ je zanimanja za proizvodno delo, za delo v skladiščih, za pomoč pri pomožnih delih, za stroje po neukih mladih delavcev praviloma ne postavljajo. Nekaj potreb je bilo izraženih tudi za umska dela, za začasno poučevanje na osnovnih šolah, varstvo v vrtcih in podobno. Veliko uspeha ima servis tudi pri zagotavljanju snažilk delovnim organizacijam, saj dekleta — Študentke po teh delih precej povprašujejo. Razlog je razmeroma dober zaslužek, saj se urna postavka giblje med 60 in 70 dinarji.
Pa. tudi sicer posreduje Mladinski servis dela, pri katerih se da kar hitro dobro zaslužiti. Minimalen zaslužek je 50 dinarjev na uro, sicer pa je odvisen od narave dela in tudi starosti mladega delavca. Dijaki in študentje,. ki se zaposlujejo preko servisa, se redno zanimajo, kolikšen odstotek njihovega zaslužka gre kot nekakšna dajatev servisu, vendar je ta skrb odveč, saj gre tistih 10 odstotkov, ki jih dobi servis za posre-
J
V vrtcih 1050 malčkov
Radovljica — V letošnjem Šolskem letu bo obiskovalo prve razrede osnovnih šol radovljiške občine 180 učencev. Po podatkih Vzgojno-varstvene organizacije Radovljica so starši prvič vpisali v vseh desetih vrtcih radovljiške občine 360 predšolskih, otrok. Na Bledu so vpisali otroke od dveh do sedmih let, v drugih vrtcih pa od treh do sedmih let starosti.
Letos naj bi bilo v vrtce vključenih okoli 1050 malčkov, približno toliko kot lani. To predstavlja okoli 32 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini. Največ potreb po otroškem varstvu je v Radovljici zaradi povečanega števila družin v na novo zgrajenih blokih v Cankarjevem naselju.
JR
Tekmovanje gozdarjev na Pokljuki
Radovljica — Konferenca osnovnih organizacij sindikata Gozdnega gospodarstva Bled organizira v nedeljo, 6. septembra, ob 9. uri na Mrzlem studencu na Pokljuki proizvodno tekmovanje gozdarjev, kmetov in voznikov tovornjakov za prevoz lesa. Gozdarji bodo tekmovali v razljčnih disciplinah, najboljše ekipe Da bodo dobile priznanja in nagrade
D. S.
dovanje in manipulativne stroške, v, breme delovni organizaciji. Pogoj za" članstvo v Mladinskem servisu pa tudi ni več članska izkaznica, pač pa je veljavno le potrdilo o šolanju, ki je edini pogoj za pridobitev napotnice in zaposlitve.
Trenutno so delovne organizacije precej v stiski glede pomožne delovne sile. Dijaki, ki so se večinoma zaposlovali v počitnicah, zdaj začenjajo s šolo, ostajajo pa le študentje, ki pa jih je premalo, da bi zadostili vsem potrebam. Premalo se tem potrebam odzivajo tisti mladi, ki so končali   osnovno  šolo,   čeprav se ravno  zanje  delovne organizacije najbolj zanimajo. Nekatere organizacije, med njimi Gorenjski tisk, pa se vključujejo tudi v delo z razrednimi skupnostmi v srednjih šolah. Denar, ki si ga dijaki prislužijo z delom  v  počitnicah, nakažejo na hranilne knjižice »rezrednih skladov«, dijaki pa ga navadno namenijo za končne izlete.
Ko smo se pogovarjali o delu Mladinskega servisa, je v Kranju pravkar potekala akcija rednega štetja prometa, za katero je servis zagotovil 70 delavcev. Z dvema od te množice, študentkama, smo se na kratko pogovorili in izvedeli naslednje:
Revolucija odgovarja s sile
Nad   100  pomembnih   predstavnikov  iranske države1 revolucije in vladajoče islamske republikanske je zgubilo življenje v atentatih, ki so bili org _ v dobrem mesecu dni — Napovedane čistke v vi ustanovah, predvsem pa v policiji in islamski rev nami gardi
Mojca Bučan, študentka Višje upravne šole:
»Ker študentje brez štipendije tudi kar naprej potrebujemo denar za knjige in svoje sprotne potrebe, sem se tudi sama odločila na hitro zaslužiti. Tokrat sem prvič zaposlena prek Mladinskega servisa. Delala bom osem ur in zaslužila 450 dinarjev. Sicer ni veliko, v Ljubljani za to delo zaslužijo študentje tudi po 100 dinarjev na uro, a za kak pri-boljšek bo že.«
Renata Ribnikar. študentka arhitekture:
»Projektivni biro nekajkrat na leto pripravi akcijo štetja prometa da ugotovi, koliko so izkoriščene ceste. Letos sem se temu delu tudi sama odzvala in se mi zdi kar prijetno in zanimivo. S prijateljico sva bili tu že ob petih zjutraj in ob šestih sva doživeli ravno največii naval, zdaj je nekoliko mirneje čeprav štejeva ravno ob vpadnici. Za to delo bova zaslužili 55 dinarjev na uro, zaslužek pa bo verjetno kmalu posel.«
D. Zlebir
GLAS
Ustanovitelji Giaaa obcinake konferenc« SZDL Jeaenice, Kranj, Radovljica. Skorja Loka in Trži* _ a__,
»odkrije GUa Kranj - Glavni uradnik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Kotajek - Novin-r«
Dnuic. Dolenc, Outen Hn-er.^rie«. Jelove«. Le. Mencinger, Stoj.n 8.J., Darinka Sfflglkttg«™ ?vSto Zapiotnik, Andrej Zalar in Danica Žlebi r - Fotoreporter Franc Perdan - Teh n i eni u* ednik MaH> \ A^'k - ObMkovalci: Lojae Erjavec, Tom.i Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj - Ust iih.ja od oktobra X? kot^T od lanuari. lMSkot poitednik. od januarja 1M0 trikrat teden.ko, od januarja 1W4 kot i^tedniKb aSLZk te^2^ toh odTulij« lt74 P- torkih in petkih - Stavek TK Gorenjski ti.k Kranj, ti.k Z^^Al^^iilu^ S«Wov uredništva In uprave lita: Kranj, Molu Rj.de 1 - Tekoči račun pri SDK v Kru»&^|fi^ltsVdatKua.
TeterouT ne »-»41. «l«vni urednik, odgovorni uradnik in uprava 21-836, redakcija 21^60 kolrHJ. 1H* randttTroAin.. m.H ogiaai in racunovodatvo 23-341 _ Oprolceno prometnega Ivl^p^^^f'
ganda
Poslanci iranske skupščine so soglašali s sprejemom novega o čistkah v vladnih in državnih ustanovah. Eksplozije, v katerih rajo najvidnejši predstavniki islamske revolucije, države in vladaj islamske republikanske stranke, so dokaz, da dosedanja »čišče državnih organov niso bila uspešna. Na udaru so predvsem varne sile s policijo in islamsko republikansko gardo na čelu. ki imata skrbi varovanje najpomembnejših osebnosti in objektov. In slednjih, čeprav najbolj varovanih, so se v zadnjem dobrem dogajale tragedije, v katerih je moralo umreti nad sto predstavnik^ i države in revolucije, med njimi tudi ljudje s samega političnega vrl Odkrite so obtožbe, da so za atentate krivi neposredno zadolženi varnost in njim se zanesljivo ne piše obetavna prihodnost. Predstav islamske države in revolucije za vse krvave dogodke krivijo razne a ske levičarske organizacije, monarhiste, zagovornike šahovega in iz domovine pobeglega predsednika iranske republike Banija ki je v Franciji, kjer je dobil politični azil, napovedal boj sedanjimi skim oblastem. Kritike letijo tudi ne nekatere tuje države, predi Francijo in Združene države Amerike, obilo gneva iranskih v< pa je povzročila tudi izjava nekdanjega predsednika Banija S je Izrael prodajal orožje Iranu. Kljub vsem zapletom iranski i zatrjujejo, da se v notranji in zunanji politiki Irana ne spremenilo, opaziti pa je veliko težjo, da bi se politično življei prej vrnilo v normalne tirnice.
To pa očitno ne bo lahko in hitro. Iransko notranjepolitične ljenje se je namreč zapletlo. Bani Sadr in še nekatere vidne poli osebnosti so pobegnile iz države, dobile predvsem v Franciji zat« in iz tujine s pomočjo ne tako redkih zaveznikov v domovini roi zoper sedanji režim. V dveh eksplozijah, izvedenih v pičlih dve! secih, je umrlo nad sto vodilnih ljudi islamske revolucije, med takšne osebnosti, kot so bili predsednik vladajoče islamske repul' ske stranke ajatola Behešti, predsednik republike Radžai in p Bahonara. V atentatu je umrl eden najuglednejših svečenikov rana Morteza. To ni več enostavna zadeva, če vemo. da v državi in i voluciji ne manjka notranjih nasprotij in da se le-ta najpogosteje: jejo krvavo, s silo in nasiljem. Vprašati se kaže. če je nasilje v tal primerih res edini in pravi dogovor. Nepopustljivi klerikalizem, ki ■ absolutno oblast v državi v božjem imenu, je razcepil deželo. * resnično znajo s pridom izkoriščati tudi zunanje sile. Vidni politiki' so s Homeinijem krojili pota iranske revolucije, so se morali umakfl" nekateri pa so v konfinaciji ali pa so hitro^ zginili. Bombi pokola, ki I počili 28. junija in 30. avgusta, jasno kažeta, da je jedro razdorij revoluciji sami, je zapisal v komentarju v Delu Jaka Stular. Stata« dokazujejo, da je v medsebojnih bojih umrlo več ljudi, in to zadnje-mesece, kot pa je bilo v prvem letu po zmagi revolucije likvic* pristašev starega režima. Umestno je tudi vprašanje, kako je _ počiti v tako zastraženem zbirališču državnih in strankarskih diteljev. Ali je morda kontrarevolucija v srcu revolucije. Bolj pa je slišati vprašanja, ali ni morda to začetek državljanske >
J. Košnje*
Razstava radovljiških filatelistov
Radovljica - Program sodelovanja med Filatelističnim društvom Radovljica in Circolo filatehco San-danielese iz sosednje italijanske pokrajine Furlanije, ki so ga sprejeli na osnovi letos maja podpisane listine o prijateljstvu v Radovljici, so že zaceli uresničevati.
Italijanski filatelisti, ki so se na majski razstavi v radovljiški graščini predstavili z zbirko Mostovi, s čimer so želeli poudariti vezi med sosednjimi narodi, so 29. avgusta povabili Radovljičane na otvoritev desete razstave v San Diele.
Vinko Magister st. je na razstavi v mestnem muzeju predstavil jugoslo-
vansko zbirko znamk na „ stvo in šport, Slavko Vengar temo Umetnost Jugoslavije tal ko Icha na temo Rastlinstva1" ljubni domačini in drugi obid skupne razstave so zelo vnotfj nili, prispevek Radovljicanov tri nagradili s pokalom in Za to^ priložnost so izdali spominsko dopisnico v itah in slovenskem jeziku s sliko San-Diele in Radovljice. 0 in prijateljskih vezeh med t obeh mest in delu njihovih so poročali tudi tamkajšnji in tržaški radio.
BRALCI SPRAŠUJEJO
NI VOZNIH KART
Občanka iz Kranja: »V sredo, 2. septembra, sem dopoldne ob 10.3P hotela na kranjski železniški postaji kupiti vozno karto do Munchna vendar mi je blagajničarka odgovorila, da voznih kart nimajo m daje ne morem kupiti - da jih je zmanjkalo«
Železniška postaja Kranj: »Res je. Blagajničarka v potniški blagajni je žal pozabila vzeti iz druge blagajne vozne karte, . kajti nove, ki smo jih naročili, niao še dobili tz tiskarne. Papir?« primanjkuje, zato tudi dobave naiih kart kasnijo. Svetovati smo ji, naj vzame karto do Jesenic, kajti kakšnih drugačnih potrdil ali vozovnic nimamo. Občanki se opravičujemo.«
KOLIKO JE OSKRBNINA V VRTCU?
V. N. z Jesenic sprašuje, koliko so mesečne oskrbnine za predšolske otroke v jeseniških vrtcih in od kdaj veljajo nove cene. Jeseniška varstvena ustanova: »Nove cene veljajo od l.av| mesečna stroškovna cena v vrtcih na Jesenicah pa znata 2.M2 dinarjev. Pri stroških prispevajo 40 odstotkov starša, »0 odstotkov pa varstvena skupnost. Velja lestvica po dohod** na člana družine. Do 3.3*0 dinarjev na člana je oskrbnina, kij» plačajo starši Ml dinarjev, do-4.flft je #15 diB*5«v, do 5.4** dinarjev na člana je 1.M0 dinarjev, do 6.300 dinarjev ■ 1.345 dinarjev, do «.#00 dinajrev je 1.531 dinarjev, do 7.54)0 dinarjev 2.14« dinarjev in nad 7.500 dinarjev je 2.432 dinarjev.«
ZAKAJ ZA BRIKETE NI POSOJILA?
Vojko iz Radovljice sprašuje, zakaj se pri kranjskem Merkurju lahko dobi premog na bančno potrošniško posojilo, medtem ko za brikete posojila ni mogoče dobiti?
Merkur Kranj: »Pri nas upoštevamo navodila Narodne bank* po katerih se potrošniška posojila ne odobravajo za uvoseac blago. Briketi so vzhod no nemški in uvoženi, pri potrošniških kreditih pa se mora vedno dati »klavzula«, da je blago dam** izdelave. Te odgovornosti, da bi prodajali brikete za P**™***^ posojila, si pa ne upamo prevzeti in se ravnamo po navodili*-«,
4 SEPTEMBRA 1981
GOSPODARSTVO
3.STRAN O LAS
orenjski sindikati delavni
občinski sindikalni svet za Gorenjsko razen obravnav o ■* J^alni politiki pripravlja za to jesen tudi tematski razpravi o J JJjavstvenem varstvu delavcev s poudarkom na svobodni me-* ^vi dela in o novem zakonu invalidsko pokojninskega zava-
*aoj   -   Kot" je   v pogovoru rila   predsednica Medobčin cfcB^*« sveta  za  Gorenjsko Ivanka [j*  ?*J»j. «e vsi občinski odbori sindi-■ na Gorenjskem, prav tako pa omi sindikalni delavci v os-ih organizacijah intenzivno pri-jajo na jesen, ki jim letos nala f***ik> zahtevnih nalog.
r^t^" J* nedvomno socialna polit i-y» gradiva, ki zadevajo ta vpra yj|*. so Je v razpravah   V vseh "La^^ah bodo   sindikati   prav na
i: Si
a^vi teh gradiv ugotavljali svoje i J*
k sindikati  vplivali na
1 JfVie:  v delovnih organizacijah
vne organe, da izoblikujejo tak dela. ki bo odstranil po-
manjkljivosti v krojenju socialne politike v njihovi sredini. Seveda pa se ne bo daio dosti narediti brez dobrega dela. Skozi vsa gradiva se kot rdeča nit vleče ustvarjanje dohodka, nagrajevanje in osebni doh(»dek
Pri tem pa občinski sveti vključujejo v razprave tudi samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, kot so otroSko varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjska skupnost, medobčinski svet pa usklajuje aktivnosti med občinami, da se dobre izkušnje ene občine prenašajo tudi na druge.
Medobčinski svet sindikata Go-renjske pripravlja dve tematski razpravi. Prva zadeva zdravstveno var-
i pokojninah o pomanjkljivosti
-toeniškem sindikalnem svetu naj bi spregovorili o nekate-*premembah v pokojninskem zavarovanju - Visina pokoj-je večkrat odvisna od tega, kje je bil upokojenec zaposlen
—  Pri občinskem sin-nem svetu bodo po osnovnih •izacijah zveze sindikatov med ni vprašanji spregovorili tudi o l Ju pokojninskega varstva v oh-Sindikati naj bi se predvsem za to, da se izpopolni sistem -Jiinskega zavarovanja, da bo kinina odraz dejanskega prispe v in minulega dela delavcev. Kficirano delovno dobo naj bi adevali le tedaj, ko z drugimi ni mogoče preprečiti škodlji-Jivov delovnega procesa. Po-pokojnin naj bi tudi sledilo - .Ju nominalnih osebnih dohodih stopnji naraščanja družbene Aktivnosti dela.
y*toki družbeni plan predvideli* to v tem srednjeročnem ob-s naraščalo število upokojencev 1 kot zaposlenost. Skupnost »ozkega in invalidskega zava «i je prizadevala, da se ob-'ni standard upokojencev in ustrezno razmerje med »o pokojnino in povprečnim dohodkom. V minulem ob-i.je bila povprečna starostna ~ i 72 odstotkov povprečnega dohodka. Ob koncu lan-k*ta je znašala povprečna sta-Pokojnina v Sloveniji 6.321 ev, invalidska 4.938 dinarjev in ka 4.080 dinarjev. Pokojnino. - od 5.000 dinarjev, je ob i leta prejemalo 42 odstotkov kupnega  števila upokojencev
Pokojninskem sistemu pa so njkljivosti. Prevelike so razlike pokojninami delavcev z isto "kacijo in približno enako de-dobo. Z nizkimi pokojninami
**»lni
izstopajo delavci v nekaterih gospodarskih panogah kot je tekstilna industrija. Višina pokojnine ni vselej odvisna od tega. koliko, kako in kaj je kdo delal, temveč tudi od tega, kje je delal. Sindikati bi se morah zavzemati za to. da bi uvedli izredno valorizacijo pokojnin delavcem, ki so v posameznih obdobjih zaradi gospodarskih težav v nekaterih panogah zaostali v pokojnim.
V jeseniški občini > je število pokojnin povečalo m je zdaj v občin. 4.609 upokojencev, njihovo Ste vi o pa narašča, medtem ko se število delavcev v združenem delu znižuje. Vse to pa ne kaže nobenega upanja, da bi znižali delovno dobo. Obseg sredstev pokojninskega zavarovanja, število in višina pokojnin so odvisni od prispevkov, ki ga od svojih osebnih dohodkov namenjajo delavci v združenem delu. vsaj v nekaj naslednjih letih pa tud. ne bomo širili socialnih pravic.
Za odmero pokojnin se smatra 85 odstotkov od ustvarjenega osebnega dohodka, vendar je s tem. da se vzame desetletno povprečje osebnih dohodkov in da se zadnji dve leti ne valorizirata, doseženo razmerje starostne pokojnine nasproti osebnim dohodkom 72 odstotkov. Po občinah na je slabše razmerje: na Jesenicah le 71 odstotkov, v Kranju pa samo 68 odstotkov, medtem ko je, denimo, v Ljubljani-Center 80 odstotkov v Črnomlju 90 odstotkov in tako dalje Vse to kaže na neenotnost, ker se še ni povsem uveljavila delitev osebnih dohodkov po delu in m še izdelanih meril za ugotavljanje deleža na račun minulega dela.
I). Sedej
likovno razsodišče (35)
^«zikovno nepregledni oglasi
Dne 4. marca 1981 je bil objavljen tale oglas: ' ■
, »Vozniki avtomobilov - pri pranju osebnih vozd je vaks izključen £ Programa, ki ni ničesar drugega kot da hitreje ^°.°^nW*ter vh> izbremenjuje. V megli so stekla slabo vidna, ker je tud, nevarna >>ja. Uporabljamo pa zelo dober šampon Cet, znane tovarne Zlato-^ Maribor. Tudi doljni rob vozila oljno zaščitimo prof. rjavenju, s«, sporočamo vašemu obisku ...« ,.,   .   .. .«««1
Y Jezikovno razsodišče je že nekajkrat obsodilo.jezikovne "«'™«™<>; RWi8njene v obliki raznih prospektov in navodil za uporabo, večidel
^»oženih posameznim tovarniškim izdelkom. To pot gre za podobno ^*dilo, vendar objavljeno v enem od slovenskih dnevnikov
V Vemo, kakšne težave imajo uredniki in pisci, ko morajo vsak-.dan
pripraviti za cele knjige jezikovno in strokovno ustreznih besedil R*» * potem kaj čudnega, Če nekatere rubrike puščajo jezikovno preveč §Cj*gledane,> (Nekatere včasih celo namenoma, na primer polemike.
r"aj pisec vsak sam v celoti odgovarja zanje) |«V Med jezikovno premalo pregledane rubrike se dostikrat vt.hotapi-Ki*di oglasi. Ker pa narava oglasa zahteva kar največjo opaznost m R&kovitost, je škoda, ki jo napravijo jezikovno pomanjkljivi oglas, m R*l«me, še posebej velika saj jTh vidi veliko oči in se (tudi zaradi po-^vijanja) bolj vtisnejo v zavist. Zato b, takih besedil ne smeh puščat,
Pregledanih, tudi če so »plačana« fci. Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in V^o, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo i ^ naslov;
,v\   Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodi Ve. H K SZDL 61000Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo nasa skupna skrb'
stvo delavcev s poudarkom na svobodni menjavi dela in uveljavitev obratnih ambulant. Osnovni namen razprav bo. da se utrdi delo obratnih ambulant predvsem na področju preventive in vpliva na zmanjšanje boleznin, izostankov in zmanjšanje invalidnosti. Delovna skupina za pripravo te tematske razprave je že imenovana in pripravlja oceno stanja na Gorenjskem. Razprava bo zagotovo pospešila tudi izmenjavo izkušenj med posameznimi obratnimi ambulantami.
Druga tema pa je povezana s prvo. saj bo obravnavala novi zakon invalidskega in pokojninskega zavarovanja s poudarkom na odgovornosti organizacij združenega dela glede preprečevanja invalidnosti pa tudi usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Kot vemo. je v zadnjih letih odstotek invalidnih oseb na Gorenjskem poraste!, posebno število invalidov I. stopnje, ki se kot taki tudi upokoje. Vendar velikokrat so ti ljudje še sposobni za kakšno lažje delo, le če bi jim tako delo našli in ga usposobili zanj. Tako pa vzamemo najkrajšo in za nekateri tudi najlažjo pot — upokojitev.
Osnovni namen razprave bo najti skupna stališča do tega vprašanja, da bi se delovne organizacije med seboj povezale — če ena delovna organizacija, kjer je delavec postal invalid, ne najde zanj nadomestnega lažjega dela, se bo našlo morda v kakšni drugi delovni organizaciji na Gorenjskem. Le zakonodaja bo morala biti tudi tako oblikovana, da bodo te delovne organizacije, ki so pripravljene sprejeti invalidne osebe, za to dobile svoje povračilo.
D. Dolenc
Ti
NAS SOGOVORNIK
Niko Cenčič
Bife je naš,
kopališče
pa od krajevne
skupnosti
Zadnje čase je bilo slišati kar precej ostrih kritik na račun urejenosti škofjeloškega kopališča ob Sori. Kopališče je namreč zanemarjeno, jez je potreben popravila, prav tako ležišča na bregu, skratka počistiti bi bilo potrebno okolico in marsikaj popraviti. Kritike so letele na račun Alpetoura, ki ima ob kopališču bife s kegljiščem in kjer so bd junija do jeseni vsako soboto plesi.
»Naš je le gostinski objekt s kegljiščem,« je povedal direktor TOZD Hoteli pri Alpetouru Niko Cenčič, »kopališče pa je zgradila pred dvajsetimi leti občina in ga ima sedaj v upravljanju krajevna skupnost. Za red in čistočo v bifeju in okolici smo dogovorjeni s skupino, ki prireja plese in sicer je to skupina Naša stvar. Oni morajo po prireditvi poskrbeti tudi za čiščenje. Ker pa smo dobili precej pripomb, da ležijo okoli bifeja steklenice, smo se z organizatorjem plesa o tem pogovorili in kot vem, ni več pripomb. Prav zadnjo soboto je bil zelo velik obisk, igral je ansambel Prizma pa je bilo že naslednji dan vse urejeno. Razen tega smo naročili naši čistilki, da v okolici pobere steklenice, ki jih kopalci raznosijo po kopališču in jih ne vračajo. Toliko smo naredili mi. za kopališče samo pa bi najbrž morali poskrbeti tisti, ki so odgovorni za rekreacijo.«
»Vendar imate vi tam gostinski objekt. Ali ne bi ob njem še kaj zgradili?«
»Smo že zastavili akcijo, ki jo podpira tudi občinska skupščina. Gre za izgradnjo dveh pokritih tenis igrišč ob kopališču, saj tudi v Škofji Loki raste zanimanje za ta šport, igrišča pa ni. Izgradnjo naj bi skupno financirali vsi, ki skrbimo za rekreacijo in razvedrilo. Hkrati naj bi začeli pripravljati gradnjo minigolfa. tako da bi bil celotni travnik ob kopališču bolje izkoriščen.«
»Kdaj naj bi bili ti načrti uresničeni?«
»Sedaj pripravljamo načrte za teniška igrišča in upamo, da bomo naslednje leto lahko zastavili. Zgrajena naj bi bila leta 1983.«
L. Bogataj
Obveščanje
Sveža in aktualna obvestila
Pri jeseniškem občinskem sindikalnem svetu izdajajo Informator z aktualnimi informacijami v pripravah na ni. konferenco slovenskih sindikatov
Jesenice — Odbor za informativno in propagandno dejavnost pri jeseniškem občinskem sindikalnem svetu in poseben odbor za pripravo stališč za III. konferenco slovenskih sindikatov redno pripravljata gradivo o najbolj aktualnih vprašanjih gospodarskega in družbenega življenja jeseniške občine, s posebnim poudarkom o produktivnosti, varnosti, osnovni preskrbi, stanovanjski problematiki in prehrani med delom, obenem pa se bodo vključili tudi v razprave o zdravstvu na Gorenjskem .
O vseh teh vprašanjih socialne problematike bodo spregovorili pri vseh občinskih sindikalnih svetih Gorenjske in razpravljali po vseh osnovnih organizacijah.
Na Jesenicah pa so za obveščanje vseh osnovnih organizacij in za zanesljivo povratno informacijo ubrali nadvse učinkovito in že preizkušeno odzivno pot. Ze pri razpravah za III. kongres samoupravljalcev so začeli izdajati redne informacije, ki so prišle do vseh osnovnih organizacij, prav tako so v rednih informacijah obveščali članstvo o razpravah in pripombah. V pripravah na III. konferenco spet izdajajo Informator, ki pa ne vsebuje le suhoparnih podatkov in okvirnih stališč, temveč o posamezni problematiki spregovori nadvse konkretno.
Vsaka tema je opredeljena z republiškimi stališči, s priporočili jese-' niškega občinskega sindikalnega sve-
Denar za pospeševanje izvoza
in za interesne skupnosti krčenje programa, za interesne skupnosti družbenih dejavnosti pa črtanje slehernih investicijskih naložb. JR
Radovljica — V okviru vsesplošnih prizadevanj za stabilizacijo je bil sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in interesnih skupnosti v letu 1981. Na osnovi tega zakona so v vseh občinah, tako tudi v radovljiški, sklenili družbeni dogovor o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela deužbenih sredstev za pospeševanje izvoza. Po določilih tega dogovora bo morala radovljiška občina iz denarja za splošno in skupno porabo do konca leta v štirih obrokih izločiti na zbirni račun Slovenije skupaj \ 16 milijonov 313.000 dinarjev.
Iz proračuna občine bodo zagotovili 652.000 dinarjev, vse. interesne skupnosti družbenih in materialnih dejavnosti pa 15 milijonov 616.000 dinarjev. Najgloblje bodo morale poseči v žepe Že itak stabilizacijsko okrnjene blagajne interesnih skupnosti družbenih dejavnosti.
Občinska zdravstvena skupnost bo morala za pospeševanje izvoza izplačati 6 milijonov 484.000 dinarjev, občinska izobraževalna skupnost 3 milijone 602.000 dinarjev, otroško varstvo milijon 754.000 di- ■ narjev, stanovanjska skupnost milijon 331.000 dinarjev, kulturna skupnost 658.000 dinarjev, skupnost socialnega skrbstva 548.000 dinarjev, te-lesnokulturna skupnost 376.000 dinarjev, skupnost za zaposlovanje 141.(XX) dinarjev in raziskovalna skupnost 47.(XX) dinarjev. Delež občinske stanovanjske skupnosti znaša milijon 331.000 dinarjev, samoupravne interesne komunalne skupnosti pa 532.000 dinarjev. To pomeni
ta, ki obravnava konkretno jeseniško problematiko. Delavci strokovnih služb so te informacije dobro pripravili, saj so sveže, z zadnjimi podatki, poudarjajo najhujše težave in probleme, ki se pojavljajo na posameznih področjih. Zato so zaključki lahko takojšnji, saj so informacije vsestranske, kratke in jedrnate. Sindikalnim delavcem, ki se bodo v prihodnjem tednu vključili v javno razpravo, zato ne bo niti najmanj težko razpravljati in sprejemati stališča.
Zakaj naj bi bil jeseniški primer zgleden? Prav zato, ker bi ga lahko posnemali v marsikateri interesni skupnosti ali celo na skupščinah zborov, ko morajo delegati prebirati Se vedno dolgovezne, suhoparne ali celo nerazumljive informacije strokovnih služb, ki jih bolj razumljive nočejo ali jih niso sposobne pripraviti. Kar je v jeseniškem primeru posnemanja vredno so prav vsebinsko bogate, aktualne in obenem kratke informacije in edino take so našle kar najbolj neposredno pot do članstva, ki tako ni le kar najbolje obveščeno, temveč lahko pri oblikovanju pripomb in stališč tudi tvorno sode-
luje D. Sedej
Tiskarna in karto na že GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj
objavlja prosta dela in naloge
1 za TOZD TISK b. o. Kranj
1 delavca za nočno vzdrževanje in čiščenje strojev Pogoj: — končana osnovna šola. Delo je samo v nočnem času in se združuje za nedoločen čas.
2. za Delovno skupnost skupnih služb 1 delavko za čiščenje prostorov
Pogoj: - delo je dvoizmensko ali samo v popoldanskem *    času, z enomesečnim poskusnim delom.
1 delavko za kuharska opravila za določen čas '(nadomeščanje v času porodniškega dopusta)
. Pogoj: — šola za kuharice in do 4 leta izkustev. Delo je dvoizmensko z enomesečnim poskusnim delom. Za opravljanje del je obvezen zdravniški pregled, predpisan za živilsko stroko.
Razpisane delovne naloge nočno vzdrževanje in čiščenje strojev se združujejo za nedoločen čas, medtem ko so za kuharska opravila objavljena dela prosta za določen čas. Ponudbe z dokazili 6 izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije, TK Gorenjski tisk Kranj, Moše Pijadeja 1 v 15 dneh po objavi.
G L A 84. STRAN
GOSPODARSTVO
PETEK, 4 SEPTE
Gostinci čakajo plačilo
V blejskih gostinskih in turističnih organizacijah izkazujejo v prvem polletju izgubo, a le zato, ker storitve se niso plačane — Več mladih v Gostinski šoli Bled in kadrovske stipendije
Bled — V Hotelsko turističnem podjetju Bled. ki združuje Štiri temeljne organizacije združenega dela: Jelovico. Toplice. Krim in hotel Lovec in kjer zaposlujejo okoli 340 delavcev, v sezoni pa Se 40 sezonskih delavcev, so polletje sklenili z izgubo. Vendar je izguba sezonskega značaja, saj je ne bi bilo. Če bi bila plačana vsa fakturirana realizacija. Tako pa pogoji poslovanja s tujimi partnerji dovoljujejo, da se devize vračajo in računi plačujejo v 90 dneh. Za turistično gospodarstvo pa je tudi značilno, da je vsa fakturirana realizacija tudi zanesljivo plačana v določenem roku. Zal pa plačila včasih zaostajajo tudi do 150 dni in tako se v obračunskih Številkah izkazuje izguba.
V Hotelsko turističnem podjetju so v prvih Šestih mesecih precej narasli materialni stroSki. Poslovanje prvih Šestih mesecev so že obravnavali na centralnem delavskem svetu in sprejeli ustrezne ukrepe. Materialni stroški so naraščali občutno hitreje kot dohodek, cene turističnih storitev pa so lahko povečali le sorazmerno z inflacijo v državah, od koder prihajajo tuji gostje. Cene so bile določene lani maja in junija, povišali so jih za 5 odstotkov, stroški pa so narasli najmanj za 50 odstotkov.
Število nočitev v hotelih, ki so bili po podatkih zasedeni 40-odstotno — spet so vračunani slabši zimski meseci — je poraslo. Tako je bilo tujih
Zadrege tržiških gradbincev
Že prihodnje leto bo dela za tržiške gradbince manjkalo, če se v reševanje težav ne bo vključila celotna družbenopolitična skupnost — Zastarela strojna oprema in kadrovski problemi položaj še bolj zaostrujejo
Tržič — Naložbena dejavnost v tržiški občini nikoli ni bila posebno močna, zadnja leta pa so pomembnejši novi objekti celo prava redkost. Šibkemu investicijskemu dinarju so se morali prilagoditi tudi gradbinci. SGP Tržič je zato vzporedno z osnovno dejavnostjo razvijalo obrtne, projektivne ter nekatere druge stranske storitve.
Zaostreni pogoji kreditiranja, zaradi katerih bo večjih naložb v prihodnje še manj, delavcev SGP Tržič torej niso dobili nepripravljene. Kljub temu pa vedo, da vseh zmogljivosti ne bodo lahko zaposlili. Temeljito se nameravajo lotiti raziskave trga ter zainteresiranim investitorjem ponuditi pomoč pri pripravi naložb. Gre. predvsem za gradnjo v industrijski coni, ki je povsem obstala.
Premiki bodo nujni tudi na področju stanovanjske gradnje. Trenutno SGP Tržič končuje zadnji stanovanjski blok v Bistrici in se je gradbišče že preselilo na Ravne, kjer bo v petih letih zraslo sto novih stanovanj. Razen tega se loteva tretje etape obnove starega mestnega jedra.
Problem tiči v pomanjkanju lokacij za blokovno stanovanjsko gradnjo, še bolj pa v skromnem denarju zanjo. SGP Tržič bo prisiljeno pomagati občinski stanovanjski skupnosti in drugim kupcem s krediti, za kar pa seveda nima velikih možnosti.
NA DELOVNEM MESTU
Lovec se rodi, ne naredi
Postaven in strumen v zelenem lodnu, za klobukom pa krivci ruševca, taka je navadno poenostavljena predstava o lovcu. Dopolnjuje pa jo tudi nezmotljivo Iovčevo oko in seveda nezgrešljiva puška, ki množično podira najlepše živalske primerke. In sem in tja tudi kaka »lovska« domislica. Ampak Ivan Jenko s Pšate pri Cerkljah se predstavam o nedeljskem lovcu in »mrhovinarju«, ki mu je vse za odstrel, le smeji.
Sam je namreč lovec povsem drugega kova. Tistega, o katerem se v šoli učijo, da pomaga divjadi v zimski stiski, tistega, ki se rodi z občutkom in »žilico« za lovca, ne pa tistega, ki ga naredita obleka in puška po meri. Lovec je že dve desetletji, v družini pa so se s tem
Razen SGP Tržič gradijo v tržiški občini še delavci temeljne organizacije kranjskega Gradbinca. Njihov položaj je dosti težji, saj se pečajo izključno s to dejavnostjo. Že prihodnje leto bo dela za obe podjetji manjkalo, če se v reševanje ne bo vključila celotna tržiška družbenopolitična skupnost, predvsem pri spodbujanju oziroma podpori nekaterih naložbenih programov, ki jih imajo delovne organizacije že zastavljene.
Naslednji problem, ki se pojavlja v sami organizaciji dela SGP Tržič, je pomanjkljiva in zastarela strojna oprema. Gradbinci pri nakupu nikoli niso bili deležni večjih kreditov, v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja pa nanje še toliko manj lahko upajo. Se naprej bodo torej odvisni od lastne, vse skromnejše, amortizacije, to pa pomeni, da bo razvoj gradbenih podjetij zastal tudi po drugi plati.
Tudi kadrovskih težav, s katerimi se SGP Tržič že dolgo spopada, ne gre prezreti. Delavci iz drugih republik, ki v gradbeništvu prevladujejo, se tu izučijo, potem pa jih dobra polovica odide v druge panoge ali domov. Da bi jih zadržali, v SGP Tržič želijo čimbolj ugoditi njihovim življenjskim potrebam. Trenutno obnavljajo samski dom, hkrati pa poudarjajo, da to ni trajna rešitev. Da se bodo morali slejkoprej odločati za gradbene poklice gorenjski šolarji.
H. Jelovčan
nočitev več za 24 odstotkov, domačih za 13 odstotkov, v povprečju pa so nočitve porasle za 18 odstotkov Celotni prihodek se je povečal za 51 odstotkov, materialni stroški so porasli za 50 odstotkov, dohodek za Ml odstotkov, prispevki iz dohodka za 67 odstotkov in Čisti dohodek za 39 odstotkov. Med temeljnimi organizacijami so dosegli najboljše poslovne rezultate v hotelu Toplice na Bledu, sledijo Krim. Lovec in Jelovica. V hotelu Toplice so letos tudi obogatili svojo ponudbo, saj so od julija nudili tudi zdravstvene storitve akupunkture, ki je bila dobrodošla za Številne goste.
Števila zaposlenih niso povečali, osebne dohodke so povišali za 32 odstotkov, povprečni osebni dohodek je znašal 9.261 dinarjev, kar je še vedno za okoli 10 odstotkov pod občinskim povprečjem. Novih prenočitvenih zmogljivosti v tem obdobju* ni bilo in tudi do konca leta ne predvidevajo več postelj- v hotelih. Ocenjujejo, da je za tuje in domače goste Bled precej privlačen tudi septembra, saj je danes na Bledu še kar precej gostov. S 1. septembrom veljajo tako za tuje in domače goste tudi znatno nižje cene.
Medtem ko so imeli v minulih letih precej težav s kadrom in so se upravičeno bali. ker ni bilo dovolj natakarjev in kuharjev, saj so se v gostinsko šolo na Bledu vpisali le- redki, so letos bolj zadovoljni. Precej domačih učencev, ki so sklenili osnovno šolanje, se je vpisalo v gostinsko šolo. To so dobn učenci in se nameravajo zaposliti v blejskem turizmu. Hotelsko turistično podjetje Bled je letos podelilo mladim 20 štipendij.
D. Sedej
Pomanjkljivosti pridelovanja pšenice
Gradbeniki nimajo naročil
Gospodarstvo jeseniške občine je znatno povečalo prihodek, najnižjo rast prihodka pa izkazuje gradi
— Zmanjševanje zaposlovanja je ponekod že kritično
Jesenice — Gospodarstvo jeseniške občine s 73 delovnimi or /acijami je v Šestih mesecih letošnjega leta poslovalo ugodneje enakem lanskem obdobju, vendar rezultati Se vedno niso povsem voljivi. Visoka rast dohodka je posledica rasti cen surovin. re| skih materialov in gotovih izdelkov, le v redkih primerih pa »e ganje večje rasti odraz proizvodnih rezultatov.
Celotni prihodek je porasel za 38 odstotkov, nadpovprečno v dustriji. gozdarstvu, poslovno-tehničnih storitvah. trgovini komunalni dejavnosti, medtem ko je v gradbeništvu celotni pr daleč pod povprečjem gospodarstva. Gospodarstvo je povečalo h 39 odstotkov, uvoz pa se je tokrat povečal le za 4 odstotke. Z so pokrili več kot polovico uvoza. Porabljena sredstva so rasla kot celotni prihodek, dohodek je bil višji za 29 odstotkov, razp dohodek pa večji za 23 odstotkov. Pri tem so bili prispevki za san porabo gospodarstva večji za 40 odstotkov, obveznosti za porabo pa 16 odstotkov. Za akumulacijo je jeseniško gt razporedilo le 3 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju.
Z izgubo je letos v polletju poslovala le ena temeljna organu mesna industrija in sicer temeljna organizacija Klavnica Jesenic*1 izkazuje 1.718 tisoč dinarjev izgube.
V prvem polletju je bilo v gospodarstvu jeseniške občine nih 11.991 delavcev, kar je za 479 delavcev ali za 3.9 odstotka maajl v polletju lani. Povprečni čisti osebni dohodki na zaposlenega zna* gospodarstvu 10.352 dinarjev, kar je za 31 odstotkov več. Rast k* 2 odstotka višja kot na Gorenjskem in v gospodarstvu Slovenije, tem ko so realni osebni dohodki v gospodarstvu občine upadli za 11 odstotkov.
Najnižjo rast prihodka izkazuje gradbeništvo občine zaradi no manj naročil, razdrobljenosti del. omejevanja naložb, vs ima negativen" vpliv tudi letošnja huda zima. Temeljna oir Universal je bila po višini celotnega prihodka takoj za Železarno! zaradi  visoke  konjunkture v   prvem polletju dosegla   kar n' odstotkov večji prihodek. Močno se je povečal še v Vodovodu, pa v Tehničnem biroju - za 220 odstotkov. Ta delovna organu za   izdelavo   tehnične  dokumentacije  strojno metalurških sklenila petletno pogodbo z inozemskim partnerjem.
Za jeseniško gospodarstvo pa je precej zaskrbljujoče to. da zaposlovanje. Na število zaposlenih tudi tokrat vpliva Železarni zmanjšala število zaposlenih kar za 401 delavca. Vendar so tudi delovne in temeljne organizacije precej zmanjšale število Zmanjševanje zaposlovanja je v jeseniškem gospodarstvu vse _ reč problem, v nekaterih temeljnih organizacijah Železarne pa je* že kar kritično. Tudi delovna organizacija Kovinoservis je zrni zaposlenost kar za 17 odstotkov, kar ji povzroča velike proii zave. _ D. Sedej
Preredko sejana, premalo gnojen
Kranj — Akcija »Za kruh in sladkor«, za večji pridelek ob naslednji žetvi in spravilu, je zajela tudi ne tako pšenično »usmerjena« gorenjska polja. Člani in kooperanti Gorenjske kmetijske zadruge (GKZ) so se obvezali, da bodo prihodnje leto oddali mlevsko-predelovalni industriji 300 ton pšenice, torej dvakrat več kot letos in devetkrat več kot predlani. Za to ne bo treba posejati niti hektara večje površine, če bo pridelovanje intenzivno, če bo setev pravilna in pravočasna, če bo gnojenje in dognojevanje zadostno in ustrezno, če .. . Veliko je teh predpostavk, od katerih je odvisna (skromna.ali bogata) žetev. Precejšnje bre-
me in tudi odgovornost za strokovno obdelovanje pšeničnega polja odpade na pospeševalno službo. Le-ta bo v GKZ nadzorovala letos 204 hektare.
Zakaj so povprečni hektarski pridelki pšenice v zadružnem sektorju za 10 do 14 stotov nižji kot na družbenih poljih, kako se pripraviti na jesensko setev in s kakšnimi agrotehničnimi ukrepi povečati pridelek pšenice — o tem smo se pogovarjali z vodjo pospeševalne službe pri GKZ diplomiranim inženirjem agronomije Antonom Potočnikom.
plemenitim poklicem ukvarjali že tri rodove nazaj, zato o svojem delu in konjičku ve veliko povedati.
Svoje osnovno lovsko poslanstvo opravlja na delovnem mestu, v gojišču fazanov v okolici Cer-kelj, ki sicer spada k Zavodu za gojitev divjadi »Kozorog« v Kamniku.
»V letošnjem letu smo vzredili 18 tisoč fazanov, deaet tisoč smo jih prodali lovskim družinam, nekaj jih imamo za domač lov, ostanejo pa tudi za nadaljevanje vrste. V vzreja-liščih imamo tudi po sto fazanov, ki jim je treba ogrado nenehno čistiti, jih hraniti in napajati. Posebno veliko dela imamo, kadar jih napade bolezen, ko moramo vsakega posebej ujeti in mu dati zdravila. Starejše ptice, ki so že večkrat dobile zdravilo, so dosti od-
Kornejše, toda vseeno morajo iti pod nadzorom,« Ivan Jenko je tudi lovski Čuvaj za dva tisoč hektarov zemljišča od Zaloga do Luž, Šenčurja, do glavne ceste in Brnikov vse nazaj do vasi pod hribom. In kaj vse je njegova naloge v okolišu, ki ga nadzira?
»Prva naloge je seveda skrb za divjad, trofejni lov je šele na drugem mestu. Pozimi je divjad treba še posebej pozorno krmiti, će jo hočemo v trdih zimskih mesecih obdržati zdravo in pri življenju. Tudi bolezni se pojavljajo največ v zimskem času. Letos je razsajala steklina, pa ne le pri lisicah, navzela se je je tudi srnjad. Bolno žival je seveda treba odstreliti. V svojem okoli tu pa imam tudi letno določen odstrel petnajstih »primerkov', od tega pet lepših, trofejnih. Nekaj pa k naravni selekciji pripomorejo tudi vozniki,   ki   precej Inje število
gozdnih prebivalcev povozijo,«
Jenko je član lovske družine Tuhinj. Redno se udeležuje lovov, ki so mu poleg obveznosti tudi najljubša rekreacija. Ampak lov danes, pravi ni več kot je bil nekdaj.
»Včasih se je streljalo bolj zaradi mesa, danes pa so zahteve lovcev nekoliko dru-
Sačne. Trofeja, seveda. Vsak i si želel da bi bilo živali samo rogovje, mesa pa najraje nič. Le Italijani, ki so naši lovski gostje, še cenijo tradicionalno vsebino lova. Strastni privrženci tega športa so, razen tega pa znajo tudi dobro oceniti, kolika bo pečenka, ki se tisti trenutek še sprehaja po gozdu. Včasih smo tudi streljali v glavnem s šibrami, danes pa je varnejša krogla. Visoko divjad, torej srnjad in ostalo nad gozdno mejo, večinoma streljamo s kroglo, sibre so ostale bolj za odstrel nizke divjadi, na primer fazanov.«
Divji lov, ki je bil že njega dni ena od nadlog zapriseženih lovcev, pa je ostal. Le da danes divji lovec ni samo ob orožje in dobro ime, ko ga zalotijo pri prepovedanem sadu, pač pa ob vse, kar na lovu uporablja, navadno tudi ob avtomobil. Tudi visoka globa mu ne uide. Za srnjaka, ki je priljubljena tarča ilegalnih lovcev, je kaznovan s 4000 do 5000 dinarji in z odvzemom orožja, kar tudi niso mačje solze.
Ivan Jenko je rad lovec; v drugem poklicu, pravi, ne bi mogel obstati. Je že tako, ljubezen do narave, posebej še do tiste nepokvarjene, domala divje in malce nevarne, se človeku vsidra v srce. Ob vsem pa upa, da bo najmlajši sin nadaljeval družinsko lovsko tradicijo, ki se vleče že celo stoletje. D.Zlebir'
—< i f
i i i 1
»Tovariš Potočnik, na podlagi vaših dosedanjih izkušenj navedite vzroke za »izpad« pšeničnega pridelka v zadružnem sektorju.«
»Cokla razvoju kmetijstva in tudi velika ovira pri delu pospeševalne službe je še vedno izredno nizka strokovna izobrazbena raven kmetov. Velikokrat je prav zaradi tega. težko uresničiti naše ukrepe in zamisli v praksi. Zavedati se pač moramo - skrajni čas je za to — da je sodobno kmetovanje postalo prava znanost. Potrebno je poznavanje škropiv, gnojila, semenskih sort, kmetijske mehanizacije, poznavanje bolezenskih pojavov na poljščinah. Zgodilo se je že, da je kmet škropil proti plesni, toda izkazalo se je, da gre za virusno bolezen . . . Vse to se posredno odraža tudi na kakovosti in količini pridelka.«
Zagotovo pa obstajajo tudi povsem določeni razlogi za nizek pridelek pšenice. Veliko je bilo slišati o neustrezni izbiri semena?
»Kmete prepričujemo, da bi sejali visokorodna Žita. Pri tem mislim na zlato dolino in superzlato, ki sta zaradi nizke rasti odporni proti pole-ganju in preneseta tudi večje odmerke dušičnega gnojila. Novosadska rana 2 ima kakovostno zrno in nekoliko višjo slamo. Isto velja za k ragu-jevačko 56. Marinka je primerna za lažje zemlje in višje lege, zaradi močnih res pa se jo izogibajo divji prašiči in druga divjad. Od novejših sort priporočamo še sorti balkan in mačvanka 2. Pričakujemo, da bo ob
letošnji setvi poseglo po i rodnih pšenicah vsaj 80 pridelovalcev. Veliko bc pripomogli tudi v zadrti naše prodajalne pravoči ne s semeni. Kmetje pri daj vprašat za seme in enostavno odloČijo za kakovostno.«
Kmečki pregovor , setve ni žetve. Najbrže tako:   brez ustrezne obilne žetve...
»Vsekakor. Sejati je n, čas: ne prezgodaj, ker « preveč obraste niti ne prež ji potem škoduje mraz. Nw skem priporočamo setev « desetih dneh oktobra. Za J delek je nujna strojna nem opažamo, da kmetje se« korodne in nizkoslamnate i veliko preredko. Strokovnjak.'' jejo, da na vsak hektar pose** kilogramov semena. kar J ustreza tudi predvideni go" klasov na kvadratni meter«
Pomembno je gnojenj«, < jevanje in uporaba mi sredstev. Kakšna je tu praksa gorenjskih kmet »Praviloma ob jesenski ne gnojijo. Spomladi vz dušičnega gnojila, morda , Se proti plevelom in s tem skrb zajpšenico do žetve f naravi. Razumljivo je, da delovanje ne prinese kr* pridelka. Pšenično polje pred setvijo pognojiti s lom NPK (600 kilograr tar). kjer so dušik fot_, zmešani v razmerju 8:18:] di pa še dvakrat dognok kom. Prvič ob koncu fetu. začetku marca in drugič aprila ali v prvih dneh — renjskem kmetje večin„ jejo le enkrat, medtem poznajo že tretje d* Kolikor pa pšenica nima jila, del klasa zakrm. tudi spomladansko škrcr smolencu in drugim plevel«*] god uporabljajo zaščitna tudi proti glivičnim bolezni" večjo trdoto slame.«
Tovariš Potočnik, na-način pospeševalna sM" , zarja kmete na napaae "*J manjkljivoati  pri prieV*
pšenice?
»Za člane in kooperante smo pripravili nekaj predavaj
GKZ   objavili tudi člane* povečati pridelek P*""«*-* svetujejo o izbin »men- l Škropiv tudi nafiDfoaajaki^ nah z reprodukcijskim m.* Nsiveč pa pn vsem tem ve§»
stik1 ■ P^e,°VtoralfS> pomeni, da bomo morahpof'
večino svojega dela opra*
terenu.«
t v rtu
•"FTCK 4. SEPTEMBRA 1981
KULTURA
5.STRAN O LAS
Materialna kultura na Krasu
V drugem nadstropju Mestne hiše v Kranju je na ogled etnološka razliva Materialna kultura: na Krasu Jo je že druga etnološka razstava, s J^tero gostuje  Goriški   muzej iz r*«>ve Gorice v Gorenjskem muzeju *** tako posreduje svoje etnološke širšemu slovenskemu pro ^oru. Goriški in Gorenjski muzej med pokrajinskimi muzeji osam primer medsebojnega sodelo-v«nja v obliki izmenja Inih razstav z ^tnološko tematiko. Pa je škoda, da ^ temu tako! V galerijski dejavnosti primer živo prizadevanje, da se ****fin»tvu odpro  svetovi različnih ^■»Mnikov. njihova ustvarjalna mi-in izpovedni izraz. Kritiki nikoli pozabijo omeniti, če odkrijejo v 5^in »vetu specifičnosti določene po-^^ajine. njeno vsebino in kolorit kot |*^»liteto posebne vrste. V etnološki J^terpretaciji se specifika in kolorit ^ločenega območja  razodevata v Izdatnejši,   neposrednejši obliki. ^•Jodevata se v najtesnejši odvis-2*^«ti od človeka na tisti stopnji nje-jT^* bivanjske prisotnosti in ustvar-r^nosti. ki so vtisnile tej pokrajini w***o vsebino, jo kultivirale. Nt et-^*k*kih razstavah spoznavamo na-tivljenja človeka v določenem |*^*torekem in družbenem okolju v ^nizličnejših nadrobnostih.
2 razstavo Materialna kultura na ^»•aj
1^*0 Križnar s svojimi sodelavci
*«aj je etnolog Goriškega muzeja.
»7^*« mozaično podobo snovne kul-■ j^/** na Krasu, to je v območju, ki se "LM>>*ttta med Vipavsko dolino in Jg»«4?2**K',n zalivom. Pred nami je po-u2t2* najrazličnejših sestavin kul-^j^-. It' jo je na tej skopi kraški in v tem prostoru ustvarjal. jjBj^^nial, si jo prilagajal in ohra a človek vse v današnji čas. *nja nas z značilnimi oblikami
kraških kamnosekov
kraških naselij, stavbarstva, z nošo. različnimi gospodarskimi dejavnost mi kraškega človeka, z oblikami prometa. Po svoji vsebini razstava prerašča okvir naslova, saj sega tudi na področje družbene kulture vse Ho sodobnih paradnih prireditev v turistične namene. Avtor razstave je odmeril največ pozornosti prav tistim sestavinam kulture in načina življenja, ki so za Kras Se posebno značilne.
Velik del razstave je odmerjen prikazu kraških naselij in ljudskega stavbarstva, med gospodarskimi dejavnostmi pa naj omenimo predvsem vinogradništvo ter kamnoseško in bičarsko obrt.
Z velikimi fotografijami so prikazana kraška naselja, najstarejša med njimi s svojo značilno lego na temenu griča in s Širokim zaledjem polj in travnikov z vrtačami sredi njih. v detajlih opozarja razstava na kamnite ograde, delo človeških rok. ki so tako pomagale zemlji k rodovitnosti in jo ščitile pred vetrovi. Tu so značilne kraške hiške iz zloženega kamenja, v katerih so Kraševci ponoči čuvali svoje pridelke, tu so kali za napajanje živine, ki opozarjajo, kako so Se v najnovejšem času premagovali pomanjkanje vode. ki ga je ta svet tako kruto občutil.
V oblikovanju notranjosti vaškega prostora izstopajo iz kamna zidani kraški domovi, tesno nanizani ob vaških ulicah in hkrati od teh ulic ograjeni, saj se pravo življenje na teh domovih odvija zadaj za velikimi dvoriščnimi vrati — za portoni. ki zapirajo prehode z dvorišč na vaško ulico Večkrat bogato klesane »kalone«, kakor imenujejo domačini te velike prehode z dvorišč, so značilna sestavina v oblikovanju vaških ulic. Stanovanjska hiša — »pitana suhota« je po gradivu, nadstropni obliki, značilnimi prehodi v nadstropje z zunanje, dvoriščne strani pa s svojo kaminsko kuhinjo slovenska inačica mediteranske hiše. Kaminska »spahnjenca« z dimnikom že na zunaj opozarja na namembnost tega prostora, hkrati pa je tudi estetska sestavina v obliko-vanju zunanjščine kraSke hiše. Kuhinja z ognjiščem je imela v življenju družine pomembno mesto. Ob ognju na ognjišču so se zbirali domači in sosedje, tu je bilo prizorišče družabnega življenja. Tudi potem, ko so ognjišča izpodrinili štedilniki, so se vaščani najraje sestajali po hišah, kjer so se ognjišča Se ohranila. Pa tudi tam, kjer so namesto ognjišč postavili štedilnike, so si prizadevali, da bi kuhinje obdržale nekaj poprejšnjega občutja. Štedilnike so, po vzoru ognjišč, postavljali tako. da so s treh strani prosto stali v prostoru in tako pripravili mesto za klopi in stole, kjer je oh hladnih dneh posedala družina, saj
fttoteljica Berta Golob je v knjigi »Sovražim vas« zbrala prgišče Pretresljivih črtfc, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in deklet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajališča v Pred dvoru.
Moje deklice
ie bn^f0 trd'^° V8i' da 'e fantovska Rao*a se potrka po hodnikih. Lani j* °"a še preprosta. Zdaj gleda v svet vsa raztresena in razgreta Jas-|T*wfn njen jutrišnji dan.
Jj'janki mi dišita po pomladi. Prva je podobna trobentici, druga zvonč-A^i"*60*'08 ie v** blaga, komaj prebujena, toliko da je pogledala iz uZ/*e |Tave- Stiska se v zadnji klopi in ji je kar prav. Zvonček je ne-J^n. Pozvanja, klepeče, dobrika se in apet pritrkava. Bije z jezikom
* ne da pokoja. Bim-bom-bom-bom te pretepla, boš videl j£W Marija. V njej nekaj počiva Ne pusti, da bi ji kdo segel do dna. liZft ^aruje in skriva. Marija ima zadnja vrata trdno zaklenjena. Moja JJjja je modra, odrasla.
jJ?*Jm Marinka nista domski. Nekoč ju bom vprašala, kako se prav-J2*av Počutita med nami. Obe sta podobni taščicam Nevsiljivi sta, Jjjpmimi, čisto iz drugega sveta. Mi smo vsi domski Se jaz.
je v razredu edino še Silva, vsi drugi so pobalini. Pomaga mi jih soočena je in lepa. Pravijo ji Japonka, njo pa boli Zadnjič je sestrice ves dan jokala. Na klop so ji lile velike motne solze, materinske. Silva je skoraj podobna Mariji. Obe sta skrivnost. yf^°.rnoie deklice. Skrbi me le M?tka Kadar ji mimogrede pogledam \^ ™ js v njih en sam ogenj.
Kraško ognjišče
je bil tu Se vedno najtoplejši prostor v hiši.
»Teran je od zmeraj«, to je izjava domačina, ki je postala nekakšen moto tistega dela razstave, kjer je prikazana značilna veja kraškega kmetijstva — vinogradništvo. Ob prikazu najrazličnejših opravil od zgodnje pomladi do pozne jeseni spoznavamo ob pesmi tudi veselje, ki ga prinaša človeku žlahtni sad vinske trte. Naj omenim Se izčrpen in pregleden prikaz kamnoseške dejavnosti, ki se je uveljavljala na fasadah kmečkih domov, v oblikovanju vaških znamenj, še prav posebno pa pri oblikovanju vodnjakov sredi kmečkih dvorišč.
Želeli smo opozoriti samo na nekatere vsebinske sestavine te izredno obsežne razstave, ki obsega nad 350 fotografij, 30 risb in tehničnih dokumentacij ter 80 originalnih predmetov. Priporočamo jo še posebej šolam, saj je na tej razstavi zbranih nešteto pričevanj, ki ponazarjajo način življenja in gospodarjenja človeka na Krasu; odprta ho dokonča septembra.
Anka Novak
Tretji zvezek
tržiškega zbornika
Tržič — Ob 40-letnici vstaje in socialistične revolucije narodov in narodnosti so izdale tržiške družbenopolitične organizacije publikacijo Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič. Tretji zvezek Tržiškega zbornika vsebuje seznam spomenikov NOB v občini, ki so razvrščeni po krajevnih skupnostih. Po posameznih krajevnih skupnostih so razvrščeni od splošnih naprej, nato pa po "kronološkem redu. Nad vsako fotografijo, ki prikazuje posamezno spomeniško enoto, je tekst, v katerem je obeležje kratko označeno, v posebnem odstavku pa tudi obrazložen dogodek ali oseba, ki ji je spomenik posvečen.
V tržiški občini je po zadnjih podatkih 62 obeležij NOB, od tega 44 spominskih plošč, pet figuralnih spomenikov, dva nagrobnika, grobišče, spominski park, objekt tiskarne in osem prostostoječih enot. Posamezne krajevne skupnosti so najavljene /. verzi slovenskih pesnikov. Na naslovnici je spomenik pod Storžičem, ki pomeni tudi simboličen začetek naše borbe.
Sama ideja o nastanku tega zbornika je iz jeseni leta 1981, besedilo so prispevali Edo Roblek, Janez Šter in Zorita Tribušon, fotografije pa Mirko Kunšič. Zbornik je izšel ob tr-žiškem občinskem prazniku v nakladi 5000 izvodov, izdal pa ga je odbor za proučevanje zgodovine ZKJ in NOB pri OK ZKS Tržič v sodelovanju z Zavodom za kulturo in izobraževanje — enoto Tržiškim muzejem.
V pripravi je že četrta številka zbornika, ki naj bi izšel leta 1983 in bi obsegal kronologijo dogodkov od okupacije do februarja 1942 v Tržiču.
Tretja številka Tržiškega zbornika bo kmalu v prodaji v knjižnici, muzeju in galeriji. Estetsko izdelana knjižica pomeni organiziran pregled vseh obeležij in pomnikov naše revolucije v tržiški občini.
M. Fornazarič
Slovenska ornamentika
Jeaenice — V Delavskem domu na Jesenicah bodo jutri, v soboto 5. septembra ob 18. uri odprli razstavo Slovenska ornamentika, ki jo je pripravil Ivo Razboršek iz Ljubljane. Razstavo si boste lahko ogledali vsak dan, razen nedelje, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Koroško Mladje izšlo
Potem, ko je preti poletjem izSla 42. številka koroške kulturne revije Mladje, bolj znana z oznako »črno Mladje«, v kateri je bivši glavni urednik Florjan Lipuš naznanil ukinitev revije in orisal težave, v katerih je nastajala in obstajala, imamo zdaj v rokah 43. številko revije, bogato in svežo, kot da težav ni in ni bilo
Očitno je moralo Mladje umreti, da so se ga nekateri meceni vsaj /. besedami spomnili in mu obljubili finančno pomoč. Prisluhnili smo. zbrali pripravljeno neobjavljeno gradivo, poskrbeli nekaj novega in ga dali v tisk. Brez groša v žepu. zato pa z dobrim spominom na vse spodbudne obljube. Tako uvodoma v 43. številko Jani Osvvald pojasnjuje, kako je Mladje spet ugledalo beli dan. Junija so namreč sodelavci revije: Rudi Benetik. Jožica ("Vrtov. Maja Haderlap. Kristijan Močilnik. Vida Obid. Jani Osvvald. Franci Serajnik in Olga Vouk osnovali interes no skupnost, ki želi doseči dvoje: preskrbeti reviji potrebna gmotna sredstva in izdajati revijo do njene dokončne finančne utrditve. Ko bodo to dosegli — upajo, da vsaj že po izidu letošnje decembrske številke — se bo interesna skupnost razšla in poskrbeti bo treba za uredniški odbor. lektorat in urejanje revije je dotlej prevzel Janko Messner. brez čigar pomoči bi težko speljali naš voz. pravi Jani Osvvald. Ob koncu je zapisal Se besede zahvale bivšemu uredniku Florjanu Lipuša. saj kot pravi, brez solidarnosti tovarišev v bivšem uredništvu mi mladi danes ne bi imeli kaj nadaljevati!
Koroško Mladje torej živi naprej, ali če uporabimo prispodobo Avguština Malleja. ki piše o prehojeni poti Mladja in njenega urednika Florjana Lipuša: kres Se ni ugasnil, samo nove suhljadi je treba navleči iz naših nič kaj sočnih grap ...
Nove. sveže suhljadi so navlekli dovolj, bogata je 43. številka Mladja. Bogata in zdrava, ne manjka ostrih misli, ki nas prehude i/, ležernosti.
S poezijo se predstavljajo Jožica Certov. Berta Piskernik, Matjaž Kropivnik, Ernie Lipp in Janez Pernat. Posebej bi radi opozorili na pesmi Ernie Lipp, 32-letne matere treh sinov, ki ji je bolezen spremenila življenje, jo ne nazadnje napotila tudi k pisanju. letošnje leto smo poimenovali mednarodno leto invalidov in Ernie Lipp je v uvodu k svojim pesmim zapisala: »Leto prizadetih« — temu bi se še krave smejale! Kdo o sebi lahko trdi, da ni prizadet? Moje noge ne hodijo, no pa kaj? Tisti, ki je zaprisegel, da bo hodil z menoj, dokler naju ne bo ločila smrt. je svoje uporabil za to, da mi je ušel. In he samo meni. Spoznal je. da je v resnici on prizadet, pa ne jaz. Pomilujem ga in ga ne zaničujem. In prizadetih njegove vrste je nesluteno mnogo. Ti nas šele naredijo za to, za kar nas imajo, če se jim damo. Ti so prizadeti ljudje, ker so jih prizadele od vsega začetka neke ovire, pa jih zato ni moglo prizadeti. Nihče jim ni pokazal, kaj se pravi počlovečiti se in potem človeško ravnati. Pa bi bilo to tako enostavno: ljubezen se temu pravi. In tako se mučijo z vsemi mogočimi oblikami ljubezni. A nobena ne ustreza. Kako strašno mora to biti. če je človek tako prizadet« Nas bodo njene besede, njene pesmi zdramile.
Janko Messner je prispeval tri »zgodbe iz naših dni«: kako sta se razšla Ljubomir in Melita, kako sinek Francelj sprašuje očeta, zakaj v žitu ni maka in plavit*, zakaj grade novo hišo, ko stara vendar ni premajhna. Mladje objavlja tudi Messnerjevo predavanje za »Kulturne kontakte 81« Avstrijske družbe za kulturno politiko v Mattersburgu na (iradiščanskem 27. in 28. junija.
Prozaist Mirko Kumer, ki je zapisoval pomnenje na stare čase. se predstavlja s »Kvartopirci«. Pred dnevi, prav ob izidu Mladja,je umrl v celovški bolnišnici.
Kristijan Močilnik »je obiskal angleško vojno pokopališče« in ga naslovil Na zahodu nič novega. »Danes! 1981 - ko umre na leto več ljudi od lakote kakor v najhujših letih druge svetovne vojne od bomb . ..«
»Domovina, tvoji prismojenci« so udarni odlomki iz govora Petra Turrinija, ki ga je imel prav tako kot Janko Messner junija na Gradi-ščanskem. Udarne besede o sindikatu, o dobičku tujih naftnih družb, o formalni demokraciji, o odgovornih, ki bežijo, o mladih upornikih.
Z likovno ustvarjalnostjo se tokrat v Mladju predstavlja mlada slikarka Nežika Novak, ki z razen nekaj manjSimi razstavami svojih del še ni predstavila javnosti. Mlada umetnica je doma iz Železne Kaple, po maturi je obiskovala Umetnostno šolo na Dunaju, njen učitelj je bil znani dunajski realist Fritz Martinz. študij pa bo nadaljevala v Ljubljani.
M. Vol č jak
Drevi bo na ptujskem festimlu domače zabavne glasbe nastopil-tudi ansam bel Oglarji iz Cerkelj, ki je lani kot debitant osvojil zlato Orfejevo značko, kar je edinstirn primer r zgodovini festivala.
Ptujski festival domače zabavne glasbe
Gorenjska krepko zastopana
podelilo nagrado za najbolj vedro melodijo, drugi večer pa tri nagrade avtorjem melodij, posebno nagrado bo prejel še avtor najboljšega besedila.
Prireditelj festivala domače zabavne glasbe je Zavod Radio — Tednik Ptuj s sodelovanjem RTV Ljubljana. Avditorij letnega prireditvenega prostora obiskovalci vsako leto napolnijo, zbere se več kot 3.000 gledalcev. Letos bosta oba večera posnela ptujski in ljubljanski radio, ljubljanska televizija pa bo kasneje
ara vil a dvajsetminutne oddaje, ki D na sporedu čez zimo in prihodnjo pomlad. Posnetki drugega večera bodo izšli tudi na kaseti.
Drago Papler
Razstava v Lipanci
Planinsko društvo Bled je pripravilo slikarsko razstavo v Blejski koči na Lipanci. Svoja dela, na temo Tri glav, razstavlja Rudolf Arh, član jeseniškega Dolika. Razstava privablja številne obiskovalce, zato so se prireditelji odločili, da bo odprta še do konca septembra.
Ptuj — Danes in jutri, 4. in 5. septembra bo v Ptuju potekal tradicionalni, že dvanajsti festival domače glasbe. Na drevišnjem večeru domačih ansamblov bo nastopilo 26 ansamblov iz vse Slovenije. Poleg domačinov je letos najbolj zastopana Gorenjska, nastopilo bo kar pet ansamblov: Krvavški kvintet iz Cerkelj, ansambel Ivana Ruparja iz Škofje Loke, ansambel Karavanke iz Lesc, Oglarji iz Cerkelj in Gorenje-savski kvintet z Bleda.
V sobotnem festivalskem večeru bodo predstavljene nove melodije, tokrat kar dvanajst. Izvajal jih bo ansambel Dobri znanci iz Ljubljane z znanimi pevci naše narodno zabavne glasbe, med njimi tudi Braco Koren, Sonja Gaberšek, Marjan Roblek, Jelka Cvetežar in vokalni kvintet Gorenjci iz Naklega.
Nagrad v klasičnem smislu na festivalu ni več. Posebna strokovna komisija ho ocenjevala kvaliteto ansamblov in podelila zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke, ki jih lahko prejme vsak ansambel, ki usteza merilom kvalitete. Z zlato značko nagrajeni ansambli si bodo pridobili pravico za televizijska in radijska snemanja brez -predhodne* avdicije. Občinstvo pa bo prvi večer
G LAS 6.STRAN
KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI
PETEK. 4 SEPTE
V hidroelektrarni Moste
»Na naši Savi bi bilo lahko deset elektrarn«
Sava, ki teče po Gorenjski, je le 20 odstotno izkoriščena — Bili so načrti za deset elektrarn, zdaj se gradijo le Mavčiče — Velika odškodnina ribiškim družinam
Moste pri Žirovnici - Prvo javno elektrarno na Slovenskem so zgradili leta 1914 v Završnici in tedaj je bila ta hidroelektrarna prava zanimivost za ljudi ob blizu in daleč. Sedanja hidroelektrarna Moste pa je bila postavljena leta 1952 in bo torej prihodnje leto stara trideset let. Tedaj, ko so jo odprli, sta delala .dva agregata in leta 1954 so priključili Se en agregat. Pred tremi leti so dobili v Mostah Se prečrpo valni agregat, ki prečrpava Savo v Završnico. Ta naprava je novost, izdelali pa so jo domači proizvajalci.
V Mostah je pomembno stikališče in preskrbujejo z elektriko zgornji del Gorenjske. Letno proizvedejo 70 milijonov kilovatnih ur. kar je v slovenskem merilu malo. vendar je za Gorenjsko Se kako pomembno. Čeprav je bila hidroelektrarna v Mostah grajena predvsem za potrebe jeseniške Železarne, danes njenih potreb, ki nenehno naraščajo, ne more pokrivati. Temeljna organizacija, ki zaposluje 44 ljudi, sodi v Savske elektrarne, kjer so štiri temeljne organizacije, ki so v sestavljeni organizaciji Elektrogospodarstva Slovenije.
V Mostah bi radi izboljšali delovne pogoje nekaterim svojim delavcem, ki delajo v težkih delovnih razmerah in so vezani na izmensko službo. Bolniških izostankov imajo veliko, veliko pa je zaposlenih že starejših delavcev, ki bodo kmalu
odšli v pokoj. Elektrarno bi radi obnovili, zanjo so že izdelali in-vestkijske programe. Avtomatizacija je nujna in če bodo imeli dovolj denarja, planirajo obnovo leta 1985. Razširili bi stikališče za Se enkrat toliko za potrebe Jesenic in gornje-savske doline, saj možnosti so. Nova elektrojeklarna se bo napajala mimo Most in ho potrebovala 70 AV. precej več energije pa bodo zahtevali tudi motorji nove odpraševalne naprave na Jesenicah.
Zanimivo je. da Gorenjska pri izkoriščanju vodne energije precej zaostaja za ostalimi slovenskimi območji. Stari plani so predvideli, da bi na Savi postavili najmanj deset elektrarn, a plani se niso uresničili. Naložbe pri izgradnji hidroelektrarn so drage, a vodna energija je zastonj, medtem ko je pri termoelektrarnah obratno. Zdaj je v planu izgradnja Mavčič iri tako bomo na Gorenjskem vodne vire. ki tečejo mimo. vsaj nekoliko bolje izkoristili.
Največkrat pa o hidroelektrarni Moste, ki z devetimi MVV napaja Jesenice-mesto in s 30 MW Železarno Jesenice ter nekaj radovljiško območje, govorimo tedaj, kadar se obeta izpust vode in čiščenje ter pregled naprav, ki so pod vodo. Ta izpust se načrtuje za leto 1984.
Sava stalno nanaša prod in vedno bolj je onesnažena. Ne le Železarna, tudi drugi onesnaževalci so poskrbeli, da je v Savi
V hidrocentrali Moste v Žirovnici »napajaj in okolico ...
o« z električno energijo Jesenice
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, Kranj
Na podlagi sklepa delavskega sveta Ljubljanske banke. Temeljne banke Gorenjske Kranj, z dne 30. 7.1981 in sklepa komisije za delovna razmerja z dne 24. 8. 1981 Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjska razpisuje oziroma oglaša prosta dela in naloge
1. VODENJE IN ORGANIZIRANJE DEL V SEKTORJU ORGANIZACIJE IN INFORMACIJSKIH SISTEMOV - DELA IN NALOGE 8 POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI
2. ORGANIZIRANJE IN VODENJE DEL V ODDELKU SPLOŠNIH POSLOV
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji:
podi. Za delavca s posebnimi pooblastili je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba ekonomske smeri
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Poleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi:
— strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog
— moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in  utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov.
Razpisana dela in naloge se razpisujejo vsaka 4 leta.
pod 2 Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del in nalog zahteva višješolska izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri m 2 leti delovnih izkušenj pri organiziranju del na področju mi-krofllmanja in arhiviranja, ekonomata ter družbene prehrane. Poskusno delo 3 mesece. .... , , ,
Kandidati morajo svoji vlogi priložiti listine   s katerimi dokazu-
ieio izpolnjevanje predpisanih pogojev:
STz dokazili naj kandidati pošlje o do 19^ 9. 1981 na naslov I jublianska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj. Cesta JLA 1 Pniava za dela in naloge s posebnimi pooblastili m odgovornostim morabiti v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo,. S?zbiri bodo kandidati obveščeni v, 30dneh pg zaključeni objpv,.
ZAVRŠNICA JE BILA ŠOLA
In kaj pravi Anton Špendov,
elektrotehnik,  eden   izmed najstarejših   delavcev  v »Elektrarn Moste:
»Zelo smo bili ponosni tedaj, ko je elektrarna začela obra tovati. Veliko prostovoljnega dela smo vložili in spominjam se, da je bila elektrarna Moste prava atrakcija. Hodili so jo
?leda t od daleč in od blizu, adaj je začela obratovati tudi valjarna 24000 in vsakokrat, ko je šla plošča skozi valje, smo jo slišali v naših generatorjih.
Napetost je bila 20.000 V. Tedaj ni bilo problema, da kdo od delavcev ne bi prišel delat, bilo je veliko navdušenja za delo. Že inženir Pantz je izdelal načrt za izrabo Save in žal ni prišlo do uresničitve. 2e tedaj so hoteli elektrificirati železnico, ki so jo potem po petdesetih letih.
Turbine so bile iz Litostroja, bile so ene izmed prvih, ki so jih izdelali delavci te tovarne. Litostroj je bil šele na začetku. Stroji so nam ostali, povečala pa se je zaščita in napetost, leta 1978 smo dobili še prečrpavalni agregat.
Vse naše elektrarne so posebna šola, na Završnici pa smo si nabirali prve izkušnje. Mislim, da vse premalo upoštevamo, da imamo veMko energije, ki bi jo morali bolje izkoristiti. Še bodo prišli časi, ko bo obratovalo več manjših elektrarn. Danes se vodne struge tudi veliko bolj poglabljajo, ker ne skrbimo dovolj zanje. Sava ima takšno energijo kot Drava, a je le 20 odstotno izkoriščena.«
D. S.
ogromno fenolov kot so smole, katran in olja, ki se ne razkrojijo. V akumulacijsko jezero v Mostah se nateka na milijon kubičnih metrov proda in akumulacija se manjša. Po zakonu o hidroenergetskih napravah pa morajo prazniti bazen vsakih deaet let in naprave, ki so pod vodo, pregledati.
Nekateri menijo, da bi lahko jezero praznili tudi tako, da ne bi priilo do množičnega pogina rib. Vendar ni tako, kajti milijon kubičnih metrov proda in odplak nimajo kam odložiti. Poseben problem nastaja tedaj, ko se gladina vode niža in ko odplake mašijo naprave. V Elektrogospodarstvu Slovenije so izdelali studije, kako naj bi praznili bazen, da ne bi prišlo do takega pogina, vendar vse to so le teoretične domneve. Med drugim bi lahko potegnili cev od Javornika do Most in poskrbeli za manjšo koncentracijo škodljivih snovi, vendar bi bila naložba silno draga. Vsaka takšna naložba pa nujno vpliva na ceno električne energije.
Akumulacijsko jezero morajo prazniti zaradi črke zakona, kajti nihče ne more prevzeti odgovornosti za to, da bi bilo z napravami zaradi malomarnosti kaj narobe. Sicer je pregrada v Mostah popolnoma varna in bi v primeru katastrofe prišlo le do manjših poplav na spodnjem delu, vendar delo morajo opraviti. Zaradi onesnaževanja plačujejo tako kot jeseniška Železarna izredno visoke odškodnine ribiškim družinam. Zadnji izpust je bil leta 1074, leta 1079 pa so po dolgotrajnih pravdah na sodišču izplačali ribiškim družinam okoli 6 milijonov dinarjev. Ribiški družini Ljubljana 220.000 dinarjev, Zvezi ribiških družin Gorenjske 60.000 dinarjev, ribiški družini Medvode 230.000 dinarjev, kranjskim ribičem 2 milijona 40.000 dinarjev, tržiški m ribičem 630.000 dinarjev, radovljiškim ribičem milijon 270.000 dinarjev in jeseniški ribiški družini milijon 10.000 di-«v- j*o nekaterih ocenah pa ribiške družine ocenjujejo škodo ki bo nastala leta 1984, kar na 30 milijonov dinarjev.
A je povsem neumestno, da bi ob nujnih izpustih stresali srd in gnev nad elektrarno Moste, kajti sama elektrarna Save ne onesna žuje. Onesnaževalci so vsi drujn predvsem jeseniška Železarna in če ne bi bilo toliko odplak, tudi pn izpustu ne bi prišlo do tako množičnega pogina rib.
•     >\ D Sedej
\
Domačija Betelovih v Planini pod Golico, kjer se ukvarjajo s kmečkim
mom . . . Foto: D. Sedej
Kmečki turizem
»Kar gor pejte, pri Betelu je turizem«
V Planini pod Golico sprejmejo pod gostoljubno streho čije  Bete lovi   —   Premalo možnosti za  aktivno rer~
čeprav je žičnica — Slaba cesta
maga Se krepka 87-letna mi jana Klinar, pravi, da je _ glavo. V hlevu je enajst glavi v sobah so gostje. lonci na š morajo biti vedno polni. Pi nja hrane, pomivanj in nja kar noče biti konca; seveda tudi nekaj, a kaj. ko. tudi visoki. Predvsem pa jih _ ker davčne stopnje sploh niso] tene in za vsako občino vel lična  odmera,  čeprav naj republiko veljal enak zakon njem tudi enake davčne Gostje se seveda odlično radi hodijo na izlete po . hribih, najraje na Golico. Ul predvsem otroci, ki jih po ves* na spregled in se le neradi j od bližnjega gozda in travnL-hajajo tudi tujci, največ po verzali, ki vodi tod mimo in njem času se jezijo, ker tudi nim listom ne smejo na Golice.
Betelova kmetija ima svoj m in nujen turistični opis tudi *j prospektih turističnih kmetij, pa je postala predvsem zato, bili gostje s postrežbo in zadovoljni. Še bolj pa bi več možnosti bi za kmečki Planini pod Golico bilo — prenehalo   delati   tudi Tt društvo — če bi v vasi in— meren družbeni obrat, kjer gostje lahko hranili in če bi pozimi in poleti več moža« aktivno rekreacijo. Nobeni nost ni, da navrže dohodek postelja z zajtrkom, s cela penzionom pa se le težko , stroški, treba pa je tudi velika! Žičnica v Španov vrh poleti Je l vozi, pozimi pa je bila zaradi vzdrževanja in slabo vzdrževi renov leta in leta slabo ol Vsekakor bi morali znatno zornosti nameniti prav smik-terenom Črnega in Španoveja in privabiti pozimi več snut&l Betelovi ostajajo osamljet« nudniki turizma na kmetiji *' predelu Gorenjske, delajo m jajo. In čeprav ie nasplošno * v Planini od Golico kar neki - a tja so hodili turisti vojno izredno radi — je r. zaslugi gostoljubnih Kh.__ vedno čutiti turistični utriP^
Marjana Klinar je še vedno krepka in čUa pri 87 letih
Planina pod Golico - Pri Betelu v Planini pod Golico nad Jesenicami se Francka in Jože Klinar že tretje leto uspešno ukvarjata s kmečkim turizmom: s tem, da sta odprla vrata gostom, ki prihajajo od blizu in daleč, prenočujejo v šestih sobah domačije, ostanejo teden ali dva ali tistim, ki so namenjeni v hribe in se oglasijo le za prenočišče ali večerjo.
Domačija Betelovih je precej odmaknjena od vasi, naokoli so le počitniške hiše. Vse tja do hotela Gorenjke je cesta še nekako vzdrževana, saj po njej redno vozi avtobus, od hotela naprej pa je ozka, polna lukenj in povsem nevzdrževana. Zdaj se jo je lotila še voda, a nihče za njeno vzdrževanje noče slišati niti poleti, kaj šele pozimi, ko jo splužijo šele tedaj, ko so splužili že vse druge prometne poti. Zato je do Betelovih težko priti, še težje pa je zanje, saj .se po takšni cesti morajo redno odpravljati v dolino po opravkih.
Obiska ima njihov »kmečki turizem« kar dovolj. Prihajajo s Pule, Celja, Ptuja in Ljubljane, radi se pri njih ustavljajo gostje iz Hrvatske in Štajerske. Njihova domačija je že uveljavljena in znana, zato tisti, ki iščejo prenočišče ali žele preživeti nekaj dopustniških dni na svežem gorskem zraku in miru. brž dobe v dolini napotilo: »Kar gor v rovte pojdite, pri Betelu je turizem«
Francka Klinarjeva, ki ji v kuhinji in pri gospodinjskih opravilih po-
Nevarna »železna« cei
V Sloveniji je v prvem polletju umrlo v nesrečah n niških tirih 29 ljudi, večina nesreč pa se je pripetila
neprevidnosti
Nekako smo vajeni, da se le na cestah dogaja večina prometnih nesreč, vendar pa promet na tirih ni nobena izjema. Pri tem ne gre toliko za železniške nesreče, ki jih povzroči iztirjene vlakov ali naleti vlakov, pač pa za take nesreče, ki se pripete zaradi neprevidnosti na železnici, pešcev ali voznikov motornih vozil.
V letošnjih prvih šestih mesecih se je samo na tirih Železniškega gospodarstva    Ljubljana   pripetilo 324 nesreč, v katerih je umrlo 29 ljudi, 42 pa je bilo ranjenih. Zaradi hoje po tirih, kar je prepovedano, ni srečanja z vlakom preživelo 16 oseb, 3 osebe so se pri padcu z vlaka ubile, ena oseba zaradi skakanja na vlak. Na zavarovanem železniškem preho du z zapornicami ali s cestno prometnimi znaki označenimi je izgubilo Življenje 6 oseb, 3 pa so izgubile življenje zaradi drugih vzrokov Nezgode   na   tirih   so   sicer manj pogoste kot na cestah, vendar pa )< zaskrbljujoča to, da se je letos \ primerjavi   /  enakim   lanskim ob dobjem število nesreč povečalo kar za 104.
Večina teh nezgod se je pripetila
zaradi neprevidnosti, nosti: preveč se nam muaj nekaj minut počakali prst Čenimi zapornicami in-poteši prečkali železniške tire. smo prepričani, da lahko v hitro odskočimo, vendar pa nesreč zgovorno dokazuje, drvečo pločevino na tirih v ne moremo meriti. To je tudi že marsikateri vam* tornega vozila ki ga je vlak med tračnicami.
Pred  kratkim  je izšla Družbena samozaščita v kem prevozu   ki jo je L. gospodarstvo Ljubljana izda# paj z Republiškim svetom u ventivo in vzgojo v ^tnerr metu.   V  brošuri je dobrs* namenjen   tudi Prometni otrok, ki so jim odradi prs* zelezn.ce  marsikdaj  slab rtj nevarnosti na železniških , drugih nevarnostih, k. nertaj* ^•upoštevanju   železniško P«^ nih pravil govon tudi _filny»-osnovnošolski mladim. .Naj gotovo prebrali posebno Ci, jbanu / naslovom Po**
!K, 4 SEPTEMBRA 1981
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
7 STRAN G LAS
luštarski semenj v Tržiču
C22*^V*2ltar,ka bo obogatena z nekaterimi kultur-
turističnimi in etnografskimi vložki - Na stojnicah obu-W?ti* iadelki tekstilcev in kosarjev, usnjena galanterija konfekcija, spominki pa se kaj
mlad in poletje ter izdelki, ki razen obutve prihajajo iz Pekove proizvodnje. Razstavo ho dopolnila že ustaljena modna revija pred paviljonom in sicer jutri ob 18. in 20. uri.
—   Uvod  v tradicionalno ko nedeljo, tokrat že trinajsto TOrti.  predstavlja   tako ime *a »frejiprehunga«. ko so po legah vajenci sprejeti med Ijsrake pomočnike. Zanimiva pri-Htv k bo odvijala drevi ob 19. uri Jefti sejni dvorani tovarne obutve ki je postala   po propadu turističnega društva glav ^•fpnizatorica šuštarske nedelje. *_ura*ično. komercialno in letos • bolj   etnografsko obarvana sv,' ki v Tržič privablja več obiskovalcev z  vseh koncev sije in celo iz zamejstva, pa se »uradno« začela šele jutri, v so-o. V paviljonu NOB bodo ob 10. odprli razstavo obutve Peko, ki "pogled do 20. ure in v nedeljo od J^o 17. Razen modne obutve za je-in zimo bodo predstavljene tudi 'n* tendence za naslednjo po-
v nedeljo pa ob 10., 12. in 14. uri.
Posebna privlačnost letošnje šuš tarske nedelje bo predstavitev dela in življenja v stari čevljarski delavnici. Obiskovalci bodo v soboto ob 17.30 in ob 19.30 ter v nedeljo ob 9.30 in 11.30 lahko videli, kako so včasih izdelovali čevlje in o čem je pri tem tekla beseda.
Največji živžav bo seveda v nedeljo, ko se bo ob 8. uri, po koncertu tržiškega pihalnega orkestra, na Trgu  svobode  začel  šuštarski se-
Senj. Postavljenih bo preko sto Ojnic. na katerih bo kupce vabila obutev Peka in razen kranjske Planike, vseh pomembnejših slovenskih   tovarn,   zagrebške Astre.
»Ig padlim na Pokljuki
JS*>vijica — 0 pobudi za posta "Pomen ika in ureditev spomin-^jparka na Goreljku. kjer so 3t<*mbra 1943 padli v boju z limi nemškimi silami borci ^taljona  Prešernove brigade. , ** pisali. Doslej so načrtovalci, je bila zaupana ta naloga. 2e sedem urbanističnih za-»reditve parka in tri osnutke V začetku avgusta so razstavili tudi še maketi, ki Senata za zdaj najbolj spre m inačico bodočega spomeni-■jema okoli 8 tisoč kvadratnih . * površine zemljišča, v katere-I^ddhičeni ostanki temeljev po: ■ Lovce vega hotela, grobišče in pa osrednja ploščad s spolom.
\F °klu*ovana krožno, s čimer ki ponazarjala sovražni obroč upodobitev neenakega boja fc*?»ćno zmago. Krožna ploščad bo tudi za prizorišče svečanih *r. V sredini je predvidena bronasta žara, oblikovana iz borcev. Plastika Toneta Sveti-»v * izrazito protivojno upodobitvijo0, prenesena  s podnožja na l'BJ? ploščad in postavljena v ^•raefnega ob roča. freditev parka bo potrebno i*iti sedanjo cesto in urediti celotni park pa ograditi, načrtov so akademski slikar
in kipar Jaka Torkar z Jesenic in arhitekta inženir Milan Jerala in inženir Radovan Jemec iz Zavoda za urbanizem Bled. Predračunska vrednost po letošnjih cenah znaša deset milijonov dinarjev, vendar pa računajo, da bodo pri zemeljskih delih lahko precej pomagale mladinske delovne brigade in nekatere delovne organizacije.
Obenem z izgradnjo spominskega parka in postavitvijo spomenika bodo morali poskrbeti tudi za ustrezno zgodovinsko dokumentacijo o tragediji na Goreljku. Izšla naj bi ob otvoritvi za 40-letnico, se fjravi 1983. leta. Že zdaj je jasno, da bo potrebno nekatera dejstva še raziskati in dopolniti, kajti mnenja o številu padlih še vedno niso povsem enotna. Naknadne raziskave so namreč pokazale, da je bilo žrtev tega boja, ki sodi med edinstvene v Sloveniji prav gotovo več kot sto, upoštevajoč podatek, da jih je preživelo le okoli trideset od skupaj 143 borcev, kolikor je decembra 1943 štel III. bataljon Prešernove brigade.
V nadaljnji akciji zbiranja in urejanja dokumentarnega gradiva bb imel posebno vlogo zlasti domicilni odbor Prešernove brigade, ki že od vsega začetka sodeluje v pripravah za ureditev spominskega parka z občinsko organizacijo ZZB NOV Radovljica in drugih gorenjskih občin.
JR
beograjske Obuče, manjkali pa ne bodo tudi zasebni čevljarji Ciciban bo ob otroških obuvalih ponudil še igračke. Kupiti ho mogoče izdelke usnjene galanterije in konfekcije, sadje, razne vrsta sira. šuštarske spominke, majice z znakom prireditve ter seveda najrazličnejše kuharske dobrote, med njimi slovite tržiške bržole.
Za kupce bo verjetno zanimiv predvsem podatek, da bo Pekova obutev v nedeljo cenejša za deset odstotkov iz rednega programa, blago iz širšega proizvodnega programa pa bo na voljo s še ugodnejšimi popusti. Na stojnicah se bodo razen čevljarjev predstavili s svojimi izdelki tudi drugi tržiški kolektivi. na> primer Bombažna predilnica in tkalnica ter Tovarna kos in srpov.
Da pa semenj ne bo zgolj to, bodo poskrbeli kulturniki. Razen pihalnega orkestra bodo ob 10. uri nastopili še folkloristi iz Ludbrega in najbrž tudi iz Kriševcev, kot običajno pa bo oba dneva odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v tržiškem muzeju. Popoldne seveda ne bo minilo brez velike šuštarske veselice, ki se bo začela na parkirišču pri občinski stavbi ob 15. uri in bo trajala tja do 23. ure.   H. Jelovčan
Kaj bo z železniškimi mostovi v gorenjesavski dolini
Ce se popeljete proti gornjesav-ski dolini, lahko občudujete lepote te doline, vrhove Julijcev, nehote pa vidite še ostanke železniške proge, še posebej pa vas opuščeni železniški mostovi opo-zore, da je bila tod nekoč speljana železnica.
Tu je vozila železnica že pred 96 leti. Po prvi vojni je vozila le še do Planice, prej pa do Trbiža. Železnica je opravljala svoje poslanstvo vse do leta 1966. Takrat so pri nas začeli razpravljati o nerentabilnosti posameznih železniških prog, predvsem krajših odcepov, češ. da jih je treba opustiti, saj bodo promet prevzeli avtobusi. Tako je prišel na vrsto tudi železniški odcep Jesenice —Rateče—Planica. Po dolgih razpravah so le uspeli, da ta odcep ukinejo, prevoz delavcev iz gornjesavske doline v Železarno in pa tisto malo smučarjev ob nedeljah pa bodo zlahka prepeljali avtobusi, če že ne bodo vozili z osebnimi avtomobili.
Navkljub precejšnjim nasprotnim mnenjem, predvsem domači-
nov, pa so le zmagah »napreo.ni« in železniški odcep ukinili Kaj kmalu nato so demontirali proge, zelo se je mudilo prodati čuvajnice za počitniške hišice, postajna poslopja pa so uporabili za stanovanja. Vsi smo počasi pozabili na staro železnico — spomin i mo se je le ob večjih smučarskih prireditvah v Kranjski gori ali v Planici
Vendar so mostovi še ostali. Teh nihče ne vzdržuje, rjave in gredo počasi svoji usodi naproti. Najprej so jih ponujali, da bi jih odkupili za staro železo, a se ni izplačalo, saj bi bili stroški de-montaže previsoki — večji kot bi »kasirali« za staro železo.
Zdaj pa slišimo, da se je malo spremenilo. Pri DINOSU pravijo, da bi jih prevzeli in demontirali, nato pa za staro železo prodali.
Kaj mislijo na železniškem gospodarstvu, ne vemo, verjetno pa si o tem nihče ne beli glave. Vendar, nekaj bo le treba reči: ali jih demontirati ali vsaj za silo vzdrževati, dokler je to še sploh možno.
B. Benedik
Blejski šolani psi na tekmovanjih
Vi__1_M»__J___mM n-I       i • • . mm       ..... *
Kinološko društvo Bled sodi med najbolj aktivna društva v Sloveniji, člani pa tvorijo jedro državne reprezentance na evropskih prvenstvih
Bled — Minulo soboto je Kinološko društvo Bled pripravilo na blejskem stadionu izredno uspel nastop enajstih vodnikov in njihovih šolanih psov. Prav takšen program pa pripravljajo tudi za jeseniško občinstvo, nastopili pa bodo septembra.
Kinološko društvo Bled sodi med najbolj aktivna društva v Sloveniji, na Gorenjskem pa imajo podobna društva še v Naklem, v Tržiču in v Skofji Loki. Ze šesto leto tvorijo prav vodniki psov blejskega Kinološkega društva jedro državne reprezentance, ki nastopa na evropskih prvenstvih. Letošnje evropsko prvenstvo bo v Franciji.
Na Bledu so pokazali vaje splošne poslušnosti, vodljivosti na vrvici in brez nje, oblikovanje likov, tekmovalna ekipa pa je navdušila občinstvo tudi s prikazom vodljivosti brez vrvice, s preskakovanjem ovir, prinašanjem predmeta, s prikazovanjem obrambe in napada. To je bil že drugi nastop šolanih psov na
Bledu, tokrat pa je bila nastopajoča ekipa boljša po kvaliteti in številčnejša. Prikazali so izredno dobre in sposobne šolane pse, ki jih vzgajajo popolnoma amatersko.
V društvu so med najbolj uspešnimi vodniki Stane Koren s psom Cezarjem, ki je med drugimi uspehi dosegel tudi že sedmo mesto na evropskem prvenstvu, Milan Ulčar z Voksom, ki se je izkazal z osmim mestom na evropskem prvenstvu, Martin Kuralt s psom Rexom, ki je najboljši naš šolan pes pri reševanju izpod ruševin in Anton Božič, ki dosega uspehe s psom Apisom. Društvo v družbenem smislu opravlja s svojimi dobro šolanimi psi pomembno dejavnost tako v humano-socialnem smislu, psi so uporabni pri varovanju imetja, v splošnem ljudskem odporu, kot pomoč pri reševanju izpodlavin.
Vsako leto pripravijo tudi dva tečaja Z8 šolanje psov in že letošnji vodniki, ki so opravili izpite, so nastopili v ekipi. Društvo bo drugo
leto organiziralo tudi mednarodno tekmovanje, vsako leto pa je organizator lavinskih tečajev.
Prav bi bilo, ko bi čisto amatersko in nadvse uspešno dejavnost upoštevali tudi pri telesnokulturnih skupnostih obeh občin in jih uvrstili v program ter namenili vsaj nekaj sredstev. Kakor vsako drugo društvo opravljajo svoje delo in svoje naloge izredno vestno, ljubiteljsko, razen tega pa dosegajo doma in v tujini priznano lepe uspehe.       D. Sedej
Bazoviškim žrtvam
Kranj - V soboto, 5. septembra oh 10. uri se bo Kranj s spominsko slovesnostjo v Prešernovem gaju poklonil spominu bazoviških žrtev. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki se je bo udeležila tudi delegacija iz za-mestva, je sprejela občinska konferenca ZSMS Kranj.
PA NISMO SE UKLONILI
vi partizan v osvobojenem
ran j u
^ohar-Tominc
.najstarejšo družino v Kranju velja v> Seststo in več let ji pripisujejo, kamne so izdelovali iz roda v rod.-V *i je še danes najti mesta, kjer so .. Zadnji je  to  garaško delo
W oče Leopold Puhar. zaveden, trden ki je  takoj ko je Hitler okupiral Mjo, vedeL kje je njegovo mest«) Kjer V*> je bila njegova družina. Aq»°J ko so Nemci prišli v Kranj, so ^*ft v mestu iskali prazne sobe za svoje ▼^.Prišli 80 tudi k Reginčevim, kjer pro-manjkalo. Tisti prvi večer sta se oče HtruL8teklenici žganja pogovarjala o *      Dobro je oče znal nemško. Pogovar-i *n nazadnje že tudi prepirala. Se danes A*   kako je  oče  stegnil   roko proti
starinski grafiki, kakršne so svoj čas visele menda po vsej Evropi in je predstavljala Napoleona na konju, ko je šel na Rusijo: »Hitler bo ravno tako končal kot tale .. .«
Naslednji dan so prišli po kovčke. Kazni ni bilo, je pa tisti veliki gestapovce s steklenim očesom vsaj trikrat na teden prišel v hišo povprašat, kako se imajo, in seveda pogledat, če so še vsi doma
Oče je bil že takoj ob začetku povezan s Tugom Vidmarjem in večkrat je z vozom kaj peljal proti Železnikom. Sin Ivo-Cigo je bil njegov prvi pomočnik. Najstarejši sin Jože, učitelj v Šenčurju, je bil med prvimi z družino izseljen v Srbijo. Hčerka Helena, ki je bila učiteljica v Podgradu pod Gorjanci, je bila prva v partizanih, takoj za njo Ivo. najmlajši Aci pa se je pozimi 1942 zaradi aretacije v njegovi trojki moral umakniti s terena. Aprila 1943 je bila vsa trojka — Aci, Marjan Andrejašič in Ljubo Kreček - v Jelovici v Blaže vi četi. Tudi brat Cigo je bil tu. Brata je vleklo na Dolenjsko, kjer ie bila sestra Helena že vidna politična delavka in organizatorka AFZ. Prišla sta v Vzhodnodolenjski odred in bila tu vse do reorganizacije odreda decembra 1943. Tedaj se je Aci-Tominc vrnil na Gorenjsko, Cigo pa je prišel med slovenske partizanske gledališčnike.
Naravnost v VOS je bil dodeljen Aci. Tedaj je manjkalo poznavalcev ljudi, terena, razmer na Gorenjskem. Za novo leto 1943 je prišel čez Savo in na javko v Povije. Komandir njegove četverke VOS je bil Matija Suhadolnik. Njihov teren sta bila Kranj-me-sto pa vsa okolica od Križev do Cerkelj. Naloge VOS so zahtevale od borcev veliko iznajdljivosti, vojaške izkušnje, pa seveda največjo mero drznosti. Dobro organizirano obveščevalno mrežo so imeli tudi sami. Redka je bila vas, da v njej niso imeli svojega človeka svojega zatočišča. To je bil eden od osnovnih elementov, da SO lahko toliko mesecev delali neodkriti. Ničkolikokrat ie prišel v Kranj, v samo mesto, v neposredno bližino policije, Žandarmerije, gestapa. Nihče mu po vojni ni verjel, da je večkrat prespal na Brdu. za žico. v spalnici samega kneza Pavla . ..
Največ pa je pomenila njihova izredna gibljivost V enem dnevu je pri njih pokalo na
dveh krajih, 50 kilometrov narazen. Poleti ali pozimi. Ni smelo biti zadržkov.
Hkrati ko je bil Aci dodeljen v VOS, je bil sprejet tudi v partijo. V VOS je ostal vse do njegove ukinitve maja 1944, ko je bil iz enot VOS na Gorenjskem ustanovljen V. bataljon II. brigade VDV v Martinj vrhu. Ta bataljon je bil sestavljen iz samih preizkušenih borcev, članov partije. Oboroženi so bili dobro. Vsak borec je imel brzostrelko, vsaka skupina štirih pa en mitraljez.
5. bataljon II. brigade VDV, v kateri je bil Aci, je bil dodeljen na Gorenjsko, na področje od Kamnika do Bohinja. Največ se je zadrževal na levem bregu Save. Takrat belo-gardizem na Gorenjskem še ni toliko porastel, ko pa je bataljon konec poletja 1944 odšel na Primorsko se je razbohotil, kajti za njimi je nastala praznina.
Zaradi bližajočega se konca je bila brigada VDV poslana na Banjško planoto in v Trnovski gozd. Ni se še točno vedelo, kje bodo zaključni bojk Obstojala je možnost, da bodo lahko tudi na Gorenjskem. Zato je komandant brigade, pokojni Slavko Furlan, februarja 1945 poslal na Gorenjsko Acija kot brigadnega obveščevalca, da bi držal zvezo, zbral vse potrebne podatke, da bi brigada, če bi se morala vrniti na Gorenjsko, ne prišla na »prazno«. Aci je hitro vzpostavil vse potrebne zveze, zbral podatke, toda stvari so se zasukale tako, da je brigada VDV odšla proti Trstu, Aci je pa obtičal na Gorenjskem in deloval na področju Nemilj, Podblice in Besnice.
Aci pa je poznan v Kranju ne le kot drzen mlad partizan, temveč tudi kot partizan, ki je ob osvoboditvi prvi prišel v Kranj. Zanimiva je ta njegova zgodba.
Tistega usodnega 9. maja mu je zgodaj zjutraj obveščevalka sporočila v Besnico, da so bunkerje na železniški postaji Jošt ponoči spraznili. Pri nekem kmetu si je sposodil kolo in šel sam pogledat. Res so bili prazni. Odločil se je, da gre pogledat, kaj se dogaja v Kranju.
Na Gorenji Savi je za Vilfanovo gostilno naletel na skupino četnikov. 35 do 40 jih je bilo. Presenetil jih je s svojo brzostrelko, dal poklicati oficirja in zahteval, da se s svojo enoto preda. Ni jim šlo v račun. Da bi se predali takemu mulcu! Res je bil tedaj Aci Še na pol otrok, saj mu je bilo ob začetku vojne komaj 14 let. Dvakrat je šel oficir gor in doI,ko pa se je tretjič nameril, mu je Aci porinil brzostrelko v trebuh in repetiral. »Odpni pas ali te ubijem! Za mano gre brigada!« mu je odločno velel V srbohrvaščini. Zdaj je oficir spustil pas in svojim velel, da odložijo orožje.
Kmalu se je ob Acijevih nogah nabral kup orožja, četniki pa so polegli na tleh.
Kaj čudno je bilo vse skupaj videti, ko ni hotelo biti nikogar od »brigade«, da bi prevzel četnike in orožje. Iz zadrege ga je rešil met Storman z Gorenje Save, ki se je obotavljaje približal. Aci ga je hitro zadolžil, da je prevzel stražo, sam pa se je s kolesom zapeljal proti mostu. Ta je bil prazen, brez straže. Potem je stekel čez most do Rozmana, da je povprašal, kako je v mestu. Rozman mu je povedal, da je ponoči v mestu še pokalo, kako je pa zdaj, ne ve. Gnalo ga je naprej po Jelenovem klancu. Stokrat bi ga bili že lahko pihnili. Z vsakega okna posebej. Brzostrelko je imel pripravljeno na strel, bombe pri roki. Tudi na vrhu klanca je bilo vse prazno. Počasi se je bližal Maistrovem trgu. Nikogar tam, nikogar v Prešernovi ulici, nikogar na Titovem trgu. Nobeno okno se ni odprlo.
»Kaj je le narobe?« se je spraševal. Pričakoval je, da bodo zdaj zdaj začeli vpit' »Živela svoboda, živeli partizani«, pa nič Toda vse mesto je v zastavah! Ko je bil tarr blizu velba, je pri Pavšlarjevi hiši zaropotale fotograf Jug je porinil skozi vrata fotoaparat, pritisnil proti Aciju in izginil, kakor hitro je le mogel, spet za roleto. Spod velba je poten: prišel Arnškov Peter, prvi in edini, ki ga je poznal, pa še ta je prišel in izginil, kot bi videl prikazan.
Aci se je namenil sdaj v župnišče. Nikogar. Na sedežu gestapa je vse razmetano, polno vojaške šare. Nikjer nikogar. Le to se je videlo, da so morali v veliki naglici oditi. Vrnil se je k Rozmanu in Tone Pogačnikov ga je z motorjem zapeljel najprej k Majdiču, kjer je bila nemška žandarmerija. Tudi tu je bilo vse prazno. Prav tako tudi v prevolski kasarni. Slama, vozovi, nosila, konjska oprema. Vse je ležalo razmetano. Nad Kokrico nekje je bilo slišati strele. Torej niso bili daleč. Proti. Tržiču so se umikali.
Takoj je poslal sporočilo komandi mec/ ki je bila tedaj v Nemiljah, naj pridejo, ker ; • mesto prazno...
Acijeva slika, ki jo je tako na hitro tis; jutra 9. maja 1945 naredil fotograf Jug. k je kot prvi partizan prišel v Kranj, je na Of v kranjskem muzeju NOB.
Vsi Reginčevi so se vrnili domov, ra očeta. Tisti dan prej, ko so belogardist; Zabnice udarili čez Jošt proti Besnici,. padel. 13. maja so ga v Kranju pokopali. T bil prvi pogreb v Kranju, na katerem govoril partizan ...
D. Dolenc
O L, AS 8.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK, 4
ANDREJ ŠTREMFELJ
LHOTSE
Nejca je prvi močni sunek tako presenetil, da ga je odtrgal od vrvi. K sreči se je ujel kaka dva metra nižje za veliko vrvno zanko ob klinu in se obdržal. To je bila prva preizkušnja v tej steni, prvi plaz. V dveh mesecih smo se takih prizorov tako navadili, da so se nam zdeli nekaj povsem običajnega.
Se vedno sneži. Številni plazovi bruhajo levo in desno od nas. Včasih prileti kakšna pošiljka tudi čez daljnogled in nas zasuje. Šotori so globoko pokopani pot! snegom. Večina je že odšla v dolino. Viki kuha v šotoru juho in čaj. Zelo, precej zdelan leži zraven njega in čaka Jovana, da bosta skupaj sestopila. Nejc. Mk, Franček in jaz pa kopljemo plato za tretji šotor Jovan se je kot duh prikazal iz megle in goste snežne zavese. Hudo ga je zdelala višina. Viki pri šotoru mu svetuje, da naj z Zelotom čim hitreje sestopita, ker v takem primeru lahko pomaga le sestop v nižje predele, v bazo. Levo od daljnogleda letijo plazovi kot na tekočem traku. Vsak večji curek se z glasnim Topotanjem razbije na skalah, nato pa odšumi v dolino. Nihče ni vajen te zastrašujoče glasbe. Živci so napeti in v takih primerih kaj radi popustijo. Tudi alpiniste je pogosto strah!
V povsem mokrih rokavicah me je pošteno zeblo v roke. Na noben način si jih nisem mogel ogreti. Tudi čaj, ki ga je skuhal Viki,ni pomagal. Prste sem imel vedno bolj trde. Zato sem se spravil v šotor k Želotu. Mk, Nejc in Franček se še vedno trudijo s postavljanjem šotora. Zunaj je kot v peklu. Za silo sem si roke pogrel. Splazim se iz šotora in z Mkovo kamero posnamem kratek kader tega pekla. Kamero mi je povsem zasulo, zato se potem lep čas trudim,predno jo očistim.
Vso noč je snežilo. Plazovi so treskali na obeh straneh tabora. Takoj ko sem se spravil h kuhijme je začela boleti glava. Želo je po nerodnosti polil polno skledo čaja. Poplavo v šotoru sva na srečo kmalu umirila. Ponoči slabo spim. Želo se pogosto prebuja. Strah ga je zaprtih prostorov. Šotor pa mora biti zaprt, drugače bi nama namedlo snega do polovice šotora. Zjutraj sem bolj utrujen kot zvečer. Snežiti je prenehalo, vendar se po steni še vedno usipajo plazovi. Kadar zakašljam,imam krvav izpljunek. To je posledica vdihavanja snežnih kristalov. V vsakem plazu te zasuje, pa se snega do dobra naješ. V novozapadlem snegu, ko po steni pometa veter, nas nič kaj ne vleče naprej Vsi si želimo oditi v bazo. Viki našo željo po ovinkih sporoči Alešu v bazo. Za tako besedno igro je pravi mojster. Baza sab pa ga je narobe razumel, češ da zaradi nevarnosti plazov ne upamo v dolino.
p>?J?-   8P°razumemo in odidemo v bazo.
Po odličnem kosilu smo v šotoru vrgli partijo kock. » to igro smo navdušili polovico moštva, tako da so
Bazni tabor na robu ledenika Lhotse.
nekateri postali pravi strastni igralci, seveda le za zabavo. Po kockanju nas je Dok zopet testiral Tokrat je iz bojazni da bi kdo omagal, znižal klopco za 15 cm in čas step testa na eno minuto. Zanimiv je bil rezultat. Po enominutni obremenitvi se je večini utrip znižal in ne zvišal, kot bi pričakovali.
Na enki sem ves čas jedel samo juho in-pil samo čaj. To skušam nadomestiti v bazi. Za večerjo uničim ogromno količino palačink.
Ze 19 dni smo od doma. Poštarja še vedno ni. V dveh letih, kolikor je minilo od Everesta, sem že pozabil, s kakšnimi težavami se je treba^ boriti v bazi prvih nekaj dni. Slabe volje sem, ker meboli glava in sploh se slabo počutim. Zdi se mi, da smo že celo večnost tu. jaz pa se še vedno nisem privadil na višino. Vsega sem sit. Včasih p remisiju jem, zakaj neki se prostovoljno odločim za tako sranje, že čez nekaj trenutkov pa se zavem, da bo čez dan ali dva vse drugače. Vse bom videl svetleje. Vem. da si bom mesec dni po vrnitvi domov zaželel nove ekspedicije. V trenutkih slabega počutja, me pogosto zagrabi domotožje. Ko pa je dela na pretek, pa čisto pozabim na dom. To je edina sreča, kajti drugače bi že sredi ekspedicije pobral šila in kopita ter odšel domov.
Prvo noč po peklenskem plesu na enki sem odlično spal. Tudi splošno počutje je bilo po tej noči boljše Gla va se mi je zbistrila. Za zajtrk sem imel volčji tek. Za šalo sem vprašal Doka, koliko trdo kuhanih jajc je priporočljivo pojesti zjutraj. Največ tri! Samo nasmehnil sem se, kajti že do takrat sem jih pojedel pet, šestega sem lupil, sedmega pa sem imel pripravljenega v posodi pred sabo. Gost zrak v našem šotoru je bil rezultat te pojedine. Vtikanje glave v spalno vrečo pa je bilo zvečer smrtno nevarno.
Zopet gremo na enko. Tokrat hodim neprimerno laže kot prvič. Na enki so postavljeni trije šotori tipa Everest. Iz baze gremo šele po kosilu. Tudi vroče ni več tako kot dopoldne. Običajno se navlečejo megle, zato je pot bolj prijetna. Že pri depoju pa je iz megle začelo naleta vati babje pšeno. 130 metrski kolut vrvi v nahrbtniku mi ne dela problemov, le babje pšeno se je spremenilo v sneg. Še preden smo prišli do fiksnih vrvi, se je začelo.
Stena je oživela. Vsepovsod drvijo plazovi. Videti je en sam oblak drobnih snežnih kristalov. Skozi to belo zaveso, se prebije šest pošasti. Marjon in Ćita sestopata proti nam. Skoraj bi v njiju težko prepoznal človeka. Bolj sta podobna jetiju. V takem viharju se zarosijo tudi najboljša očala. Ko jih snamem, ne vidim dosti bolje. Sneg se lepi na obrvi in zmrzuje celo na trepalnicah. Vsakih nekaj metrov moram glavo obrniti v dolino, da lahko pridem sicer bi me reke snega lahko zadušile. Plazov že dolgo ne štejemo več. Se opozarjajoč Pazi! ne spravimo več iz sebe. Vdani v usodo rijemo navzgor. S Frančkom sva samo petdeset metrov pod taborom. Tu se raz nekoliko položi. Počutiva se varno. Plazovi nimajo več tolikšne moči. Večino jih leti levo po širokem žlebu. Vendar stena hrani za nas ogromno zalog presenečenj. Zagrmelo je kot v poletni nevihti. Velike količine snega so pridrvele preko daljnogleda v žleb. Puh, ki ga je povzročil plaz, naju je skoraj pometel z raza.
Šotori na enki so globoko pod snegom. Čeprav stojijo v zavetju velikih previsov, jih je sneg popolnoma zasul. Popolnoma premočeni smo se lotili odkopavanja. Ko smo osvobodili šotore je bilo treba nanje napeti ponjave. Dobro napeta ponjava je pogosto rešila šotor. Sneg je povzel po njej in preko šotora navzdol. Šel sem v šotor, da se ne bi prehladi!, Mk pa je napel ponjavo in še sam prilezel k meni. Zvečer sva skoraj prišla ob glas. Pri izpolnjevanju Perotovih listov o utrujenosti sva se drla iz šotora kot grešni duši. Liste za vse, kar nas je ostalo na enki,sem prinesel v svoji krošnji. V snežnem metežu sem se raje drl, kot da bi liste razdelil po šotorih.
BRANKO BABIC
33
NA KOZARI
Peta (kozarska) brigada je prvič sodelovala v tako obsežni operaciji skupaj z drugimi enotami. Zato smo brigado na to pripravljali. Pogovarjali smo se z borci ter prirejali sestanke partijskih in skojev-skih organizacij. Polovica borcev je bila organiziranih komunistov, članov partije in Skoj. Tako je imela brigada poleg borbenih izkušenj in prekaljenosti tudi odlične politične kvalitete.
Brigada je dobila nalogo, naj uniči številna sovražnikova oporišča v okolici Bihača, zavzame most na Uni pri Ostršču in skupaj s 6 krajiško brigado preseka promet no zvezo Kropa-Bihać ter zava ruje to smer pred morebitno sovražnikovo intervencijo. Pred napadom na samo mesto je bilo treba zavzeti še 35 sovražnikovih oporišč v okolici Bihača, ki so sestavljala zunanji sistem obrambe.
Napad se je začel 2. novembra 1942 okrog devetih zvečer. Do naslednjega popoldne je brigada izvršila vse naloge m likvidirala nrei določena sovražnikova oporišča. Svojo nalogo so opravile Judi druge brigade. Tako je bil
sovražnik nenadno stisnjen v sam Bihać in v noči na 4. november je sledil neposreden napad na mesto. Po 42 urah trdovratnih bojev je bil sovražnikov odpor zlomljen, bihaška posadka popolnoma uničena in mesto ter 50 vasi osvobojenih. Bitka je bila silovita in ogorčena, ker se je sovražnik branil na življenje in smrt. Ustaši se, kot vemo, niso predajali in zato je bil boj z njimi izredno hud. Toda tudi bihaška operacija je dokazala, da se vojska NDH brez pomoči okupatorja ne more uspešno upirati naši osvobodilni vojski. .Zmaga v Bihaću je bila velikega pomena za nadaljnji razvoj osvobodilne vojne v celoti. Tako obsežna in kombinirana operacija narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije je pomenila uvod v njeno dejavnost še širšega obsega, pri čemer je ta vojska rastla tako po izkušenosti kot po velikosti in postala pomemben del zavezniških sil protifašistične zveze.
Po zavzetju Bihaća je bilo ustvarjeno veliko osvobojeno ozemlje, ki se je raztezalo od reke
Neretve in Rame na jugovzhodu pa vse do Kolpe in Karlovca na severozahodu. To je že bila država v državi oziroma prva državna tvorba, osvobojena v okupirani fašistični Evropi. Ta »Titova država« , kot jo je imenoval sam nemški okupator, je obsegala nad 50.000 kvadratnih kilometrov. Torej je bila skoraj tako velika kot Belgija in Nizozemska skupaj.
Bihać je postal tedaj središče intenzivne politične aktivnosti. Tu je bilo konec novembra prvo zasedanje AVNOJ in prvi kongres mladine Jugoslavije, ki mu je predsedoval Ivo Ribar-Lola.
Po zmagi v Bihaću je prišlo do ustanovitve divizij in korpusov, kar je kazalo na skokovit razvoj narodnoosvobodilnega boja in na njegovo afirmacijo v mednarodnem okviru. Po Bihaću je začel tudi naglo toniti vpliv jugoslovanske begunske vlade v Londonu. Razvidna je postajala njena dvojna vloga — zavezništva v protifašistični koaliciji zunaj in odkritega sodelovanja s fašističnim okupatorjem v deželi.
Po prihodu v osvobojeni Bihać se je tudi iztekel moj življenjski »intermezzo« v Bosanski krajini Štirinajst dni sem se zadrževal v Bihaću in čakal na poziv za odhod v Slovenijo. V tem času sem se udeleževal raznih sestankov, zbo rovan j, kongresov in drugih mani festacij ter tako doživaljal nepozabni utrip tedanjega Bihaća. To je bil čas zmagoslavja, navdušenja
IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST
Martin Prešeren
»Sestavi račun, da poravnamo, kar smo pojedli in popili. Račun skupen.« je ukazoval Fric.
Toni se je ob računu, ki ga J*' sestavljal na kuhinjski mizi pisal številke in jih zopet brisal Se sam ni več vedel, kaj vse jim na mizo, posebno pa se ni spomnil iz poznih nočnih ur, kaj je tal počel. Spomnil se je le toliko, da je nosil vino. pivo in Žganje, sel je prinesel kar celo in tudi hleb kruha, ker ni bil več sposoben. « narezke. Motalo se mu je po glavi, računa pa nikakor ni bil sestaviti. »Hudič naj vzame vse skupaj« je Toni na tiho zaklel in pričel sestavljati račun, le toliko, da je bil podoben računu. Saj pijano, kdo bo pa vedel ali je račun točen ali ne. tudi oni ne. je na pol pijani Toni
Po daljšem času se je Toni pojavil z računom v roki. kjer je tišina kot v mrtvašnici in pred Frica položil račun. Fric je dolge noge k sebi in si podprl glavo naslanjajoč na mizo in gledal se pri tem delal izredno važnega, kot da kontrolira račun ali je
čeprav so mu od časa do časa številke plesale pred očmi.
»Gut, mein Toni!« Fric je segel v notrani žep, kratkega in « po tirolsko okičanega suknjiča ter izvlekel listnico. »Plačal bom ali je v redu Toni?« in pri tem zvedavo pogledal Tonija.
»Seveda, gospod Fric!« Kje pa si je upal odbiti to valuto. Ti
Tonijevi presoji že nezaupanje v samega Hitlerja.
Fric je polagal stotake na mizo. kakor igralne karte, ki naj
šele iz tovarne.
»Bo dovolj/Toni?« je vprašal Fric.
Toni je le prikimal. Fric pa je priložil še stotaka in vtaknil 8*
nazaj v notranji žep suknjiča.
Toni je pobiral marke z mize, ki so bile prvič v prometu, saj s*' videti, kot bi pred nekaj urami prišle iz tiskarne.
Ko se je Toni zahvaljeval Fncu. ga je ta nenadoma prekinila1
pričel naročati:
»Toni. vaša naloga je. kot smo se danes domenili. Pozanimajte* poleg vašega dela tudi zakaj nista prišla na sestanek tista dva trtiff 1 ka.« Povedal mu je imeni manjkajočih dveh. Ce bi prišla tudi ta Fric imel to področje za katero je odgovarjal, obdelano. »Sicer pa si t zadolžen, da jima preneseš vse naloge, katere smo danes spre razumel?« Fric je nekaj časa Tonija vikal, pa zopet tikal, kar pa T? prav nič motilo.
Toni je obljubil, da bo to naročilo izvršil čim se bo prvikrat
dolino.
Kari in Josef sta položila svoje Ustnice na mizo. da bi pril delež k računu, ki je bil neverjetno velik za njune pojme.
»Kar spravita svoji listnici, to sem plačal jaz, denar je iz sti fonda, toliko da veste. Denar dobivamo v take namene, kot je bil danes tu. Veste, mi smo kavalirji in ne maramo, da bi imel k_ zaradi nas. Tudi vas še čakajo nagrade, katere boste prejeli ob času.«
Votlo grmenje se je vedno bolj bližalo Karavankam m bliski so opozarjali na hudo nevihto. Bliski in grom pa sta družbo, da se bo treba čim prej odpraviti v dolino, kamor bi dospeli;
dežjem.
Toni se je nahajal v kuhinji, ko sta v. kočo vstopila dva gri sosednje karavle Bila sta na obhodu. Preko ramen sta imela puški
suho hrano. Sedla sta kar h kuhinjski mizi in naročila po dva kot vedno, preden sta šla nadaljevat pot.
Toni jima je postregel, družba v gostinski sobi pa je pričela ljati svoje stvari v nahrbtnike. Po molčečem jutru je le postala L-boljše volje in tudi smeh je bilo slišati. Josef se je skorajžil m zavpih prinesi vsakemu po en glažek zelenega za koraj'žo, kajti klin se s" zbija!« Družba se je zasmejala in odobravala Josefovo naročilo, nalil zelenega pelinovega žganja in ga odnesel v gostinsko sobo in postal dobre volje. Tudi za sebe je enega nalil in ga skupaj z tu pri tem pa je rekel: »Na vaše zdravje m pa srečno pot vam želim.« ta »na zdravje« rekel zato tako glasno, da sta slišala tudi gran tem odvrgel nepotrebno sumničenje za vsak slučaj, čeprav ^ nista pri vsem tem imela nič skupnega, saj sta bila navajena takih Korošcev in naših, ki so se dobivali skupaj prav v tej koči.
Ko se je Toni vrnil v kuhinjo in pričel svoje delo. je vprašal Tonija:
»Koji su ovi?«
Toni je iz slovenščine, nemščine presedlal na srbonrvatski j rekel: »A, ti turisti?« da, da. to su dobre gošče, neki su iz Koruške.« su tu domačini. Ja jih lično ne poznajem, ni ne pitam, ko su ili od k« Sta se mene tiče. U glavnom, dosta sam u toj noči zaradio, makar, d* radio skoro do zore. A. u glavnom to su naši ljudi.« Toni je lagal samemu sebi veriel.
in poleta množic ter zaupanja v lastne sile. Čeprav je bil pred nami še dolg in težaven boj, česar smo se vsi dobro zavedali, ni bilo omahovanja. Razbitje okupatorske in ustaške oblasti je ustvarilo pogoje, da se v boj vkjučijo velike množice, zlasti muslimanskega prebivalstva. Tako je bila iz že obstoječih muslimanskih enot in novih borcev ustanovljena H. muslimanska brigada, kar je pričalo o nedvoumni zmagi naprednih sil ter o enakopravnosti narodov, hkrati pa je to pomenilo poraz ustaške teorije o muslimanskih Hrvatih
NA POT V SLOVENIJO
Kakor sem že omenil, »e je ravno v tem času pripravljala skupina oficirjev NOV, da bi šla v Slovenijo kot kadrovska pomoč slovenski vojski. Nestrpno sem že pričakoval, da tudi mene in Dušana Bole ta priključijo tej skupini. In tako sva ob koncu novembra dobila poziv, naj se zglasiva v Bosanskem Petrovcu, kjer je bil tedaj vrhovni štab NOV Jugoslavije. Ob najinem prihodu so bili tam že zbrani vsi oficirji, določeni za Slovenijo Tedaj smo bili deležni velikega doživetja: sprejel nas je namreč vrhovni komandant tovariš Tito V svojem nagovoru nam je povedal, zakaj gremo v Slovenijo in nas na kratko seznanil s tamkajšnjimi razmerami, nato pa se je z vsemi
rokoval. Ko je prišel do me*] Dušana Boleta, o naju je obveščen, nama je dejal, da nr že   tako  poznava Slovenijo nama zaželel srečno pot in vtip delo v svoji domovini. Resda , Slovenijo dobro poznal, verai-M nisem vedel, kakšna je bila si* ja  v  tistem času, kako in kakšnimi pogoji se slovenski , bojuje na od treh. okupatorje^ sedenem ozemlju. Bil sem iiH vesel, da se vračam domov in: da bi čimprej spoznal svojo domovino v vojni, me je * prevzela.
Naslednjega dne, bili so dnevi novembra 1942, smo na pot. Strpali smo se v tov« ki je bil prirejen v zasilni i bus« in se brez postanka r skozi Bihać do Slunja, mesteov poti iz Karlovca proti PUtvif kjer je bil takrat glavni štab V Hrvatske  Bilo nas je okro(j večinoma Srbi, Bosanci in OjJ gorci samo midva z Boletotv bila Slovenca. Bili smo torej a}* vsa Jugoslavija v malem. Vodji' je Arso Jovanović. tedanji na* vrhovnega štaba NOV JugosM ki pa je bil leta 1948 kot infe rojevec na begu čez mejo usti Z nami je potoval tudi SvetJ Vukmanović-Tempo,  član v* nega štaba, a se je kmalu po M? od   nas  ločil,  ker je  potov* 1 Zagreb  in  dalje  v Maked kamor je šel s posebno nalogo
fTTEK. 4 SEPTEMBRA 1981
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
9 STRAN GLA
Razstava ptic
Trtic — Društvo za varatvo in vzgojo ptic Kalinka iz Trtica prireja jutri in v nedeljo sedmo razstavo ptic pevk in papig Razstava v spodnji dvorani doma družbenih organizacij v Bratićevi Ulici bo odprta prvi dan od 9. do 18. ure, v nedeljo pa od 8. do 19. Ure. Na njej bo mogoče kanarčke bi papige tudi kupiti.
Na Kofce
po tržiške bržole
Trtic - Zadnji avgustovski in septembrski dnevi, ko .se poletna vročina že umakne prijetno božajo-čemu somu. so kot nalašč za potepanja po planinah. Taka je bila tudi zadnja sobota, ki je na Kofce nad
•jjjjJ** »Zepovih« v Mojstrani - Te dni sta praznovala SVmtmco »kupnega življenja Marija in Franc Dolžan, »Zepova* iz Masirane. Danes 72 letna mama Marija in 78 letni Franc sta imela devet otrok, žiti Jih ie »edem, imata pa kar 12 vnukov. Franc Dolžan je *^<Ma/ v jeseniški železarni, v martinarni, ob vročih pečeh kot či-nSLf***od°' mama Marija pa je doma skrbela za Številno družino. JAMjgpoib sta težke čase pomanjkanja in odrekanj in, kot pravita, *j*ofi aiste bolje živela kot. danes. Mama je veliko pomagala med °* poje večkrat kot ne zaman prosil za dela. Vendar sta preživeto tudi najtežje dni v medsebojnem prijateljstvu in razumevanju in M danes ste najbolj srečna v krbgu svoje družine. Čestitamo! — D. Sedej
Tržičem privabila Številne ljubitelje gora. Prihajali so z vseh koncev, iz doline in z že osvojenih vrhov Karavank, da bi se odpočili na klopeh pred domom, pokosili kislo mleko, žgance ali kakšno drugo okusno jed. ki jo pripravlja   gostoljubna oskrbnica.
Dom. ki ga upravlja tržiško planinsko druAtvo. stoji pod mogočnim hrbtom Koftute. 1505 metrov visoko. Za štedilnikom sem našla Angelco Meglic, ki ji letos pri strežbi številnih gostov pomaga mož Peter. Dela je namreč veliko. Težko bi mu bila sama kos.
Do konca septembra bo dom odprt vsak dan. Potem bodo planinci uvedli dežurstva ob sobotah m nedeljah. Torej se splača izkoristiti lepe dni in še pred jesenjo pohiteti na Kofce. Od Jelendola, kier pot zavije levo navkreber, je le dobro uro in pol hoda.
Oskrbnica Angelca jo prehodi vsak teden enkrat, ko se s težkim tovorom mesa in zelenjave vrača iz Tržiča. Kruh peče sama. Mehak je. dišeč. Tudi tople jedi, ki jih pripravlja, gostje pohvalilo. Najraje pa imajo slovite tržiške bržole. Zaradi njih prihajajo planinci na Kofce celo z avstrijske strani, iz Ljubljane in drugih oddaljenejših krajev. Ne le ob koncu tedna; tudi ob delavnikih je v domu in okrog njega živahno. Marsikdo preživi sproščen oddih naročju Karavank.
Ljubijo gore, tako kot Angelca Meglic. »Vsako leto sklenem: letos pa ne bom več Šla,« pripoveduje. »A spomladi, ko zaslišim kukavico, me vedno znova potegne.«   h Jelovčan
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
m. sapis)
Leopoklina je tudi pozneje še nastopala v raznih igrah, kot pevka in igralka. A žal, še mlada, kot zaročenka pisatelja Cigaleta, je morala prezgodaj umreti. Očetu, staremu profesorju Kersniku, je bila Leopold m a tako ljub otrok, da tega udarca nemile usode ni mogel preboleti. Niti mesec ni pretekel, ko je tudi on legel pod rušo. Bilo je to prav na njegov godovni dan (24. junija 1860), ki ga je v prejšnjih letih v sreči slavil.
Nadaljujem s pripovedjo o Čopovem in Prešernovem profesorju Janezu Krstniku Kersniku iz Most pri Žirovnici.
H A VE PIA ANOfA!
Sto besedo — zbogom draga duša — končuje latinski napis na nagrobniku, ki še danes spominja na starega profesorja na ljubljanskem Navju. V prednjo steno visokega obeliska je vklesano:
Joan Babt. -Kersnik, nato 26. m. marc. anno 1783, morto 34. m. junio anno 1850, praeceptori optimi di-lectissimo grata juventus — Have pia anima! (prevod: Janez Krstnik Kersnik, rojen 26. marca 1783, umrl 24. junija 1860, odličnemu učitelju hvaležna mladina. Zbogom, draga duša!)
Štiri metre visok obelisk je izklesan iz ihanskega marmorja, je bil * postavljen s prispevki hvaležnih Kersnikovih dijakov. Menili pa so že tedaj nekateri sodobniki, da bi se na nagrobnik takega narodnjaka kakršen je gotovo Bil pokojni profesor, bolj podal napis v slovenščini, ne v tuji latinščini.
KRESNI ŽARKI
Tako so naslavljali ljubljanski dijaki svoje prigodniške pesnitve v čast svojemu ljubljenemu profesorju vsako leto za njegov god o Kresu.
Preberimo vsaj eno od teh dijaških slavilnih pesmi, ki so jo objavile ljubljanske Novice 3. malega srpana leta 1844:
Ti, ki ljubiš verno vdane svoje učence, o modrica Domovina! Ki so ti znane naše želje belodane. Bodi danes pomočnica k počastitvi učenika vpesmi lastnega jezika! Ti učiš, da domovini v besedi in v dejanju kakor nje hvaležni sini, naj doma bo al' v tujini stanovitno bod'mo vdani. Lastno, da blago zatara, kdor za rod svoj malo mara.
In tako naprej. Kar celih petnajst kitic v tem duhu! Pesem, Kersniku v čast, je »zasedla« vso prvo, naslovno stran Novic!
Spet drug drugo leto — prav tako! Le v drugačni obliki: Danes zopet zvezda mila, učenik prespoštovani! Nam učencem oznanila Tvojiga godu je dan. Z njo mi glase povzdignimo, kipresrečno ljubiš nas. »Živi, Oče U vse zavpimo, »živi, živi dolgi čas!«
Naključje je hotelo, da so prav na profesorjev smrtni dan Novice najprej objavile slavospev, ki ga je napisal nadebudni 20 letni dijak Jovan Terdina (poznejši Janez Trdina), takoj zatem pa oznanile profesorjevo nenadno smrt od žalosti za umrlo hčerko Leopoldino ...
Se to je treba povedati, da so ljubljanski dijaki slavili profesorjev god ne le s prigodnicami in slavo-spevi, pač pa kar s pravo baklado z umetnim ognjem v Tivoliju ali pod Rožnikom. Profesorjev god je veljal v onih dneh kot nekak dijaški praznik!
POMNIKI NOB
Skramljanjem o starem dobrem profesorju Kersniku sem segel skoraj za dve stoletji v preteklost, a obisk njegovega rojstnega kraja ob šumeči Završnici nas v hipu postavi v ne tako davni polpretekli čas, v čas okupatorjevega divjaštva prav na teh tleh, niti streljaj od Kersnikovega rojstnega doma.
Dne 1. julija 1942 so Nemci pripeljali iz Begunj v Moste 30 zapornikov, da bi jih pobili kot talce zaradi partizanskega požiga obeh mostov (železniškega in cestnega) prek rečne globeli. Med streljanjem pa sta se dva taka pognala čez cestno ograjo v strugo Završnice. Le enemu (Karlu Perdihu) se je beg posrečil, drugega (Franceta Raka rja) so Nemci obstrelili, ujeli in zverinsko pobili. Karel Perdih se je pozneje pridružil partizanom.
Na mestu streljanja talcev stoje spominski kvadri z napisi padlih žrtev. Na začetku te žalostne »aleje« je postavljen bronast kip zadetega talca, delo Jake Torkarja. Ves spominski prostor je zelo smotrno urejen po zamisli arhitekta Vlasta Kopača.
Poleg bronastega talca je postavljena spominska plošča s pomembnim napisom:
V ranam jetra 1. julija l§42 so tukaj odjeknili streli, pod nem škisai kroglami iskrvaveii sinovi na« so aevetindvajseteri. - V neauanem grobu adaj trohnijo.
med nami pa v danu ie ameraj žirijo. - Kar slednji je tedaj s krvjo zapisal, nihče nič ne bo izbrisal. Zato, postoj popotni, ki greš stisne in pomni - padli so za nas in domovino.
S preusmeritvijo glavne gorenjake ceste in z zgraditvijo novega mostu čez globe! Završnice, je postala stara cesta, ob kateri so omahnili v smrt, manj prometna. To je res, pietetne spomeniške stvaritve ne gre prestavljati ob glavno cesto, toda primerno opozorilo »popotnikom, ki gredo mimo« bi le kazalo postaviti na videh prostor ob novi prometnici. Poleg Drage, begunjskega grajskega vrta in spomenika na Belem polju pri Hruški — je bridka vrsta kamnov pod moščanskim pač na j prepreči j ive j ša obtožnica okupatorjevega divjanja na področju Visoke Gorenjske.
V neposredni bližini pravkar omenjenega morišča talcev, spominja Se drugo obeležje na častno obdobje naše domovinske vojne.
Na zahodnem, iz skal zidanem mostnem oporniku, je bila letos pri-, trjena večja kovinska plošča s pomembnim napisom:
Minerska četa Dravske divizije bivše JngssloTsnskc vojske je pred kapitulacijo aprila 1941. leta porušila aeleaniaki in cestni most.
Cankarjeva četa je v noči na 1. avgust 1#41 minirala sejornji cestni in spodnji anailni aaeet.
Prvi Cankarjev bataljon in tretja četa Gorenjskega odreda sta v noči od M. na 97. janjja IMS. leta Migala ieleaniildin aaatsi most in sa 99 dni onemogočila železniški promet.
Kraj ob cesti v Mostah pri Žirovnici, kjer je bilo pobitih devetindvajset talcev (1.julija 1942)
GLASIO. STRAN.
REPORTAŽA
PETEK, 4 SEPTE
Zadnji metri proti domu na Siji
Po stopinjah tovariša Tita
Josip Broz se je vrnil februarja 1934 iz zapora v Ogulinu in se takoj vključil v partijsko delo. Julija istega leta je dobil nalogo, da odpotuje na centralni komite KPJ na Dunaj in tam poroča o razmerah v domovini.
Peter U zar navaja v svojih spominih, da sta ga poleti 1934. leta, ko je delal na cesti Križe—Snakovo, poiskala dva neznana komunista in mu razložila, da mora nujno omogočiti prehod čez mejo nekemu pomembnemu partijskemu funkcionarju. Uzar se je komaj vrnil iz zapora in je bil pod stalnim policijskim nadzorstvom. Zato je poiskal znanca, čevljarskega pomočnika in tihotapca Antona Skrjanca iz Seničnega pri Tržiču. Z njim se je sporazumel, da bo neznanca za tristo dinarjev prepeljal čez mejo. Sestala naj bi se na Maha vovem griču med Sebenjami in Krizami.
Skrjanc je obljubil, da bo nalogo v redu opravil. Drugi dan je povedal Uzarju, da mu je turist plačal in da sta krenila po običajni tihotapski   poti.   Svojemu   prijatelju Jožu
Maleju pa je dejal, da sta zaradi varnosti hodila ponoči v smeri Pristava, Tržič, Dolina, Kal, lovska steza, Kofce, Sija, Škrbina, meli-šče, Sela. Josip Broz se je potem ustavil pri Malejevi domačiji, kjer se je ustavljal tudi Škrianc, kadar je hodil po kremenčke za vžigalnike.
Redke so občine, ki se lahko pohvalijo s tako pomembnim dogodkom iz naše novejše zgodovine. Tržiški mladinci so Titovo skrivno pot na Dunaj odkrili šele pred nekaj leti, ko so iskali nove smeri za svojo pohodno enoto Ko-krški odred. Označili so jo, na M aha vovem griču pa je zraslo obeležje, ki spominja na ta dogodek.
Leta 1977 so prvič krenili po Titovi sledi. In potem še dvakrat, a neverjetno, vsakič je bila udeležba na pohodu skromnejša. Premle-vali so, kako bi letos vendarle pritegnili več občanov, ki sicer radi hodijo v gore. Z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami so se sporazumeli, da bodo evidentiranje vodile osnovne organizacije Zveze komunistov.
Pa vendar se je y soboto zjutraj pred osnovno šolo Kokrški odred v Križah zbralo le 58 pohodnikov. med njimi petnajst planincev in tabornikov iz bratskega Zaječarja. ki so ne-' kolikanj reševali tržiško čast.
Krenili so do Mahavovega griča, kjer je Titovo pot orisal Ivko Bergant. poudaril pomen obujanja in ohranjanja tradicij narodnoosvobodilnega boja ter predal enoti pohodni prapor. Potem se je v jutru, v katerem so se nad polji še podile rahle megle, ki so jih odganjali bledi sončni žarki, kolona odpravila proti Pristavi in Tržiču naprej v Dolino.
- Strmina je bila najteže premagljiva od Ukca do Kala. Pošteno je bilo treba zagristi v kolena, se upreti močnemu soncu. Pa vendar ni nihče omagal, zaostal. Fantje so prijeli za roke najboj utrujena dekleta in jim pomagali v strmino. Na Kalu pa so si privoščili pošten oddih in se okrepčali. Tu so imeli tudi prvo pohodno konferenco. Pogovorili so se o udeležbi na pohodu, ugotovili, da imajo najstarejši nekateri celo preko šestdeset let, da so med njimi borci, ki so lahko za zgled vsem mladim in drugim občanom, ki so ostali doma, da ima najmlajši udeleženec komaj enajst let.. .
Ura počitka je brž minila. Sonce je bilo na najvišji točki, ko so s pesmijo na ustih, ki ji je žal manjkala spremljava poskočne harmonike, spešili proti Siji. Utrujeni, pregreti in znojni, a zadovoljni, da so premagali naporno pot. veseli, da so hodili po Titovih sledeh.
Po petih urah naporne hoje se je pasulj iz vojaškega kotla in požirek hladnega piva pošteno prilegel
Zanimivo je pogledati, kako se razstavi in spet sestavi
Ob čaju in pasulju iz vojaške kuhinje i
jim moči hitro vračale. Z zanimanj sluhnili pripadnikom teritorialne ol so jim prikazali del svoje oborožitve, je   prišlo   na   vrsto sproščeno srečanje. Ekipe so se pomerile v vlečenja' kar je sprožilo plazove smeha in dobre Ta se ni polegla vse do večera, ko sta Veno Dolenc v sobici doma vojaškega skega društva Planinac iz Kranja p koncert in je zunaj zagorel mogočen kres.
Zjutraj so se najbolje opremljeni bolj zagnani pohodniki podali do kjer je tovariš Tito pred sedeminštii leti na skrivaj prestopil jugoslovar strijsko mejo. Letošnji četrtipohod poti se je sklenil z vrnitvijo v Tržič.
Marsikaj bi ob njem lahko zapisali doživetjih, tovarištvu, o pesmi, veselj dušenju. Ali pa o skromnem odzivu Komaj nekaj več kot štirideset Ti pohodu res ni številka, ki bi < katero bi bili lahko ponosni. Zato bo treba posikati nove oblike in prijeme, postane pohod po Titovi poti res kar bi vsekakor moral biti.
H.Jel
Rdeti Aljažev stolp na samem vrhu vabi kot magnet
Triglavska romanja
Trdno se je prilepil ob skalnato steno tam pod kaminom pod Malim Triglavom (nad  me lisce m  nad Planiko) in težko diksl. Prav nič ni sodil sem. V niskih čevljih, dolgih rjavih hlačah z ostro zalika-niml robovi, svetlo srajco in debelimi očali in snelo se je, kot bi pravkar stopil iz kakšnega urada. Kot bi mu odleglo, ko je moral počakati zaradi naju z Marico, ki sva se po žlebu kamina bolj drsali kot prestopali proti njemu. »Je ie hudo do vrha?« sprašuje in si popravlja očala. Ves nebogljen se mi sdi v teh skalah. Njegovi so mu ušli naprej in ga verjetno prepričevali, naj zaradi srca raje ostane pri koči. Toda, če je zmogel do tu, bo še naprej, je prepričan sam. Počasi bo že šlo... Ne da se odvrniti od svoje namere, čeprav ga tudi atidve pregovarjava, naj se raje vrne. Ko sva bili spodaj v meliicu, sem ga videla, kako se je sgorej v žlebu držal z obema rokama za skale, kot raspet na križ...
Tisto nedeljo se je s Komarče, z Uskovni-ce, s Komne in od drugod zgrnilo v Bohinj toliko planincev, da se je spodaj zdelo, kot da
iih Savica bruha iz svojega korita. Polno jih je tilo pri sv. Janezu, polno pri Zlatorogu, polno pri Savici. Kje so bili? Se vprašate! Na Triglavu vendar! Z lic in iz oči jim je brati ponos: mi smo bili na vrhu!
Pozno popoldne se je koča na Komni čudno spraznila. Le redki posamezniki buljijo v ;elevizijo. Osebje se oddihuje. Sinoči je tu pre-»palo preko 300 planincev, pove mladi oskrb-iik Janez Cvetek iz Sr. vasi pri Bohinju. Pa imajo le 90 ležišč, skupaj z zasilnimi 120. Tudi po stopnicah so ležali!
K sosednji mizi se je usedla neka primorska družina. Stara dva, mlada dva in še ne dveletni Primož. Mamica ga je prinesla gor v posebnem nahrbtniku. Zdaj veselo skače po koči. Povsod je polno njegovega smeha. Na Triglav gredo jutri. Primož bo že drugič gor! Svojo planinsko izkaznico ima... Pa kaj otrok! To še razumeš. Tisti Ljubljančani, ki sva jih v torek srečali v melišču nad Planiko so še svojega psička vlekli s sabo. Da bodo vsi na Triglavu ...
Sloven'c ni noben Sloven'c, če ni bil vsaj enkrat v življenju na Triglavu, pravijo. In kot bi to veljalo vsak dan bolj. Koliko prijav pride vsako leto za tisti pohod »100 žensk na Triglav«! Še naša soseda, ki že s palico hodi in ima že precej let vstavljen umetni kolk, je prepričana, da bi z njimi tudi lahko prišla gor.
Koče so polne vse poletje. Tudi tu se stabilizacija ne pozna. V ponedeljek zvečer ne dobiš prenočišča v koči pri Sedmerih triglavskih jezerih, ker imajo najavljenih 53 Štajercev. Koča na Prehodavcih je polna, Dolič je poln. Ce je treba, se stisnejo tako, kot so se v soboto zvečer na Komni. Nak, za konec tedna raje ne hodite v hribe, če bi računali na prenočišče. Ali pa za vsak primer raje vzemite s seboj spalno vrečo.
Zares je lepo v naših planinah. Toda lepo je, če se ti ni treba na vsakem koraku srečevati, umikati. Ni pa večjega prometa kot prav po stezicah Sedmerih triglavskih jezer, pa čez Hribarice na Dolič, od tu na Planiko, pa s Planike ali s Kredarice na Triglav. Da ne govorimo o vrhu samem. Trume s Kredarice, trume s Planike. Z Doliča gor jih je nekoliko manj, kajti ta smer velja za malce težjo in je bila do
nedavnega tudi slabše zavarovana. Zdaj je dobila nove vrvi in nove kline.
Procesija torej. Na vrh za vsako ceno. Ob lepem in slabem vremenu. Ne moreš jih prepričati, da bi ne šli v steno, pripoveduje Jalnova Ivanka, oskrbnica v Planiki, čeprav grozi nevihta. Potem pa vpijejo na pomoč ...
Pa da ne boste mislili, da hodijo sem gor samo Gorenjci. Še več je Štajercev, Dolenjcev. Notranjcev, Primorcev. Neverjetno veliko je planincev iz drugih republik. Pa Avstrijcev, Nemcev, Holandcev, Čehov. Na Komni sva srečali celo tri Irce. Bili so sicer prvi Irci na Komni, toda Angležev je bilo že veliko. Na vrh Triglava sta se malo pred nama vzpenjala dva Poljaka iz Katovvic. Od Mangarta sem sta prišla. Bolje sta poznala vse vrhove tam okrog kot marsikateri naš navdušen planinec. V Planiki je že štiri dni bivala skupina Holandcev, ki so si najeli prav vodiča, da jih je vodil po bližnjih vrhovih. Tudi Francozi so bili ta dan na kosilu v Planiki.
Množice, ki prihajajo, seveda tudi puščajo svoje dlake za sabo. Malo je takih, ki bi svoje smeti pobrali v vrečko, pa v nahrbtnik z njimi. Saj, malce se zavedajo, da ne smejo odmetavati, pa vrečko od soka, konzervo ali steklenico podtaknejo kar pod skale. Vidi se manj, toda smeti ostajajo. Vsako leto planinci izvedejo posebno očiščevalno akcijo, da očistijo vse najbolj oblegane vrhove, toda koliko lažje bi bilo, pravi Strosova Angela, dolgoletna oskrbnica v Vodnikovi koči, če bi vsak za sabo pospravil...
Takole je te dni na Triglavu. Skale, po katerih je utrta pot čez Mali Triglav do Aljaževega stolpa s Planike ali Kredarice, so zglajene kot ogledalo. Že v suhem drsi, kaj šele v mokrem! Gor še gre, ko počasi iščeš varno stopnjo. Navzdol je huje. Zlahka zdrsneš. Še najvarneje je, da na takih zglajenih mestih uporabiš namesto čevljev kar zadnjo plat. Laže in hitreje bo šlo. Toda hiteti, to nikar!
Janez Cvetek, oskrbnik doma na Komni: »Ob koncu tedna je v vsaki koči v triglavskem pogorju težko dobiti prenočišče.«
Ivanka Jalen, oskrbnica v »Pav ki«: »Ljudem preprosto ne mn* dopovedati, da je ob slabem *
menu nevarno tiščati na vrh.«
Angela Štros, oskrbnica v Vea* kovem domu: »Nobene očit akcije bi ne bilo treba, če bi sabo pospravil.*
Zdaj razumem tistega starejšega od nekod z Notranjske, ki sploh ni vrh Triglava. Do Planike je šel, pa ta« < na Kredarico pa naprej v Stenar. Toki je že bil na Triglavu, da sploh ne št Včasih je šel rad, zdaj, ko je pa tako <. se mu raje izogne. Njegovega mnenja ss' drugi, pravi planinci. Kot oni starejši s W bradico, ki sem ga srečala v kuhinji ' kove koče; že dolga leta hodi mimo Tt^ na Rjavino, v Gamsovec, na Prisojnik. flif Toliko lepih vrhov, pa vse tišči le k AJjsk* mu stolpu. Ko bi le mogel tem ljudem <hf*5 dati, da je še veliko lepih visokih vrhovfV Triglava.
4 SEPTEMBRA 1981
REPORTAŽA
Dialog, kot bi
edene hruške jedel
poljanskem odru so se v okviru Tavčarjevih dni skupaj mladimi predstavili starejši igralci, ki so jih pred desetimi, ^ tudi petdesetimi leti radi gledali in poslušali: Kovačeva j^iba, Podboštar, Žnidarčkova Pavla, Demeničev Jože. ^j**idarjev Frenk — Spodbuda mlademu režiserju ^tidreju Šubicu
Prizadevni delavci turističnega in kulturnoumetniškega društva, ki so poleg igralcev prispevali k uspehu Tavčarjevih dni: Franc Kokalj, Lado Jamar, Pavla Kajfež in Milena Sitar pnapeiv"
V okviru Tavčarjevih dni, ki ae bodo skle
v soboto in nedeljo z monodramo Sarov-"lika in dramo Hudič in Angel, ki jo je motivih Visoske kronike priredil Igor Tor-in ao jih skupaj pripravili člani kul-loumetnilkega   in   turističnega društva "l^U*ne. ki obe nosita ime po dr. Ivanu ta^Jčarju, poljanskem  rojaku, smo  bili v Wjo priča izjemnemu dohodku. Mladinci igralci amaterji — so skupaj s starejšimi Mri, ki nekateri ie več kot petdeset let **opt.)o *»a domačem odru in so sezono za »o igrali Cvetje v jeseni in priredbe *ajih Tavčarjevih del in zimo za zimo polnili ^tane v domači dolini in po drugih krajih . »igrali celo v osrednji slovenski gledališki Vso skupaj pripravili Večer Tavčarjeve ll*de:   pripoved   o   Holekovi   Nežiki in Jtanke iz Cvetja v jeseni, t^j* bolj kot mladina so poslušalce, ki so do ijega kotička napolnili dvorano v Polja-£ navdušili starejši igralci, ki še znajo po iti svoje vloge v pojočem poljanskem Čju, v katerem Tavčarjeva pripovedniška zablesti v vsej svoji moči. Dolgega ivza sta bila deležna Demeničev Jože in ^Vafeva Barba kot Širne n in Luca, ko se na Jelovo brdo in se srečata s J^novim   Janezom,   pa   Podboštar kot ^.čnik in Žnidarčkova Pavla kot njegova ^5 Beirba, ko pride Kosmov snubit hčer. ^nidarjev Frenk kot bajtar, ki pripoveduje Ibo o Holekovi Nežiki.
^vačeva Barba
»Toliko sem vekala, toliko sem vekala, ko so mi moža odpeljali. Sosedje me niso pogledali, in če bi Presečnika ne bilo, vzela bi konec od lakote. Drugi me niso vzeli na delo. Dobro leto potem je umrla Spe lica — od stradanja. Toliko sem _ vekala!« -oda, da teh besed ne morem zapisati v m narečju, tako kot jih zna povedati jbic ali po domače Kovačeva Barba iz Oseminsedemdeset let ima in že od - let rada igra. »Igrati sem začela v Go-tosi. Rojena sem bila namreč na Ho-in v Gorenji vasi je bilo po prvi vojni prosvetno društvo, kjer smo vsako postavili na oder vsaj eno delo. Ko sem se primožila v Poljane, sem začela igrati ^CJ-J- več kot  tridesetkrat  sem   igrala v ^gu v jeseni.
*Ni čudno torej, da se ji je vloga Luce tako lubila in da jo zaigra doživeto, kot bi sama •jala vse pokore in reve zaničevane žene »kega življenja. To je njena najljubša igrala pa je tudi v Domnu, pa v igri pri — konjičku, ki je pred skoraj petdesetimi privabila gledalstvo od blizu in daleč, pa v kjer je igrala zmešano žensko, vendar H da je bila to zelo dobra vloga.
»Joj. kako sem zmešano govorila, kako so se ljudje smejali.«
Kako ji je ugajal film Cvetje v jeseni? Zelo. pravi. Tudi Duša Počkajeva je bila kot Luca zelo dobra, le narečje ni bilo v redu. Res je, da v poljanskem narečju lahko govorijo le Poljanci. Poljance se ne da oponašati! Te pojoče govorice se ne da naučiti, saj jo še mladi le slabo znajo, čeprav so v dolini rojeni. Zato bi bil film prav gotovo lepši, če bi ga zaigrali v knjižni slovenščini.
Podboštar
Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima še kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta.« »Vedno sem igral kakšnega robatega, mogočnega kmeta,« se spominja Janez Krmelj — Podboštar iz Smoldnega nad Poljanami, ki se je predstavil z igro Presečnika. »Te vloge so mi vedno najbolj ležale. Prvič sem nastopil leta 1923, potem pa smo vsako leto pripravili dve do tri premiere. V Poljanah smo sicer imeli kulturnoprosvetno društvo, vendar nobene dvorane. Pod kakšnim kozolcem smo imeli vaje pa na skednjih. Včasih je sneg neslo skozi line, pa je bilo le lepo. Igrali smo na Balantačevem hlevu na Gori, kjer so bili cerkveni shodi. Kar v navado je prišlo, da smo igrali na velikonočni ponedeljek, sredi maja in 29. junija, na svetega Petra god. Vedno smo imeli veliko gledalcev.«
Kakih 50 vlog je odigral. Tridesetkrat je igral v Cvetju v jeseni in vedno je igral Boštjana Presečnika. Letos, ko so ga povabili, da igra v Tavčarjevih dnevih, je dopolnil oseminsedemdeset let. Vendar je ni bilo vaje, ko bi manjkal. Zgodilo se je celo, da je možakar, ki je bil zadolžen, da ga gre iskat v Smoldno, uro hoda je do njegove domačije iz Poljan, pozabil, kaj mu je naročeno, pa je Podboštar kljub temu, da težko, hodi peš, prišel na vajo. Le malo je zamudil.
Žnidarčkova Pavla
»Nič tisto! To ti povem, Boštjan: gnojnice ne boš bredel, kadar bo šla punca z ženinom v cerkev! Moja beseda pri Presečniku tudi nekaj velja! Midva sva zadovoljna, če jo vzameš, Janez, nimava prav nič proti temu, prav nič!«
Ena in osemdeset let je Pavli Dolinar — Žnklarčkovi Pavli in že več kot 60 let je igranje njeno veliko veselje. Tudi ona je začela kot šolarka in kasneje je skoraj vsako zimo nastopila vsaj v eni vlogi.
»Največkrat sem igrala Presečnikovo Barbo. Kar tridesetkrat smo imeli premiero 1965. leta smo Cvetje zadnjič zaigrali, potem pa je gledališka dejavnost v Poljanah skoraj zamrla. In kje vse smo gostovali. Če se spomnim le leta 1951. Tedaj smo igrali v Žireh pa na Hotavljah, v Gorenji vasifv Preddvoru. Selcih, v Ljubljani in celo v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.
Pavla je igrala tudi v številnih drugih igrah: Rokovnjačih, Kakršen gospodar, takšen sluga, v Hlapcih, v Materi in drugih.
»Največkrat smo imeli vaje ob nedeljah, pa zvečer. Ni bilo važno, kdaj. Po delu je moralo biti, sicer so se doma jezili. Tja do 11 ponoči smo bili na odru. Sicer pa do Hotovle, kjer sem'doma, ni daleč«.
t^TŽŽl?" niJamo "ti™! Večera Tavčar-jei>e besede, predstavil se je tudi s pripovedjo
Demeničev Jože
Mož je z roko pokazal na Blegaš: »Lep je! Na vrhu je v senci, po bregovih pa ga sonce obseva!« Lep je, in če je človek šestnajst let bil notri, se ga komaj nagle -da.«
Tudi Jože Amolj — Demeničev Joža iz Dobja je igralec že iz šolskih klopi ven. Vendar se najbolj spominja zadnje predstave poljanskega kulturnoumetniškega društva, ko so v sezoni 1976-77 pod režijskim vodstvom Igorja Torkarja zaigrali Ravbarskega cesarja. Igrali so ga sicer tudi že nekaj let prej, vendar
tedaj ni nastopal. Ko so imeli vaje, prvih nekaj vaj, so poskušali v Knjižni slovenščini. Pa nihče ni znal in ni zmogel kaj prida dati od sebe. Pa se je Torkar domislil, da bi igrali v domačem narečju.
»Potem pa smo vsi znali. Naše domače delo se lahko najlepše pove po naše. Celo televizija nas je posnela in v Mestnem gledališču ljubljanskem smo igrali. Tudi tam so nas gledalci lepo sprejeli, čeprav morda niso razumeli vsake besede .. .«
Žnidarjev Frenk
»Vidite, takole je bilo in tako je naše življenje, kakor tale poliček. Če je napolnjen, sem vesel, da je poln in
?a bom pil; žalosten pa. da o spet prazen, če pa je prazen, je žalost, da je prazen. Če pa je prazen, je žalost, da je prazen, in veselje, da bo zopet poln. pobi. Takole je naše življenje! Pa žalost in veselje vkup! Tako vam pravim!« Žnidarjevega Frenka se starejši prav gotovo še najbolje spominjajo iz Cvetja v jeseni, kjer je bil nepozabni Jakopin, posebnež loškega pogorja. Enaka vloga mu je bila namenjena v Ravbarjevem cesarju in skoraj je ni bilo predstave, na kateri ne bi sodeloval. Na sobotnem večeru je pripovedoval skupaj z mladinci zgodno o Holekovi Nežiki. Vendar je njegova beseda zvenela nekoliko drugače, mogoče tudi bolj doživeto in malce šaljivo in žalostno hkrati, ker je znal vse skupaj zaigrati in ne le povedati.
Tako starejši igralci kot mladi, nastopili so Janez Debeljak, Niko Benedičič, Dragi Arnotj in Sonja BonČa, so zaigrali pod vodstvom mladega režiserja, domačina in študenta medicine Andreja Subica. Zanj to ni prvenec, saj se je z režijo prvič spoprijel še kot gimnazijec, ko je na loški gimnaziji režiral deli Večna lovišča in Hlapce, igral pa je v Ravbarskem cesarju in drami Hudič in Angel v Šentjakobskem gledališču. Razen Tavčarjeve besede je pripravil za Tavčarjeve dneve tudi monodramo Sarevčeva sliva, ki jo igra domačinka Anica Berčičeva. Tudi ona zgodbo pripoveduje v domačem narečju.
Tudi za naprej ima načrte. Vsaj eno premiero naj bi vsako leto postavili na oder. Zraven pa vedno nekaj tudi iz Tavčarjeve zapuščine.
»Sigurno moramo vsako leto zaigrati kaj domačega,« ga dopolni Podboštar.« Vedno kaj lepega. Da bodo dialogi lepi, kot bi medene hruške jedel.«
Tekst in slike:
L. Bogataj
AVNOJ 81« — SLOVENSKI MLADINCI PEŠ 230 KILOMETROV PO POTEH DELEGATOV AVNOJ
Danica Dolenc
nca, ki gre pred nami, začrtuje in HJ* pot z vejami. Komandant Andrej preverja smer. Vseeno pa izvidnica l^aje domačine, če vedo še za kakšno bližjo ^5^5^** povedo, toda brigada mora priti Ce kaže, da bi bližnjico ubrali mimo «2«! *oraJ raje ne bi povedali zanjo. Da bi SXS^ 'Judi, kolikor jih vas še nikoli ni skupaj ■nS^'Jjl* kar tako mimo! Pa smo res lepa ko-^Predaj gredo zastavonoše s slovensko, ^oK^k>vansko in partijsko zastavo in še bri-^^i^ojpraporom po vrhu, potem pa ima ij^jjt« še svojo četno zastavo. Sto nas je Prodnikov tukaj, z vojaki vred. Četrta *^^*!?er J* ve*ma yoJ«k<>v — vseh vojakov je v*       ^9mao zastopani sami najboljši fantje V.^^frnovenskih kasarn — ostaja v pozadini
l ---i......""M-i " • — V*""K~        " —J
o*11 se oni prepeljejo naokrog po cesti do " tabora, mi pa peš čez gričke.
je počitek nsed pohodom, P*; če je zraven Še kaj za odte-
Andrej, če le more, izbere za počitek kraj, kjer je tudi voda, studenec. Ej, ni jih čez bo-senske studence, vam pravim. Ni slajšega na tem svetu, kot takole utrujen se zlekmti v mehko travo, sezuti čevlje in nogavice, da ti vetrič pihlja po nogah, zraven pa polno posodo hladne studenčnice. Ne morem in ne morem se odžejati. Ne jenjam piti, dokler ni sleherna izsušena nitka telesa polna vode ... Pa naj reče kdor hoče, kar hoče. Občudujem Andreja, ki ves dan vztraja le ob svoji čutarici čaja. Usta si z vodo le oplakne. Saj vem, da bom po prvih sto metrih že vsa premočena, da ' mi bo kar teklo s čela, nosa, lic, spod rokavov, po vseh grabnih in grabenčkih, toda piti, do konca se odžejati, je tako nedopovedljivo nebeško ...
Čez H m in strn smo se spet pognali. Najbolj bole noge, ko gre navzdol. Kot kamen so trda meča v nogah. Na eni teh strmin, ko smo hiteli navzdol, me je v desni meči ostro uščipnilo, zategnilo. Krč! Se tega se je manjkalo. Tancam po eni nogi, toda bolečina ne popusti. Po zvezi od ust do ust iščejo fantje zdravnika. Priteče s svojo torbico od nekod zadaj Poskuša zmasirati mišico, toda v nogi prav nič ne popusti. Nekako bo že šlo, si pravim K sreči do Donjeg Dubovika ni več daleč. Saj je tu že Srednji Dubovik! Toda vlečejo se ti hribčki. I.<epi so, da bi človek kar ostal sredi tega zelenja, pod nasadi sliv, med prijetnimi ljudmi. Neko poaebnoat opažam tod: pokopališča imajo na vrhu najvišjega hriba. Da njihove mrtve pozdravlja sonce ves dan, od svojega vzhoda, do zatona.
Ta dan je povsem odpovedala Marta, ki ima vsaj petnajst kilogramov manj kot jaz. Prejšnji dan so ji fantje nosili nahrbtnik, danes pa jo dva dobesedno vlečeta in »dohtar« ji ves čas moči ruto za vratom. Poleg sem, ko ugleda gostilno Donjega Dubovika in takoj zraven džip z našo zastavo. Kot bi se ji Marija prikazala .
Tudi danes so nam fantje iz četrte čete že postavili šotore. Na hribčku nad vasjo. Enkraten razgled je od tu na vso pokrajino. Kakšne poletne barve, ko tam zadaj, ko se hribček drži hribčka, zelena prehaja v sivkasto modro. In trave tako čudovito diše!
Spet je na vrsti politična ura, da si med njo pošteno odpočijemo. Tomaž Krašovec, študent biologije sicer, si je za svojega konjička izbral politično ekonomijo in razvoj delavskega gibanja, pa današnje samoupravljanje. Dober predavatelj je za njegovo mladost. Za tega bomo zagotovo še kdaj slišali. Ampak, kako paše poležavati po tej travi... po petindvajsetih kilometrih čez drn in strn s svinčeno težkim nahrbtnikom.
... in ko eseo •pet v taboru, se prileze t vsaka poli lična ura ali pa Tončk in o predavanje o življenju v naravi, o postavljanju šotorov...
Mladina Donjega Dubovika nam je za ta večer pripravila kulturni večer v njihovem kulturnem domu. Preprosta dvorana, preprost oder Dvorana je polna. Za predsednikom zveze borcev spregovori tudi naša Albinca
Kratek in jedrnat govor ima o boju naših narodov, o kovanju bratstva in enotnosti, o tem, kako moramo obdržati to največjo pridobitev borbe naših narodov. Potem užgejo svoje kolo. Uf, uf, kako hitro je tu krog in dvorano kar razganja od pesmi in glasne muzike. Radi imajo bučno glasbo, vidim. S svojimi razbolelimi stopali se raje umaknem. Po večerji mi je Albinca sicer noge zmasirala z žganjem in malce se je omečilo v mečih, povsem pa še ne. Sicer pa, tistih 18 ali 20 kilometrov do Une bom že zdržala. Potem bo dan počitka.
Naši so v gostilni na pivu. Kako ti fantje ves dan sanjarijo o pivu! Zdaj ga imajo in en sam smeh jihje. Tudi Albinca je že tu. Posebnega gosta ima za mizo. »Nekaj zate!« me pokliče. Pa je bilo res vredno. Za mizo je gostila tovariša, ki je pred 38 leti malce proč, pri  Rujiški,  sprejel  naše  Avnojce. Đorde Mileševič, droban možakar pri sedemdesetih, se še živo spominja, kako je bilo takrat. Predsednik narodnoosvobodilnega odbora je bil tedaj Dorde v Rujiški. Od oblastnega komiteja je dobil pošto, da pride skupina Slovencev. Pa depeše ni razumel dobro. Prepričan je bil, da prihaja slovenska vojaška enota. Hitro je organiziral, da so ljudje iz okolice prinesli hrane, da bi jih pričakali kar najbolje, kot to oni vedno znajo. Nekaj Skojevk mu je pomagalo. Od ust do ust je šel glas, da prihajajo Slovenci. In ko je bil spet v vasi, je naenkrat zaropotalo. Hitro je skočil v pisarno, pospravil dokumentacijo in hotel domov. Ko na poti ugleda skupino kakšnih trideset ljudi. Skočil je za grm, ker je bil prepričan, da je sovražnik. Potem le vidi, da so naši. In to prav napovedani Slovenci. Kot bi bilo včeraj, se jih spominja. Še danes bi lahko natančno pokazal, kje se je Kardelj usedel na stol, kje se je Vladimir Nazor naslonil na plot, kje je stal »onaj fini Slovenac sa brkovima«. Očitno je imel v mislih generala Jako Avšiča.
(nadaljevanje vsak petek)
G L, A S12 STRAN
STRAN ZA NAJMLAJŠE
Zdravo!
V torek se je začel nov mesec. Mesec, ki vsakič prebudi rezek šolski zvonec, na stežaj odpre šolska vrata. Vesel otroški živiav se z morja, planin, polj. iz gozdov, z ulic in dvorišč preseli v razrede. Brezskrbne počitnice, potepanja, igre zamenja učenje.
Z začetkom vsakega šolskega leta oživi tudi Gla -sova stran za osnovnošolce. Letošnja ne bo bistveno drugačna od lanske. Spet se boste srečali z dogodivščinami navihanega Načeta, odgovarjali na vprašanja iz nagradne uganke, v suki in besedi bomo skušali predstaviti del vašega življenja jn dela, seveda pa bo največ prostora ostalo vam, Mladim sodelavcem. Zato vas vabimo, da se čimprej oglasite s spisi, pesmimi, poročili, fotografijami, risbami, ugankami... Najboljše bomo objavili v rubriki Iz šolskih klopi, ki smo ji v uredništvu tudi letos odmerili prostor v vsaki drugi petkovi izdaji. Medtem ko čakamo na svežo pošto, smo pobrskali po kupu neobjavljenih pisem, ki so nam ostala še iz lanskega šolskega leta.
Mislim, da je tale naš klepet tudi lepa priložnost za veselo novico. V Žalcu bo že 18. in 19. septembra srečanje pionirjev dopisnikov in nagrajenih uredništev pionirskih šolskih glasil, ki se ga bo udeležilo 165 učencev iz vse Slovenije. Petim bo omogočilo sodelovanje naše uredništvo. Vendar pa potnikov tokrat nismo izbirali sami; odločitev smo prepustili novinarskim, oziroma dopisniškim krožkom v osnovnih šolah, ki so v minulem letu največ sodelovali z nami.
V Žalec bodo z Glasovim povabilom odšli: Irena Proaenc iz osnovne šole France Prešeren v Kranju, Tea Jamnih iz osnovne Šole Peter Kavčič v škofji Loki, Stanka Nježič iz osnovne šole Stane Žagar v Kranju. Andreja Ahačič iz osnovne šole Cvetko Go-lar v Škofji Loki ter Nataša Kern iz osnovne Šole heroja Bračiča v Tržiču.
Za spodbudo vsem, ki odlašate prijeti za pero, naj povem, da bomo pet najzvestejših sodelavcev izbrali za prihodnje srečanje tudi v tem šolskem letu. Zato lenobo na stran in oglasite se!
V.
Urednica
Novo igrišče ob šoli
Blejski učenci so se z velikim veseljem 1972. leta vselili v novo, sodobno osnovno šolo. 2al pa ta ni imela nobenih zunanjih igrišč. Učenci nižjih razredov in oddelkov podaljšanega bivanja so telovadili kar na asfaltni cesti ob šoli. To pa je bilo zelo nevarno, pa tudi neprijetno, ker so 9e morali neprestano umikati avtomobilom, ki so prihajali k šoli. Učenci višjih razredov so hodili k telovadbi na precej oddaljen
športni stadion.
Zato smo se toliko bolj razveselili novice, da bomo tudi ob naši šoli dobili nova igrišča. Z zemeljskimi deli so začeli že jeseni, v začetku maja pa so položili asfalt. Pri urejanju okolice smo pomagali tudi učenci, tako da so igrišča zdaj urejena.
Gregor Markelj, 7. c r. osn. šole prof. dr. Josip Plemelj Bled
Spricomanija
Poleg vseh tabletomanij in diakomanij nas učence najbolj mučijo napadi špricomanije. Spricomanija se kot epidemija pojavlja običajno nekje sredi redovalne gonje ali pn šolskih nalogah, posamezni primeri pa so
tudi v času zatišja.
Beseda spricomanija izhaja iz glagola šprica ti in je tujka. Zato izraza tudi ni v Slovarju slovenskega jezika. Naši slavisti besede šprkanje v tem pomenu ne preganjajo iz vsakodnevne rabe. Sicer pa učence tudi drugačen izraz ne bi odvrnil od intenzivnega špricanja. Spricanje je bolezen, ki postane kronična z leti intenzivne vaje ob pogostih neuspehih. Špricanie je neuspešno takrat, kadar v šoli ugotovijo, da je diagnoza bolezni špricomaniia. Vso zadevo razsodi razrednik, včasih pa sodeluje tudi razredna skupnost. Od strokovne razgledanosti in srčne mehkosti razrednika je odvisno, kakšen pomen bo pripisa! bolezni in kako intenzivno bo učenec ozdravljen. K roničnost bolezni je značilnost in pogosto ponavljanje ne preide, čeprav jo zdravijo z močno dozo ukora. Da je spricomanija zelo ralezljiva in da včasih izbruhne v epidemijah, je znano, vemo pa tudi, da ima ogromno število povzročiteljev, le učinkovitega zdravljenja še ne poznamo.
Ivan Ambrožič, Davča
Moja prababica
Junija je naša babica Ana Langus, Matevžkova mama izSlatne pri Begunjah, praznovala devetdeseti rojstni , dan.
Stara mama mi je veliko pripovedovala o njej, o tem, koliko strahu je pretrpela med vojno. Pogosto je spala kar na stolu, ker so ponoči hodili partizani. V hiši je bilo okence, skozi katerega je delila hrano in pakete za partizane. Večkrat so prišli ob nedeljah na kosilo. Ker je bilo to opoldne, se je znašla še posebej v nevarnem in težkem položaju.
Matevžkova mama je tiha in skromna. Rodila je deset otrok, od katerih jih sedem še živi. Zelo rada bere, in to
brez očal. Rada ima pravnučka Bogdana in Mihca, čeprav ji tudi ponagajata Zanimivo je, da živi že njen
peti rod; najmlajša, Lidija je prekoračila prvo leto.
Ob visokem življenjskem jubileju babici še enkrat želimo veliko zdravja in ji pošiljamo devetdeset
poljubčkov. Sata Zemlja. 4. a r. osn. šole Gorenjski odred Žirovnica
»Imate kaj steklenic?«
Skoraj vsak mesec pozvoni pri vratih in droban dekliški glas vpraša: »Imate kaj steklenic?« Vesela je. kadar ji lahko ustreženi Kadar ne morem, mi je nekako hudo pri srcu, ko vidim njeno razočaranje, ki ga skuša skriti z vljudnim pozdravom.
Marjeta Pevec stanuje na Planini pri Kranju. V bloku sredi betonske džungle, kjer igra nikoli ni taka kot na vasi. Zato je tudi kar težko pričakovala začetek pouka. Dolgčas ji je že bilo doma. Z osemletnim bratcem sta bila sicer dosti skupaj, starejša sestra pa ima že manj časa zanjo. Na počitnicah ni bila nikjer. Morda je tudi zato toliko bolj nestrpno čakala snidenja s sošolkami in sošolci.
V sedmem razredu je letos Marjeta. Prvi dan je bil prav lep, pravi. S prijatelji se še ni utegnila o vsem pogovoriti, ne dovolj spoznati petih novih sošolcev. Sicer pa prvi dan sploh ni bil naporen. Dobili so urnik, zvedeli za razporeditev kabinetov, se poučili o vsem, kar bodo še morali kupiti za šolo.
Prvemu dnevu bodo seveda sledili utrudljivejši. Treba se bo poglobiti v naloge, učenje. Vendar Marjete to ne skrbi preveč. Dobra učenka je. Najraje ima slovenščino in matematiko in ji najbolj »ležita«.
Nehote se povrneva k zbiranju steklenic. Ze dve, tri leta jih, včasih s sestro, nabira po okoliških blokih. Tudi po papirju sprašuje. Včasih so stanovalci, ki jo Že dobro poznajo, prijazni, drugič spet pravijo, naj vendar že da mir. Vendar je to ne potare. Papir, ki ga zbere, odpelje na odpad, steklenice proda v trgovini. Nekaj starih tisočakov dobi na ta način. Porabi jih za šolske potrebščine, kdaj tudi za sladkarije, kdaj jih da mamici.
Veliko uspeha v šoli in pri zbiranju steklenic in papirja, Marjeta!
H.^Jelovčan
UGANKE
Kadar jo kupuje, je ne potrebuje, kadar pa jo potrebuje, je pa ne kupuje.
Kadar je narobe, je prav, kadar je prav, je narobe.
Dva videza, dva bodeža, štirje postopači, štirje mahedrači pa en finf fonf.
Vsak dan se spreminja in z njim gre čas, dnevi, meseci in leta.
Skoraj vsak ga nosi, podnevi in ponoči, v posteljo z njim gre in zjutraj z njim vstane.
(u*90jd 'tam -ep 'BASjni 'epz»jq 'tfiujf)
Člani dopianiikeca krožka osn. iole Cvetko Golar Skoffa Loka
Barvice idej v
skesa dnevu
risalni list,
aadajae
- Foto: D. Sedej
NAGRADNA UGANKA
Prvo letošnjo nagradno uganko smo zastavili nekoliko drugače, kot ste je bili vajeni doslej. Ne bomo se več omejili na ozko temo, ampak bomo z vprašanji posegli tako na področje športa kot kulture, še posebej literature in glasbe, filma, gospodarstva, politike, zgodovine ...
V današnji uganki sprašujemo po slavni ameriški skupini, ki že nekaj let sodi v vrh svetovne glasbene scene. V skupini prepeva simpatična svetlolaska« več pa o njej ne bomo izdali, saj jo gotovo dobro poznate.
Ime skupine zapišite na dopisnico in jo do ponedeljka, 14. septembra, pošljite na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - nagradna uganka. Žreb bo odločil, kdo bo dobil Glasov »svinčnik na vrvici«. Pričakujemo veliko pravilnih odgovorov.
Se tako pozno riše zemljevide
Dan se je že nagibal proti večeru. V domovih so luči. Spomnila sem se, da moram ie po mleko. Za^.«, lonec in odhitela. Ko sem pritekla do Sela nove hise. st pogled ustavil na oknu. Skozenj sem videla osivelega ^ se že približuje osemdesetim letom. Vneto se je s&laasif mizo in risal.
»Se tako pozno rise zemljevide.« me je prešinilo. To zelo natančno in bi se Človek zmotil še ob belem dnevu. I ob leščerbi.
Ko sem se vrnila z mlekom, sem prosila mamo, naj pove o njem. »Bil je sirota, zato sta ga vzeli k sebi a_ sestri. Mislili sta, da se bo posvetil kmetovanju in potjera! daril. Toda že od mladih let je kazal nadarjenost a **
zemljevidov, polnih črt, vijug, znakov krajev in mest. i barv. Hotel je kmetovati in risati. Nekaj časa je *lo, ne so ga popolnoma osvojili zemljevidi,« je končala stara _
Sama sem se z zemljevidom začela spoznavati ie » st razredih. Zelo zanimivo se nam je zdelo iskati kraj, ki mm p izbral in približno povedal, kje je.
Otroci smo Sefanu večkrat prinašali cvetje, ker je bd a* du*erLm.0*- v zameno nam je dai bonbone, ki smo jih se* 4 radi. Običajno smo se takrat tudi ogledovali po njegovi e#4 sobi, polni zanimivosti. Najraje smo preučevali model Ugotavljali smo, čigav« je kakšna hiša. Ker je bil model *>*§ naše hiše ni bilo na njem Tudi na zemljevidih smo nsiš*
Naš rojak Ivan Selan ne bo nikoli pozabljen. s*T* njegova kartografska dela za vedno ostala in tisoči se htm iz njih.
Lidija Bele lian, 7. b r. osn. sole Kome nda-Moste
Šopek spominov
Se preden sem hodil v šolo, bi lahko napisal celo kn\m minov, žalostnih veselih, smešnih, resnih, če bi seveda
pisati.
V tem spisu bom pisal o neradi, meni samemu, ko se i
hodil v solo.
Stara mama in stari oče sta živela v trgovski šoti. kj*' imela tudi psico Karo. Nisem bil še star tri leta. ko t** prestrašil vse navzoče, vključno s Karo. Stal sem na stossŠ pod katerim je imela Kara uto. Spakoval sem se ji in ^ y0 »Kala, Kala, ti, ti!« Kara se mi je po pasje smejala n hsV kaj si je mislila. Kar naenkrat pa bum, sem se zvrnil s sue*t na Karo, ki je zavcilila in se odmaknila. Ko pa je videla, a' nič ni, je prišla bliže in me polizala po obrazu. Ležal sesa a»" in se drl kot jesihar. Uboga Kara jih je vrh vsega še dobi* so mislili, da me je ona prestrašila.
Leto kasneje, ko sem že bil star tri leta, smo ohdaa ti novim ometom. Ati je bil zelo ponosen, ker je bila hita i lepa. Pravijo pa, da tudi lepota nekoč mine. Na obisk se s. prijatelji z Jesenic. 7 Leonom sva ostala zunaj in »nssnf sosedova jabolka. »Mm, kako so dobra!« sem pritrjeval Lf*l na drevesu in mu pojedel skoraj vs jabolka. Tedaj pa. SjsJ priletelo jabolko v steno. Vrgel ga je Leon. ker je v njeat s9j ubogega črvička. Tudi sam sem hotel pokazati, kast *| močan. Kmalu je bila na steni packa pri packi. Takn pojavil moj ati in samo ugibate lahko, kaj se je zgodilo & tega sem naslednji dan dobil Se drisko.
Isto leto sem dobil tudi sestro. Ati je vsakih deset telefoniral v porodnišnico. Naenkrat je poskočil in assiQ rekel: »Halo, prosim, kaj, ali res, hčerka, hvala lepa!« f\ me je dvignil pod strop in zakričal: »Fant, sestro si dotaT« teden dni je mami prinesla sestro domov. Toda kakšno senečenje! Mislil sem, da se bo že prvi dan igrala t menoj, je znala samo jokati in brcati.
Večkrat, vse prevečkrat sem ga že polomil, a raje ne več, bi predolgo trajalo. Samo del »lumpanj« naj še na« zvrnil sem sestro iz vozička, pomendral narcise na vrtu, ribnik, strgal nove hlače, prebil koleno in zdaj. pred ' sem dodal Še piko na i, ko sem si prebil čelo.
Damijan Pen«, «• b r. osn. šole Stsae 2a#sr Krsaj
ZDH.AV0 PMJATEU1 !! 70PBT Sf JE ZAČELO
ŠOLSKO
rliKO
ČAKAL i
£ETEK, 4 SEPTEMBRA 1981
RADIO, KRIŽANKA
13.STRAN GLAS
RADIJSKI SPORED
SOBOTA, 5. sept **rvi program
Dobro jutro' 8.on .Pionirnki tednik • 9 <V> / radiom na poti -HM« Pojo amaterski zbori -10..'*) So Hotna matineja -11.05 Za pojmo pesem - 11.20 Po republikah in pokrajinah - 11.40 Za poj te z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti 12 40 Veseli domari nape vi - 13.00 Cknes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna ■Jasba 13.30 Priporočajo *am . 14.05 Glasbena Panorama - 15.30 Zabavna KJasba - 15.50 Radio danes. «*d» jutri! - 16.00 Vrtiljak -00 Studio oh 17.00 - Zn "jepolitični magazin 0 Škatlica z godbo 18.30 rovaka pesem mladih -Obvestila in zabavna • 19.35 Mladi mostovi Sobotni zabavni večer
00 Za-prijetno razvedrilo ■30 Oddaja za naše iz-
re - 23.05 Lirični utrin-.10 Z lahkimo notami naši domovini  - 00.05
1 program - glasba
brati program
*00 Sobota na valu 202 -'3.00 Dober dan na drugem **ograrnu - 13.05 Radi ste jih Poslušali - 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 srečanja republik in pokrali - 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Tomaža Do-fhicelja - 16.00 Naš podlistek " Smittar: Kaca v spalni -J • 16.15 Lepe melodije -.40 Glasbeni casino - 17.30 -.ovice - Iz naših krajev -'735 do 19.00 Sporrin glasba " 19 25 Stereorama - 21.25 Mala noćna glasba - 21.45 glasba ne pozna meja - 22.45 brcalo dneva - 22.55 Glasba konec programa
Nedelja, o. sept.
Program
^00 Dobro jutro! - 8.07 Rajnka igra za otroke Srbo 'vgnovnki:     Čudna ulica j 9.05 Se pomnite, tovariši! jO.05 Nedeljska matineja -'1.00 Naši poslušalci česti-}*j<> in pozdravljajo - 13.10 ^Jfcvestila in zabavna glasba -13.20 Za kmetijske proizva-*k* - 13.50 Pihalne godbe J4J16 Humoreska tega tedna rjiiam Rozman: Sto za po «0 prepovedi - 14.25 S »f°r*vkami po Jugoslaviji -(p Pri nas doma - 15.30 Poljska reportaža - 15.55 ^iti iz notesa - 16.20 Gremo * kino 17.05 Popularne operne melodije - 17.50 Zabavna £*j»ka igra Fran Milčinski-Mitja- Mejak: Butalci - 18.40 fjVgornji polici - 19.30 Obrnil« in zabavna glasba -[S.35 Uhko noč. otroci! -Glasbene razglednice -V nedeljo zvečer - 22.20 glasbena tribuna  mladih -»jkopni  program   - studio ?«pad. Iz kulturnega cen-Mednarodne federacije >»l««bene mladine  - Grož-?Jan 81 - 23.06 Lirični utrin--23.10   Mozaik melodij J* Plesnih  ritmov  - 00.05 ^ofni program - glasba
^Wfi program
J-W Nedelja na valu 202 -I^.OO V nedeljo se dobimo. Jort. glasba in še kaj - 19.30 .jtereorama - 20.40 Vaterpolo Jugoslavija : SZ - 21.45 Nove §kjace - 22.45 Zrcalo dneva -5<55 Glasba za konec progama
**ONEDEl
~£LJEK, 7. sept.
Program
2,-3° Dobro jutro! - 8.08 Z ^•«>o v dober dan - 8.25 kv
^ADIO TRIGLAV JESENICE
Kingaraia H 40 Pesmica /a mlade risane in pozdravi Hudi Peil 9 06 Z radiom n.. poti 10.05 Rezervirano
za       -  M.25 Znano in priljubljeno    12.10 Veliki rev 11 ski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do  13.00     Iz naftih krajev    Iz naših sporedov 13 20 Obvestila  in zabavna glasba       13.30 Priporočajo vam      - .14.05 V gosteh pn zborih  jugoslovanskih radij skih postaj - 14.25 Naši po-sluAalci čestitajo in pozdrav Ijajo - i5.,«) Zabavna glasba 15.50   Radio   danes, radio jutri! - 1600 Vrtiliak 17.00 Studio ob 17.00 -  18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -  19.25 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 Lahko noč. otroci' - 19.45 Minute s Celjskim instrumentalnim kvintetom - 20.00 Evropsko prvenstvo - vaterpolo Jugo slavija     Madžarska - 21.05 Poletni divertimento - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki 23 10 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraz - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu 16.00 Svet in mi -16.10 Španske popevke 1640 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur orkestra »Hans Schobert« - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.30 Evropsko prvenstvo v plavanju -19 25 Stereorama - 20.00 Jazz na II. programu Ton v Rizzi - Idris Muhammad -20.30 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba  za  konec programa
TOREK, 8. sept. Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih Sol - Glasbena Šola « Velenje 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.06 Z našimi opernimi pevci - 11.36 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13:20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje - 18.45 Glasbena med igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minut« z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli jugoslovanske radiotelevizije Ljubljana 21.08 Radijska igra Aleksan der Obrenovič: Ptica Glasbena medigra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem pro gramu - 13.05 Iz obdobja svvinga - Bennv Goodman -13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom RTV Zagreb 16.00 Pet minut humorja -  16.06 Po-
tonedeljek:
IfJOO Domače aktualnosti -Obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas **> zanimalo - 17.20 NaSi od--»*wvi - Čestitke ali Izbor do-***** glasbe
"*orek:
NuM Domače aktualnosti -^ventila - 16.30 Oddaja za •>ilade - Morda vas bo zanihalo - 17.20 Delegati sprasu keja - Oddaja o NNNP - Čestitke
Sreda:
*6.00 Domače aktualnosti -^bvemila - 16.30 Stop zelena 'u** - Morda vas bo zanimalo ' ( estitke
četrtek:
-c''*> Domače aktualnosti -"'»ventila - 1630 Naše zrcalo
- Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za va.s Čestitke
Petek:
I6.00 Domač«- aktualnosti obvestila   -   16.30 Kulturna snovanja - Morda vas l><> /a nimalo    17.20 Nasi odmevi Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domače aktualnosti obvestila    16.30 Kam danes in iutri   Jugoton vam pred stavita    Morda vas ln> /.ani malo     17.30 Naši odmevi Čestitke
Nedelja:
II.'10 Mi pa nismo se uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov  iz  pretekosti Ne-deliska kronika obvestila 12.00 Čestitke    Naši odmevi
- Morda vas bo zanimalo
[K-vke italijanskih avtorjev 16 40 Spekter   17.40 Izparti-tur orkestra »l.alo Schifnn« 17.50   1.1 ud i»-   med seboj L8.00  Danes   vam izbira 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Repnze javnih glasbenih oddaj - 21 (K) Misel in pesem 2145  Zvočni   portreti Duo Don Pullen - Milford (iraves
- 22.15 Rezervirano za disco novitete   22 45 Zrcalo dneva
22 55   Glasba   /a   kone< , programa
SREDA, 9. sept. . Prvi program
4.30 Dobro jutro' - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8 30 Pisan svet pravljic in zgodb -8.45 Zaplešimo in zapojmo -9 06 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12..'10 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz. naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . - 14.06 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov II. kategorija -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.36' Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Fantje z vseh vetrov - 20.00 »Ljudska pesem v umetni glasbi« - 20.25 t esar Franck; Sonata za violončelo in klavir - 21.05 Pietro Mascagni: Odlomki iz opere »Cavalleria Rustica-na« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini
- 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Don Ellis -00.06 Nočni program - glasba
- Radio Maribor
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15..'10 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.40 Iz partitur orkestra »Curzon Strings« - 17.55 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.25 Nogometna tekma Danska:.In goslavija ' 20.20 Glasbena medigra - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.56 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 10. sept. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti
- 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . - 14.06 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce Skladatelj A. Dvorak - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba
15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . »Delavski pozdrav« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz najnovejše klavirske literature igra pianist Aci Bertoncelj (Milan Potočnik, George Crumb) 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19 35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidarši-ča - 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.06 Lepe melodije - 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.2') I/ naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 93.06 Lirični utrinki & 10 Paleta jnipevk jugO-{ft/vaiiMUti nviorjev - 1*1.06 Nočni program - glasba
Drugi program
8.00 Četrtek na valu .202 1300 Dober dan na drr.gem programu    13.05 Vedri zvoki
- 13..35 Znano in priljubljeno
- 14.00 Pet minut humorja •
14.06 / vami in za vas 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 16 00 Tam ob ognju naSem 16.15 Fran roške popevke - 16.45 -laz/ -klub - Thad Jones-Mel I.evvis band Kann Kron The Dave Pike Set 17 40 I/ partitur orkestra »Horst ■Jankovvski« - 17:65 Mi in narava - 18.00 Evropsko prvenstvo v plavanju - 19.25 Stereorama - 20.00 V živo z - 21.00 Zavrtite, uganite 1 - 22.00 S festivalov jazza 10. Mednarodni dixie-land - festival »Dresden 80« -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba  za  konec programa
PETEK, 11. sept. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 '/. glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica Vitan Mal - B. Lesjak: Pravljica o radovednem petelinu - 8.46 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.06 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . - 11..35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -13.50 Človek in zdravje -14.05 V vrtincu fantazije 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.60 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo godemo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.36 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Toneta Kmetca -20.00 Uganite, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23 10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni program - glasba
NAGRADNA KRIŽANKA
LOTERIJA	
Srečka št. din	
00	100?,
6720	800
69360	6.000
78310	8.000
231320	20.000
260990	' 20.000
462040	20.000 -
496130	20.000 1
1	40
58421	6.040
87301	8.040
413861	20.040
453451	50.040
02	80
18352	4.000
26632	2.000
82422	2.000
83702	2.080
189722	20.000
13	100
23	80
003	160
13123	2.080
64093	6.000
86273	4.000
106473	20.000
24	' 60
44	120
64	80
74	60
5574	460
7584	400
28384	4.000
431414	20.000
484084	20.000
55	60
85	80
63735	4.000
207575	1,000.000
305185	20.080
176	200
526	200
806	160
,3606	600
5286	600
16896	8.000
017376	20.000
215996	100.000
392846	20.000
17	60
6157	400
27477	2000
309907	20.000
487247	20.000
68	60
98	60
4428	1.000
5208	400
13328	8.000
18298	2.060
218158	20.000
446638	20.000 „
9	40
74969	6.040
061869	20.040
306009	500.040
UVELJA VITEV. U TRDITEV
HLADEN VETER V SEV. JADRANU
JUGOSL. PIONIR FILMA
(MILTON)
NEZNANI LETEĆI PREDMET
»DUŠA« V BRAHMANIZMU
GRŠKA NARODNOOSVOBODILNA
ARMADA, USTANOVLJENA 1942. ZA BOJ PROTI _FAŠISTOM_
MANJŠI
JADR. OTOK
IME MAKEDONSKE PEVKE SPIROVE
ZNAMKA
GOSPOD. STROJEV
SL. PISA TELJ. AV-T0R MARTINA KRPANA
ŽLAHTNA KOVINA
ZDRAVIL NATRAVN. RASTLINA
ZMLETO ŽITNO ZRNJE
ZNAMKA IZDELKOV MARIBORSKE LIVARNE
NEKD. VLADAR EGIPTA
JOŽEF TOMINC
FILMSKA IGRALKA TURNEP
TELOVADEC CERAR
KOROŠKI NAREČNI IZRAZ ZA OČETA
ASTATIJ
DRŽAVICA V PIRENEJIH
RIM. HIŠNI BOG
ĆLAN LAD. POSADKE
LEVI PRITOK DONA VE V ROMUNIJI
LUDOLFOVO ŠTEVILO
MADŽAR. MESTO
JUGOSL. NARODNA ARMIJA
OREL V GERM. MITOLOGIJI
SODIŠČE M STARIH ATENAH
KRILO RIMSKE KONJENICE
KOŽNA ŽLEZA OB LASNEM VRŠIČKU
SREDIŠČE VRTENJA
Rešitev nagradne križanke i dne 28. avgusta kanton, oferta. viktor. antara. ria iv. ps, strn" omara. te. oksalit. vtikalo, me. oas. norton. okov. iž. mekine. ata. eire. earra nrave. paul. tet. Mto. ne. onek. krpan, resonator.
Prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din 1 prejme Emil Marondini. Kranj Mofta Pijadeja 15/111. 2. nagrado (120 din) prejme Štefan Rezec. Brezje 72. Brezje. 1. nagrado 1100 din) prejme Ada Peklenk Kranj. Stara cesta 6 Nagrade bomo poslali po posti
Rešitve pošljite do srede, 9. septembra, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, M o še Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
NESREČE
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
Jesenice — Na Cesti maršala Tita se je v torek, 1. septembra, ob 9.20 pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ranjena Gizela Čibej (roj. 1926) z Jesenic. Čibejeva je hodila po pločniku proti Cesti maršala Tita in se odločila prečkati cesto, ne da bi se dovolj prepričala, če je prosto. Prav tedaj je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Jakob Beden (roj. 1951) z Jesenic, ki se je sicer pešakinji umikal v levo, a se mu je kljub temu zaletela v blatnik. Vrglo jo je na vetrobransko steklo, nato pa je padla na tla in obležala huje ranjena. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico.
TRČIL V KOLONO
Radovljica - Na magistralni cesti na ljubenskem polju se je v torek, 1. septembra, nekaj pred 12. uro pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Radoslav Zupančič (roj. 1946) iz Litije je peljal proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti pa je spregledal, da se je kolona vozil ustavila pred semaforjem, na katerem je gorela rdeča luč. TrčU je v stoječi avtomobil Janeza Pintarja (roj. 1931) iz Kranja, tega je potisnilo naprej v avtomobil nemške registracije, Zupančičev avtomobil pa se je nato še prevrnil. Škode na avtomobilih je za 200.000 din. V nesreči je bil voznik Zupančič lažje ranjen.
KOLESARKA UMRLA
Podvin — Na magistralni cesti v Pod vinu se je v torek, 1. septembra, nekaj pred 15. uro pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrla Ana Pangerc (roj. 1943) s Sp. Otoka. Voznik osebnega avtomobila Niko Kovačič (roj. 1943) iz Radovljice je peljal proti Jesenicam, na mokri in spolzki cesti pa v Podvinu ni primerno zmanjšal hitrosti. Pred njim je v isti smeri peljala kolesarka Ana Pangerc, ki je v križišču nameravala zaviti v levo proti Mošnjam. Ko je bila že kaka 2 metra od roba ceste, ni znano, ali je nakazala z roko spre-tnemho smeri, jo je avtomobil zadel da je padla in se tako hudo ranila.
da je umrla na kraju nezgode. Voznika, ki mu je preskus z alkotestom pokazal vinjenost, so odpeljali na odvzem krvi.
ČELNO TRČENJE
Boh. Bistrica - V torekA 1. septembra, ob 15.35 je na regionalni cesti v Soteski na mokri cesti zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo v levo voznika osebnega avtomobila Otta Ficka (roj. 1927). Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal voznik avtomobila Anton Cvetrežnik iz Boh. Bistrice, tako da sta avtomobila čelno trčila. V nesreči sta bila oba voznika ranjena, prav tako pa tudi sopotnik v Cvetrežnikovem avtomobilu Stanko Pintar iz Boh. Bistrice. Škode na avtomobilih je za 160.000din.
L. M.
Kdo je videl nesrečo?
Kranj — V ponedeljek, 21. septembra, ob 5.20 se je na Ljubljanski cesti v Kranju, na Savskem mostu, pripetila hujša prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila KR 839-57 Ciril Rozman in kolesar Ivan Lovrič. Postaja milice Kranj naproša vse očividce nesreče, v kateri je bil Lovrič huje poškodovan, dri se oglasijo na PM Kranj, Stritarjeva 5, zaradi razjasnitve nezgode.
Nezavarovane stopnice
Bled — V torek, 1. septembra, okoli 20. ure je z nezavarovanih stopnic depandanse hotela Jelovica padla Marija Nikolič (roj. 1940) iz Osijeka. Nikoličeva je s skupino dijakov odhajala iz depandanse in ko je prišla na neosvetljeni del stopnic, je stopila mimo in padla z višine skoraj 3 metrov na kante za smeti. Pri padcu si je poškodovala hrbtenico in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico.
G U A S14. STRAN.
TELEVIZIJA, KINO
PETEK, 4.SEPM'
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, B. 9.
13.50 Poročila 13 55 Split: vaterpolo SZ : Madžarska prenos - 14.55 Rim: atletika za svetovni pokal, prenos -18.55 Na* kraj - 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19 26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19 55 Vreme • 20.00 Zmešnjava, ameriški film 21.35 Dnevi slovenske za Kavne glasbe 81: Domare uspešnice v tuji izvedbi 22.25 TV kažipot 22 45 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.20 Test - 16.35 Povest Janezu in Marinki, češki mladinski film - 17.40 Split: vaterpolo Jugoslavija : Španija, prenos • 18.45 Poezija 19.30 TV dnevnik - 2000 Split: Slovesna otvoritev evropskega prvenstva v plavanju, prenos - 21.15 Poročila
- 21.25 Feljton - 21.55 Športna sobota (do 22.15)
TV Zagreb I. program:
13.55 Split: vaterpolo SZ Madžarska, prenos (do 14.55)
- 15.50 Otroška predstava s Festivala otroka v Šibeniku 16.50 Poročila - 16.55 TV koledar - 17.06 Mladinska oddaja - 17.40 Split: vaterpolo Jugoslavija : Španija, prenos
- 18.45 Poezija -  19.30 TV dnevnik • 20.00 Igrani film 21.45 TV dnevnik - 22.00 V soboto zvečer
TV Zagreb I. program:
9.50 Poročila    10.00 Glasbeni tobogan   -    11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.45 Zdravo, mladi -14.15 Gledalci in TV - 14 45 Pot v areno, sovjetski film -16.00 Nedeljsko popoldne -17 30   Velika   Niagara.   a m film  -19.30 Animirani filmi Zagreb 80 - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Baza na Donavi, nadaljevanka - 21.20 Hodo-Ijublje    Oslo   -   21.40 TV dnevnik -22.00 Športni pregled     22.30 Split: Skoki v vodo. posnetek
PONEDELJEK. 7. 9.
17.15 Poročila 17.20 Ciciban dober dan: Pajac - 17.35 Ferda na mravljišču in Gon-go in budilka, češka lutkovna filma - 18.00 Jedrska revolu cija: Skrivnost atoma, 1. de! 18.30 Obzornik - 18.40 Pop godba: Novosti iz Produkcije kaset in plošč RTV Ljublia na - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 A Papler: Dobrot mca, TV dra ma • 20.50 35 mm. oddaja o filmu - 21.50 V znamenju
prenos - 17.25 Split: EP v plavanju - finale, prenos -19.30 TV dnevnik 19.55 Split: vaterpolo Jugoslavija : Romunija. prenos (slov. komi - 20.55 Portreti: Petar Zečevič. dokumentarna oddaja - 21.25 Zagrebška pano-! rama - 21.50 Severovzhod mehiški dokumentarni film TV Zagreb I. program: 16.20 Poročila - 16.25 TV koledar 16..35 Kronika
občine Osijek - 16.55 Pionir ski TV studio    17 25 Split EP v plavanju   finale 19.30 TV dnevnik     19.55 Repor taža o Pulju - 20.00 Igre brez
meja. finale čev dnevnik. 23.00 Poročila
21 35 finski
Delai film
NEDELJA,«. t.
9.10 Poročila - 9.14 Živ iav. otroška matineja - 10.15 G. Mihič: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot -11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Mttnchen: SP v veslanju, posnetek in vključitev v
Kenos - 15.15 Ženska z otoka obra, ameriški film - 16.25 Rim: Atletika za svetovni pokal, prenos - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 J. Veselinov-Zarkov in A. Diklič-V. Radovanovič: Baza na Donavi, I. del nadaljevanke TV Novi Sad - 21.05' Zanima me - 21.40 V znamenju - 22.00 Športni pregled -22.30 Skoki v vodo, posnetek iz Splita
Oddajniki II. TV mreže:
8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) - 15.45 Test -16.00 Nedeljsko popoldne -17.30 Velika Niagara, ameriški film - 19.00 Risanke • 19.30 TV dnevnik - 20.00 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester v G-duru -20.40 Split: Vaterpolo Jugoslavija : SZ, prenos - 21.40 Poročila - 21.50 7 + 7, ponovitev zabavno glasbene oddaje
Oddajniki II. TV mreže:
16.45 Test - 17.00 Split: Skoki v vodo (moški), vključitev v prenos - 17 25 Split: EP v plavanju - finale, prenos -19.30 TV dnevnik - 19.55 Split: vaterpolo Jugoslavija : Madžarska, prenos (slov. komentar) - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Stran vlada svetu, serijski film
TV Zagreb I. program:
16.15 Poročila - 16.20 TV koledar - 16.30 Kronika obči-Bjelovar - 16.50 Obnašanje v prometu, oddaja za otroke - 17.25 Split: EP v plavanju, finale - 19.30 TV dnevnik - 20.00 B. Smit: Zgodnje dozorevanje Marka Kovača, drama - 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Mozaik, kulturna oddaja - 21.55 TV dnevnik - 22.10 En avtor - en film
TOREK, 8.9.
17.00 Poročila 17.05 Beli delfin, francoska risana serija - 17.20 V duhu izročila: Klasični plesi Indije - 17.55 Pisani svet. Planšar - 18 30 Obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Beograd: Igre brez meja -finale, prenos - 21 ..35 V znamenju - 21.50 J. Farrell: Studs Lonigan. ameriška nadaljevanka
Oddajniki n. TV mreže:
16.45 Test - 17.00 Split: skoki v vodo (ženske), vključitev v
SREDA, 0. 9.
17.15 Poročila - 17.20 Pionirj modernega kiparstva. -T. del angleške dokumentarne se rije - 17.50 Za pesmijo na Korčulo. 2. del - 18.10 Ob zornik - 18.25 Kobenhaven nogomet Danska - Jugosla vija, prenos EVR, L j - i odmoru propagandna oddaja - 20.15 Risanka - 20.24 TV ii radio nocoj - 20.26 Zrno do zrna - 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme - 21.00 Film tedna: Tihi dogovor, amen ški film - 22.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 23.00 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
16.45 Test - 17.00 Split: skoki v vodo (moški) finale, vključitev v prenos - 17.25 Split: EP v plavanju - finale,
£renos - 19.30 Iz sporeda TV jubljana: Naj damo postre-liti kadilce, dokumentarna oddaja - 20.00 Na svoj način: Skupina Tunel - 20.20 G. Mihič: Šoferja, ponovitev nadaljevanke - 21.30 Zagrebška panorama - 21.50 Knjige in misli (do 22.20)
TV Zagreb I. program:
16.10 Poročila - 16.15 TV koledar - 16.24 Kronika občine Sisak - 16.45 Dom in otroštvo - 17.25 Split: EP v plavanju - finale - 18.25 Kobenhaven: nogomet Danska Jugoslavija - 20.15 TV dnevnik - 20.45 Skupno, notranjepolitična oddaja - 21.45 Godba brez not: Codona -22.15TV dnevnik
Četrtek, 10.9.
17.35 Poročila - 17.40 Divja leta, mladinska nadaljevanka TV Beograd - 18.05 Nova obzorja, dokumentarna serija TV Novi Sad - 18.30 Obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Maturantski izlet -19.10 Risanka - 19.24 TV in
radio nocoj - 19.26 Zmo d« zma 1930 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20 00 Studio 2 21 30 Piranski glasbeni veče ri: Komorni orkester RTV Ljubjjana - 22.00 V zna men ju
Oddajniki II. TV mreže:
17 10 Test 17.25 Split: EP ^ plavanju - finale, prenos 18.45 TV kabaret - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Split: vater poln Jugoslavija : Nizozemska, prenos slovenski komen tar - 21.10 Split: vaterpolo S Z < Italija, prenos - 22.10 Poročila (do 22.151
T V Zagreb I. program:
16.15 Poročila - 16.20 TV koledar - 16.30 Kronika občine Split -  16 50 Babičin vnuk. otroška serija     17.25 Split: EP v plavanju - finale - 18.45 TV kabaret - 19.30 TV dnev nik  -  20.00 Meridiani. no tranjepolitična oddaja - 20.50 Video kviz - 21.45 TV dnev nik - 22.00 Glasbena oddaja ob dnevu mornarice
PETEK, 11. 9.
16 55 Poročila - 17.00 Rdeča Zora. otroška nadaljevanka TV Beograd 17.30 Srečanje oktetov 81. 2. del - 18.00 Obzornik - 18.10 Marx in Engels - Postaje njunega življenja, dokumentarna serija -18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Vitez v modrem, ameriška nadaljevanka - 20.55 Stiridesetlet niki, poljska humoristična serija - 21.45 v znamenju -22.00 Nočni kino: Iz življenja dopustnikov, sovjetski film
Oddajniki II. TV mreže:
16.10 Test - 16.25 Umetniško ilavanje. posnetek z EP v plitu - 16.55 Slovesna otvoritev SP v rokoborbi -17.25 Split: EP v plavanju -finale, prenos (slov. kom.) -19.30 TV dnevnik - 19.55 Split: Vaterpolo Jugoslavija Italija, prenos (slovenski komentar) - 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 Zeleni kabaret - narodna glasba - 21.45 petek ob 22.00. kulturni mozaik (do 22.45)
TV Zagreb I. program:
15.20 Poročila - 15.25 TV koledar - 15.35 Kronika občine Reka - 15.55 Plavica, otroška
oddaja - 16.25 Split: Umetniško plavanje, posnetek z EP - 16.55 Slovesna otvoritev SP v rokoborbi - 17.25 Split: EP v plavanju - finale - 20.00 Prva sobota, zabavno glasbena oddaja - 20.50 Blakeo-vih sedem, serijski film -21.40 TV dnevnik - 21.55 Glasba, čas. ljudje, zabavna oddaia
NOVO V KINU
Nekdo ubija dekleta na i>ečer pred poroko. Primer je zapleten,® inšpektor ne more najti nikakršnega vzroka za takšno poletje k terega žrtev je bilo nekoč tudi njegovo dekle. Zdaj se pripravljajo k poroko tri študentke, prijateljice: Amy, Joyce in Nancy. ženini uidejo na fantovščino in morilec ima odlično priložnost, da umnih w krvavi načrt .A mertiki film On ve, da si sama je srhljivka, ki m gledalci povsod dobro sprejeli.
KASKADER pa je film pustolovščin, humorja in neverjetd akcij, »vet resnice in fantazije. Film o filmu, kjer pobegli co/ai počne nemogoče reči, ker nima ničesar izgubiti, razen življeg Na begu sreča filmsko ekipo in mora sprejeti režiserjeva pnorii igre, če želi ostati na svobodi. Igra pa postaja vse težja. Katk-der komaj reši svojo kožo. Spopad dveh možje to, kistbnš z življenjem, preizkušata sebe in druge in komaj še ločita, kaj ji stvarnost in kaj film. V glavnih vlogah: Peter OToole, Stot Railsback, Barbara Hershev.
Lastniku bara v ameriškem mestecu posel nikakor ne p? Tik pre pred razsulom je. S pomočjo svojega prijatelja in dekleta najde izvrstno i v baru organizira plesno tekmovanje. Dekleta morajo obleči mokre majice,pod katerimi se črtajo njihoveobk ki privabljajo moške v lokal. Film Vroče majice je sei>edo. erotična komedija.
Zahodnonemška vojna drama ZAKON MARIJE BRAUNpri. povedite o Mariji in Hermanu, ki preživita skupaj samo no/u pol dneva, potem pa mora on na rusko fronto. Po vojni Hermane n.' naz°J- Le Marija še verjame, da se bo vrnil, a medtem «'Jr j ljenje uredi po svoje. Do tragedije pride po dolgih letih, koli zakonca spet lahko živela skupaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in
tete
ANE ŠTEMPIHAR
roj. Boatjančic iz Vogelj
se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v času bolezni in vsem, ki ste darovali cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodoma župnikoma za opravljeni obred.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Voglje, Milje, Orehek, Ljubljana, 31. avgusta 1981
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega brata in strica
CIRILA LAVTARJA
po domače 2ikovcovega
se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč pri njegovi dolgoletni bolezni, vsem, ki ste mu pomagali in lajšali bolečine ter za izraženo sožalje. darovano cvetje ter spremstvo na njegovo zadnjo pot na pokopališče v Selcah. Še posebej lepo se zahvaljujemo dr. Rešku in Možganu za dolgoletno zdravljenje, za nego patronažo ima sestrama, g. kanoniku Francu Vrhuncu in farnemu župniku za njegove obiske, tolažilne besede in lep cerkveni pogreb; pevcem, ki so mu zapeli ganljive Žalostinke* predstavniku društva invalidov Škofja Loka Antonu Pintarju in Cirilu Pogačniku za lepo"
izpovedane poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Dolenja vas, 30. avgusta 1981
KINO
KRANJ CENTER
4 septembra amer. ban', intinst. fant. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 16. in 18. uri. PULA PO PULf HI: BANOVIČ STRAH IN JA ob 20. uri
5. septembra amer. bari znanst. fant. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 16. in IH. un. PULA PO PULI: SE SPOMINJAŠ DOLI. Y BELI. ob -20. uri. premiera amer. ban: srhljivke ON VE. DA SI SAMA <>b 22 uri
6. septembru amer. ban risani film TOM IN JERRY - OSKARJEVCA ob 10. uri. amer. ban: znanut. fant film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 15. in 17. uri. PUI-A PO PULI: S/ROKO JE LISTJE ob 19. uri. premiera amer. ban: pust filma KASKADER ob 21. un
7.. H. in 9. septembra amer. han: srhljivka ON VE, DA SI SAMA ob 16.. 18. in 20 un
10. septembra premiera nem. ban polit drame ZAKON MARIJE BRAIN ob 16.. IS. in 20. uri
KRANJ STORŽIČ
4. septembra ital. ban. entt film HOTEL K ELI NHOFF ob 16. t H. in 20. uri
5. septembra hongk. ban-. akcij, film KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 16 IS. in 20. uri
6. septembm ital. ban. pust. film AFERA CONCORDE 79 ob 14. uri, danski barv. erot. komedija ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELtIO ob 16. in IS. uri. premiera amer. ban: erot. komedije VR(X'E MAJICE ob 20. un
7. septembra amer. ban: en>t. komedijo VROČE MAJICE ob 16.. IS. in 20. trn
H. septembra amer. ban: trat. komedija VROČE MAJICE ob 16. in IS. uri. ,un ban vojni film VRNITEV ob 20. uri
9. septembra danski ban: erot. komedija ZAKAJ NE PRIDEŠ V MCKIO PtiSTEUO ob 16. 18. in 20. uri
10. septembm amer. ban. srhliivka PTIČI ob 16.. 18. in 20. un
KINOTRŽlC
5 septembra amer ban vojni film NOČ GENERALOV ob 17. in 19.10. premiera amer ban erot. komedije VROČE MAJICI-: ob 22 uri
6. septembra amer ban- risani film PEPELKA ob 15. uri. amer. ban: vojni film NOČ GENERALOV ob 16.10 in 19. uri. pre miera amer. ban: srhljivke f)N VE DA SI SAMA ob 21.30
7. septembra ital. ban: vojni film OD PEKLA DO ZMAGE ob 18 in 20. un
H septembra amer. ban srhljivka PTIČI ob 18. m 2.0. uri
9. septembra domafi ban: akcij, film NORA HISA ob 18. uri, franc. ban: erot. dokumentarni film PARIŠKI NORI KONJ ob 2.O. un
10. septembra danski ban-, erot. kumedi/a ZAKAJ NE PRIDEŠ V MO/O POSTE I Jo ob 18. m 20. un
DOM KAMNIK
5. septembra amer. ban nsam film PEPELKA ob 16 un. grški ban: erot film EMANUELA - KRAUICA S A DOS A ob In. m 20. uri. premiera amer. ban-, pust filma KASKADER ob 22. uri
6. septembra hongk. ban akcij, film KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 15. uri. grtkt ban entt. film EMANUELA -KRALJICA SADOSA ob 17 in 19. uri. pre miera nem. barv. potit, drame ZAKON MA RIJE BRA UN ob 21. un
7. septembra domaći ban: akcij, film NORA HIŠA ob 18. uri.franc. barv. en>t do kumenturni film PA RlŠKl NORI KONJ ob 20. un
8. in 9. septembra amer. ban: manst fant film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 18. m 20. un
10. septembra premiera amer. ban . CS MM nega filma NOC GENERALOV oh 17.10 tn 20. uri
DUPLICA
5. septembra danski ban en>t komedijo ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTElJO <>b 20. un
6. septembra hongk ban- film DEBELU HOVE AVANTURE oh 15. in 17. uri, nem. ban. jnJit drama ZAKON MARIJE BRA U N ob 19. un
9. septembra amer ban vojni film NOČ G EN ERA LO V ob 20. uri
10. septembra amer. ban pntt. komedijo VROČE MAJICE ob jo „n
KOMENDA
4. septembra amer. ban: vo/ni film NOČ G EN ERA LO V oh 20. un
5. septembra amer. ban ivest film PLAVI VO1AKoh20 un
CE8NJICA
4 septembra ital front  ban film OD PEKLA DO ZMAGE ob SMO
RADOVLJICA
5. septembra jugosl. ban. film SREČNA DRUŽINA ob 18. un. nem ban film DE KLETA GREDO V MUENCHEN oh 20. un
6. septembra nem. ban: film DEKLETA GREDO V MUENCHEN ob 18. uri. ital barv. film ZAROTA OKOLI NAFTE ob 20. uri
7. septembra jugosl ban   film SREČNA DRUŽINA ob 20 un
8 in 9. septembra ital ban film ZAROTA OKOLI NA FTE ob 20. un
10 septembra amer han pust /,/„, KON VOJ ob 20. un
RLED
•iL aePtemhra   ital   han    film MESTO ZENA ob 20. uri
mr^JSSS^ta amer han fišm prijatew
V STISKI ob 18 in 20 uri
h. septembra ital. ban: fibn j/j ZENA ob 18. un. ital ban: knm.fikf' CIJA PROTIGANGSTERJEMobM b
7 in 8. septembra nem. ban\ fibnBim TA GREDO V MUENCHEN ob%>,m 1
9. septembra jugosl. ban-, filn, <i||ffl DRUŽINA ob 20. uri
KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA
,5 septembra ital. ban: filn, jfff ŽENA ob 18. un
6. septembra amer. ban: film PRU0-V STISKI ob 18. in 20. uri
10 septembra ital. ban. film Uw OKOLI NA FTE ob 20. uri
SKOPJA LOKA SORA
4 septembra franc. komedija CAW NE&CO.ob 18. in 20. un j
s in 6 septembra franc. *na./ih/<H VAJ ALI LOPOV ob 18.in20.im ,
8 in 9. septembra ital. drama PW* 1 NIC A ob 18. in 20. uri
ro  septembra ital uest. film m SJANIDOlARob20.un
ŽELEZNIKI OBZORJE
4 septembra franc. knm film W ALI LOPOV ob 20. un
5. septembra amer drama SI ZVON ob 20. uri       . J
6 septembra franc. komedij SE&CO obl8.in20.un
%   septembra amer. vojmftlmMl PRVA DIVIZIJA ob 20. un
JESENICE RADIO ^
^■CA^^S^^ '7tin%%tembraitall^^\
DOLINE NILA ob 17-      "jL ^
7 in 8 septembra amer. tnm. fin l AURE MARS ob 17. in I9jm
9 septembra amer. kaibopkiftk BREZ ZAKONA ob 17. in I9.un
JESENICE PLAVŽ ,
4 septembra amer. bon: film auu SANMANCISCA ob 18. m».« ^
5 in 6 septembra amer film OClUF M A RS ob 18. in 20. un *(
7 in 8 septembra ital. ban film $W l)dUNENJLAobl8.in2aun .
10 septembra amer. ban film i» BREZ ZA KON A ob 18. m 20. un
DOVJE „ mv7i
5 septembra amer. film LOV ZA
RAČEM oh 19.30
6 septembra nem. OLIVE ob 19.30
ban-
film 8n
film S«
KRANJSKA GORA
5   septembra nem. ban-
OLIVE ob 20. un oT/Ul* 9 septembra amer oan »•
MARSof>20"n
TEK 4 SEPTEMBRA 1981
SPORT IN REKREACIJA
15.STRAN GLAS
Naši Športniki
Kranj — Prav zanimivo je bilo sli Sati. kako je Se ne 18-letni Marko Po Unr iz Kranja pravzaprav zaftel \ vr«te savskih kolesarjev Bil je Se poba lin, majhen in slaboten, ko je pred nekako Šestimi leti obiral češnje Sosed ga je spodbujal. češ prodaj jih »n kupi kolo Res je napravil tako Denarja )c bilo komaj za starega <*e#kega fav>rita, a veselje je v Marku »z dneva v dan naraščalo. Vključil se je v kolesarsko sekcijo na Kokrici. pol leta kasneje pa se je pridružil Sav ^anom. Na klubskem prvenstvu je bil tretji. S tem je dobil pravico do novega kolesa in stalnega mesta v pionirski ekipi
Pridno je vadil in vztrajal, čepra«. Posebnih uspehov v tistem času ni do-*eiial. Vzljubil je ta naporni Sport, se navezal na tovariše v klubu. Iz Anonimnosti se je povzpel nekako Pred dvema letoma, ko je tekmoval že reprezentanco starejših mladincev Glisti uspeSen pa je v tej kolesarski *r«>ni. Naj najštejem le nekaj najboljših uvrstitev: na balkaniadi je Osvojil odlično sedmo mesto, je državni prvak v cestni vožnji posameznikov in ekip. na etapni dirki Kosmai-Mri partizani je bil drugi, tretji na ve-
S češnje
na zmagovalno
stopnico
terenski dirki na Vršiču, niz uvrstitev med deset najboljših na je dosegel tudi na tekmovanjih po Italiji in Zahodni Nemčiji.
»Zadnji dve leti sem res veliko vadil.« pripoveduje. »Razen napornih kondicijskih priprav pred sezono prevozim vsak dan. vključno 7 dirkami, po HO. 70 kilometrov Ni mi težko Kolesarstvo mi veliko pomeni: boj s samim seboj in z drugimi, prijateljstvo, novi kraji, ki jih spoznavam!«
V dobrem poldrugem mesecu, kolikor bo Se trajala letošnja tekmovalna sezona. Marka Polanoa čaka Se nekaj zahtevnih preizkuSenj. Jutri Rogova dirka, državno gorsko prvenstvo in prvenstvo na kronometer. izbran pa je tudi v jugoslovansko mladinsko reprezentanco, ki bo sodelovala od 11. do 13. septembra na etapni dirki Po Istri in Sloveniji. V ekjpi bodo Se Savčana Marn in LampiČ. Ljubljančan Pavlic ter kot rezerva Novome-Sčan Zagore.
Prihodnje leto bo Marko Polanr prestopil v člansko vrsto. Spočetka se ne nadeja velikih uspehov, najprej bo moral odslužiti vojaški rok, kasneje pa utegnemo o njem *e veliko sliSati H. Jelovčan
Petnajsto jubilejno evropsko prvenstvo v plavanju PEP '81
Split pripravljen na velik dogodek
Uetika
bomno stopstvo — lične Vrstitve
— Mlajši mladinci in mladin-<* v soboto in v nedeljo merili za ■i*ke naslove v atletiki za letošnje Med dvesto tekmovalci iz 21 atlet fckibov se je odlično odrezalo tudi —-o zastopstvo kranjskega Trigla-'5-letni Drago Čulig je zmagal v metu m bil drugi v metu krogle. Osebne --»m prvenstvu v Mariboru do-Kukovica v teku na 1000 metrov. n« 3000 metrov in Kabič v metu
.uhati - mlajši mladinci: 1000 me-1 MedveJek (Ljubljana) 2:35.6, 10. » (Triglav) 2:42,3; 3000 metrov: ,r- (Cerknica) 9:06,0, 8. Kelbič (Tri->fr35,0; krogla (6 kilogramov): 1. Ku *l/*Wje) 13,20, 2. Culig (Triglavi ,! kopje (800 gramov): 1. Lapajne mesto) 54,08, 4. Kabič (Triglav) kladivo (6 kilogramov): 1. Culig v) 3632, 5. Kabič (Tnglav) 31.62: Jfc mladinke: kopje (600 gramov): 1. ^(Maribor) 38,32. 4. Vončina (Triglav)
L. KogovSek
*trti ^turnir pokal Kranja
»rganizaciji go kluba petek, 4. septembra, ob
Strelsko
tekmovanje
invalidov
Podnart — DruStvo invalidov Radovljica je v nedeljo, 30. avgusta, v Podnartu organiziralo Športno srečanje, meddru-Stveno tekmovanje invalidov v streljanju. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Kranja, ki je dosegla 631 krogov, drugo mesto pa ekipa iz Škofje Loke r 421 krogi. Tretja je bila pred Domžalami ekipa iz Radovljice s 414 krogi. Tekmovanje so vodili člani strelske družine iz Podnarta. Invalidi so bili s prireditvijo zelo zadovoljni in si želijo Se več takih Športnih srečanj.
Ciril Rozman
- V *j »e bo
Fj&l go turnir za pokal Kranja, ki ^C*JSP^JF* vr8ti Najbolje uvričeni si pTOObih' pravico nastopa na držav vN»CfMtvu' ^ k° decemhra v blej-Vj^l« Golf, prvih pet s turnirja pa 0^*°P«lo kranjski klub v I. zvezni ligi ^ ,j*J*> v kletnih prostorih vrtca Jani-OSJT5*10** ulica 5). Prvo kolo bo na K**?* v petek ob 18. uri, drugo, tretje in C v »oboto (ob 10. uri, 14.30 in ob Prto in Šesto pa v nedeljo ob de jJSČV01 ob 14.30, zvečer ob 19 30 pa bo ^^"*v nagrad. Vstop na turnir je
M. Chvatal
Alpinistične novice
V soboto, 15. avgusta , sta Milena Ekar in Drago Segregur preplezala
Steber Grintavca.  Istega dne sta
Eležala tudi Matej Kranic in Štefan artner. Plezala sta Raz Jalovca. Naslednji dan, 16.8., sta Ferenc Markič in Janez Triler preplezala Dolgo nemško smer v Severni steni Triglava, Marijan Ručigaj in Dušan Sajovec pa Levo zajedo v V steni Ste-narja. Isti dan sta Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik plezala smer Debeljak— Deržaj—Sumar v severni steni Špika
Vsekakor največji dosežek prejšnjega tedna je med kranjskimi alpinisti dosegel Tomo Česen. V četrtek, 20. 8. ie v solo vzponu preplezal Aschen-brennerjevo smer v S steni Travnika, kar je četrti solo vzpon po tej smeri nasploh. Plezal je okoli tri ure, nato sestopil po smeri Jesih-Potočnik v S steni Sit in isti dan preplezal Ae Kal tenegerjevo smer v Koto vi špici.
Prejeli smo tudi nekaj novic o dejavnosti članov AO Jezersko:
V pasu črnih plati v Z steni Dolgega hrbta sta Rado Markič in Luka Kar-ničar 14 8. preplezala prvenstveno Plavolaskino smer. Smer poteka desno od lani splezane Šuštarje ve smeri, dolga je 300 m in ocenjena VI A2 (2 dolžini), ostalo IV Smer sta plezala Atiri ure.
Isti dan je Markič opravil Ae prvo ponovitev Mumčkove smeri v isti steni, naslednjega dne pa z Megličem (AO Tržič) Ae prvo ponovitev Kovko-sindroma v S steni Grintave« Matjaž Dolenc
vega
9PLTT — Največje dalmatinsko mesto Split je pripravljeno, da sprejme udeležence letošnjega jubilejnega petnajstega evropskega prvenstva v plavanju, skokih v vodo. vaterpolu in umetnostnem plavanju. Na največjem tekmovanju v teh vodnih Športih se bo za evropske naslove in kar najboljše uvrstitve v vseh Štirih panogah potegovalo nad Aeststo tekmovalcev in tekmovalk iz sedemindvajsetih evropskih držav. V Splitu bo tako zbrana res »elita« plavanja, vaterpola, umetnostnega plavanja in udeleženci v skokih v vodo.
Veliko dela je bilo treba opraviti, da bo to prvenstvo mladih Evrope organizirano tako. kot mora biti. Splitčani, ki so bili leta 1979 organizatorji mediteranskih iger, si ne smejo privoščiti nobenega spodrsljaja Vsi vemo, da so bile takrat mediteranske igre odlično organizirane, čeprav so bile v sedmih dalmatinskih mestih. Takrat je prevzel pokroviteljstvo nad igrami pokojni predsednik Josip Broz-Tito, ki je tudi odprl to največjo Športno manifestacijo na Mediteranu. Vsi smo takrat z nje odhajali v prepričanju, da so prebivalci Splita in okoliških mest in ostali, ki so pomagali pri izvedbi, naredili vse. da so bile mediteranske igre res odlično organizirane.
Tako naj bi bilo tudi od danes pa vse do prihodnje sobote, ko bo prvenstvo zaključeno. Slovesna otvoritev bo jutri ob 20. uri v novem Športnem centru na Gripah, ki so bile zgrajene prav za mediteranske igre. 2e danes so se v bazenu Jadran začela predtekmovanja vaterpoli-stov v skupini B. Koledar letošnjega petnajstega prvenstva Evrope v plavanju, skokih v vodo, vaterpolu in umetnostnem plavanju je natrpan. Prvenstvo se bo odvijalo po predhodnem načrtovanem umiku. Bazeni na Poljudu in Jadranu bodo tako zasedeni od jutra do večera. Za tekmovalce in tekmovalke ne bo oddiha. Vsi so prišli v Split, da se pomerijo v športnem boju za najboljše rezultate in za osvajanje evropskih odličij. To bo hkrati eno najmočnejših prvenstev v zadnjih letih. Vse oči evropske športne javnosti bodo deset dni uprte v Split, saj bo jugoslovanska TV mreža vsak dan sedem ur oddajala evrovizijsko sliko po Evropi.
Med to plavalno druščino Evrope, pri skokih v vodo, vaterpolu in umetnostnem plavanju bodo nastopali tudi Jugoslovani. Naši reprezentanti bodo nastopali v vseh disciplinah  letošnjega evropskega
prvenstva Največ se pričakuje od plavalcev kranjskega Triglava Boruta in Darja na Petriča. Borut Petrič je kandidat za eno od odličij na 1500 m in 400 m kravi. Darjan Petrič je po letošnjih rezultatih na 1500 m kravi dokazal, da je med osmimi najboljšimi evropskimi plavalci na tej najdaljši moški plavalni progi Lepe možnosti za zlato kolajno imajo tudi vaterpolisti. Nastopili bodo pred domačim občinstvom in splitskimi gledalci. Splitski gledalci so tisti, ki bodo pri osvajanju najvišjega evropskega naslova lahko veliko pripomogli k osvajanju prvega mesta Od reprezentantov v skokih v vodo ne pričakujemo veliko, umetnostne plavalke pa bodo nasploh prvič nastopile na tako velikem tekmovanju. Ta disciplina je pri nas Se vedrto v povojih.
Od ostalih plavalnih reprezentanc se največ pričakuje od. tekmovalk in tekmovalcev iz NDR. SZ in ZRN. Ti naj bi krojili v Splitu evropski plavalni vrh. Tem se bodo pridružili še plavalci in plavalke iz Švedske, Madžarske in Romunije. Ostali, razen Boruta Petriča. nimajo nobenih možnosti, da bi osvajali evropska odličja. Pri tem ne smemo pozabiti, da je splitski bazen na Poljudi izredno hiter. Zato ne bomo presenečeni, če se bodo evropski in svetovni ter državni rekordi vrstili iz discipline v disciplino. V vaterpolu so med kandidati za vrh vaterpolisti SZ. Jugoslavije, ZRN in Madžarske. Tudi Italijani bodo za vse nevarni. To so torej moštva, ki bodo v Splitu obračunavala za evropsko zlato, srebro in bron.
Jugoslovanski plavalci in plavalke so na dosedanjih evropskih prvenstvih osvojili tri srebrne in šest bronastih odličij. Srebro je trikrat osvojila leta 1970 v Barceloni Mirjana Šegert. Bila je druga na 100 in 200 m kravi ter 200 m delfin. Prvo bronasto kolajno so Jugoslovani osvojili leta 1938 v Londonu. Osvojil jo je Anton Cerer na 200 m prsno. Leta 1947 se je Cerer še enkrat izkazal. V Monte Carlu je ponovno osvojil bron na 200 m prsno. Bronasto odličje je za jugoslovansko reprezentanco na evropskem prvenstvu leta 1950 osvojil Boris Skanata na 100 m hrbtno. Na tem prvenstvu je bila bronasta tudi moška Štafeta na 4x200 metrov kravi. V Eso Ligorio je bil tretji leta 1954 v Torino. Po teh uspehih smo na evropski bron morali čakati kar štiriindvajset let. V Jonkopingu na Švedskem ga je osvoiil leta 1978 Borut Petrič. D. Humer
Četrti rekreacijski množični tek
V Naklem
»Od spomenika do spomenika«
**lub Kranj pripravtj
ina turnir za pokal Krama
NAKLO - TVD Naklo bo letos že četrtič zapored priredilo množični rekreacijski tek »Od spomenika do spomenika« Tek bo letos organiziran v počastitev devetintridesete obletnice herojske bitke partizanov z okupatorjem v Udinborštu Takrat je padla namreč glavnina II. bataljona Kokrškega odreda.
Udeleženci letošnjega teka bodo 12. septembra startali v Šestnajstih starostnih skupinah. Mlajše pionirke in pionirji - starost od 6 do 10 let - bo imela 1000 metrov dolgo progo. Starejše pionirke in pionirji od starosti 11 do 14 let bodo morali preteči 2500, mlajše mladinke in mladinci od 15 do 16 let pa 5000 metrov. Starejši mladinci in mladinke, članice in člani, veterani in veteranke ter veterani od 36 do 45, od 46 do 50 in nad 50 let se bodo pomerili na pet kilometrov. Toliko kilometrov bodo morali preteči tudi pripadniki JLA.
Proga je raznolika in prirejena tako, da jo bodo lahko brez težav pretekli vsi udeleženci. Start in cilj bosta na nogometnem igrišču v Naklem. Gre .mimo spomenika ustanovitve I. kranjske čete na Ce-gelnici do spomenika na navju padlih borcev II. bataljona Kokrškega odreda in nazaj v Naklo.
Tek ali hoja po Udinborštu
Kokrica — Sekcija za rekreacijo pri športnem društvu Kokrica prireja v nedeljo, 6. septembra drugi gozdni tek. Po zagotovilu organizatorja so priprave že zaključene in proge dobro označene ter primerne za vadbo. Start ženskih udeleženk teka po gozdovih in obronkih Udin-boršta bo oh deseti uri. moški se bodo podali na deset kilometrov dolgo progo ob 10.30 Start trim pohoda bo ob 11.15. Prijave sprejema organizacijski odbor na dan tekmovanja, pnjavnina pa znaSa 30 dinarjev. Prireditelj priporoča vsem delovnim ljudem in občanom, ki so že v avgustu pričeli z redno vadbo, nastop v eni izmed tekmovalnih disciplin Vsem ostalim svetuje, da se udeležijo trim pohoda na tri kilometre dolgi progi. Doseženi rezultat in telesno pripravljenost bodo ocenili po tabeli Cooperjevega testa in bo hkrati navodilo za rekreativno dejavnost v septembru.
Trim na Kokrici
KRANJ - Savsko društvo za rekreacijo in šport Gumar pripravlja jutri, 5 septembra, kolesarski trim Start bo ob <>. uri pred zadružnim domom na Kokrici. 25 km dolga pot pa bo udeležence vodila proti Golniku, Križam. Strahinju in na-zai na Kokrico
Akciia je posebna po tem. ker bodo k<> lesarji glede na telesno pripravljenost razdeljeni v dve skupini Prva bo vozila dva kroga, to je .50km. druga pa enega, in sicer g omejeno |>ovprečno hitrostjo 15 do 20 km na uro
Startnine ni Vsak udeležen**-. DO na cilju preH mačko. Ce ho jutri vreme llabo, bo trim v nedeljo. fS septembra.
H. J.
Pokroviteljstvo nad tem .četrtim rekreacijskim množičnim tekom je prevzela delovna organizacija Merkur iz Kranja. Prehodni moštveni pokal je pred leti poklonil občinski odbor ZZB NOV Kranj. Na lanskem teku je nastopilo že nad tristo udeležencev v vseh starostnih skupinah, moštveni prehodni pokal so lani osvojili tekmovalci in tekmovalke domačega Partizana.
Posebnost tega množičnega rekreativnega teka je v tem, da udeležencem ni treba plačati startnine. Prijave sprejema TVD Partizan Naklo, vsi tisti, ki se boste odločili za tek v zadnjem trenutku, pa se lahko prijavite še pol ure pred startom na nogometnem igrišču v Naklem.
-dh
Komentiramo-
Nogomet
Rekreativci
in kadeti pričeli
Kranj - Ob koncu tega tedna bodo oživela vsa nogometna igrišča v kranjski občini V soboto pričnejo s tekmovanjem Se pionirji druge selekcije, mladinci bodo v nedeljo odigrali pokalne tekme, medtem ko bodo s prvenstvom pričeli prihodnji teden. Kadeti v Športno tekmovalnem sistemu in rekreativci v A m B ligi so ob koncu prejšnjega tedna že odigrali tekme prvega kola:
Rezultati - I kolo - člani A: Trboje Naklo 2:0. Sava : Kokrica 2:1, Komotan Triglav 3 1 Šenčur : Podbrezje 1 2 člani B: Hrast je   Preddvor 3:3. Visoko Grintavec 2:2, Filmarji : Britof 2:1. Naklo B Primskovo 2:1; kadeti : Alples : Britof 0:6, Bohinj : Sava 1:6. LTH : J esenice preloženo.
Pari drugega kola v soboto. 5 .septembra: Naklo : Podbrezje, Triglav : Šenčur. Kokrica : Korotan. Trboje : Sava. Grin-tavec : Hrastje. Britof : Visoko. Pnmsko vo : Filmarji, Preddvor : Naklo B. Vse tekme se bodo pričele ob 16. uri. V Športno tekmovalnem sistemu kadetov se bodo v drugem kolu srečali Britof in Jesenic (ob 15. uri), Sava in LTH (ob 10.30) ter Alples in Bobini (oh 16.30)
S. Verbič
VISOK PORAZ BOHINJA
Kranj — V prvem kolu ligaškega kup tekmovanja gorenjskih nogometnih mo-Stev je bilo prvo bohinjsko moštvo nepričakovano visoko poraženo na domačem igrišču od Tržiča. Naklo i« v go-steh premagalo Grintavec, Alples doma drugo moštvo Bohinja. Triglav v Kranju Reteče, Senčurjani in Jeseničani na so igrali neodločeno.
REZULTATI - Bohinj A : Tržič 0:12. Grintavec : Naklo 3:7. Alples : Bohinj B 6:2, Triglav : Reteče 4:2. Senčurr : Je senice 1:1. Lesce : Sava 1:1 in LTH : Gorenja vas 5:1. To nedeljo pa so bila na sporedu povratna srečanja.
P. Novak
Spominski pohod
po Karavankah
Jesenice — Komisija za športno rekre- | acijo pri izvršnem odboru sindikata železarne Jesenice in svet za športno rekreacijo in izvedbo prostega časa pri občinskem sindikatu Jesenice skupaj B Planinskim društvom Javornik-Koroška Bela iri jeseniško Gorsko reševalno službo organizirata v soboto. 12. septembra spominski pohod Janeza Jenka po Karavankah.
Prva skupina pohodnikov bo krenila iz Planine pod Golico na Golico in na Pristavo, druga skupina udeležencev pohoda pa po lažji poti iz Planine pod Golico na Spanov vrh in Pristavo. Vsi pohodniki se bodo zbrali ob 7. uri na parkirnem prostoru Železarne in pred Zdravstvenim domom, nato pa jih bodo avtobusi odpeljali v Planino pod Golico. Organizatorji opazarjajo, naj bodo udeleženci pohoda primemo oblečni in obuti, prijave pa sprejema občinski svet zveze sindikatov na Jesenicah. V Javomiškem rovtu bo za vse udeležence piknik.
Pohod bodo pripravil' v vsakem vremenu.
D. S.
Nepravilno izbrani reprezentantje
SPLIT — Evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in umetnostnem plavanju se še ni začelo, toda v našem plavalnem taboru se že krepko krešejo kopja. Reprezentanca za ta nastop je bila izbrana po državnem članskem prvenstvu, ki je bilo v Splitu. Ta krat je zvezni kapetan Mitja Prešern določil moštvo, ki bo zastopalo naše plavalce na splitskem evropskem prvenstvu. Naše barve naj bi v Splitu zastopali plavalci Borut in Darjan Petrič, Novak. Kos. Boris Ševo, Dopsaj, Aleksič, Popovič ter plavalki Alaufova in Šeparovičeva. Ti plavalci, razen obeh bratov Petrič, ki sta bila že prej določena za nastop v Splitu, so prišli v reprezentanco, ko so dosegli na državnem prvenstvu predpisane norme za evropsko plavalno prvenstvo. Vmes je tudi nekaj takih, ki so se približali tej normi. In na osnovi teh je zvezni kapetan Mitja Prešeren določil kandidate.
Tu je bila narejena selekcija pri tistih, ki so le delno izpolnili normo. Kaj pa ostali, ki so se ji približali? Ti so lepo ostali doma in trenirali naprej, saj je bilo pred njimi še državno prvenstvo za starejše pionirje in balkansko mladinsko ter člansko plavalno prvenstvo. Tu so vsi ti pokazali, da doma po državnem prvenstvu članov niso počivali. Z obeh balkanskih prvenstev so se vrnili z dobrimi rezultati in lepim številom kolajn.
Dobrih štirinajst dni pred evropskim prvenstvom v Splitu so se začela lomiti kopja. Nad zveznim kapetanom Mitjem Prešernom so se zgrinjali težki oblaki. Reprezentanca je pravilno izbrana, a premajhna in doma so ostali tisti, ki so bili blizu norm za to evropsko prvenstvo. Ko je posredoval Še predsednik mednarodne plavalne zveze FINA Jugoslovan Ante Lambaša. je moral Mitja Prešeren razširiti krog jugoslovanskih reprezentantov. Tudi tu je pogrešil. V reprezentanco je naknadno uvrstil Splitčanke Zajčevo, Pentičevo in Ozretičevo. rezerva je Peranovičeva. ter Zagrebčana Elvis Sevo in članico ljubljanske Ilirije Porentovo. Kje pa so ostali plavalci in plavalke, ki so skoraj dosegle predpisane norme za nastop na evropskem prvenstvu v Splitu? Ce je šel zvezni kapetan Mitja Prešeren že tako daleč, zakai potem ni razširil reprezentančnih vrst? Zakaj je naknadno uvrstil i reprezentanco tri Splitčanke in enega Zagrebčana? Kje so Ravenčanka Cesnikova, hranikovec Pavliha, Kranjčani Jocič, Reboljeva. Prapr nikova, Kosirnikova, Cvekova in Berložnikova? Se nekaj je plavalcev in plavalk iz Slovenije, ki bi v Splitu lahko plavali.
Spet stara pesem, da so le nekateri tako srečni, da bodo lahko na stopili na evropskem prvenstvu i Splitu Mar tisti, ki ne bodo plavali v Splitu, počivajo? Vemo. da naredijo v času priprav veliko več plavalnih kilometrov kot nekateri, ki so v reprezentanci. Po Splitu se bodo še lomi/a kopja. In to upravičeno. Menimo, da i reprezentančni krog sodij(> le najboljši Ne smemo gledati samo na klubske interese in pri tem igrati t ugledom jugoslovanskega plavanja. Zvezni kapetan hi pri izbiri reprezentančnega spiska lahko dal večji poudarek tudi na tiste, ki st> za malenkost zgrciih. njegovo predpisano normo.
. . I). Humer
--i  rt  ■■--■——T"---:-!-•-;-r~—r-
GLAS 16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK. 4. SEI
globtour
™ ^   turistična agencija
jesenski izleti z letalom, vlakom, avtobusom ogled Beograda s Hišo cvetja izleti v okolico
RIM — CAPRI — A8SISI
z avtobusom, odhod 25. 9.
MAKEDONIJA
4 dni, letalo do Skopja in nazaj, ogled Ohrida odhod 25. 9.
RAB
7-dnevni paket, hotel International, odhod 17. in 24. okt.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih poslovalnicah.
ZA LJUBITELJE OPERET - GROFICA MARICA IN KRALJICA ČARDASA
Kompas prireja dva izleta z obiskom okretne predstave. Odhod za prvi izlet je 18. septembra, udeleženci pa si bodo ogledali avstrijsko prestolnico Dunaj in opereto »Grofica Marica«, obiskali pa bodo tudi glavno mesto Gradiščanske ga Železno—Eisenstadt in Neži-dei-sko jezero pri Rustu. Cena trodnevnega potovanja je samo 2.350 din  25. septembra pa je odhod trodnevnega potovanja, na katerem bodo izletniki obiskali Bratislavo in Dunaj, kjer si bodo poleg mestnih znamenitosti lahko ogledali opereto »Kraljica čardaša«. Tudi cena tega potovanja je zelo nizka, samo 2.400 din. Omenimo naj še, da je na obeh izletih na razpolago dovolj enoposteljnih sob brez doplačila. Podrobni programi so vam na voljo v turističnih poslovalnicah. Ne zamudite ugodne priložnosti.
r
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
ODBOR ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
Komisija za subvencijo stanarin
na podlagi 1 . H. in 12. člena Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občini Radovljira in v skladu s sklepom 11. seje zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, dne !♦ H; 1WI - razpisuje naslednji
NATEČAJ
ZBIRANJA VLOG ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE ZA LETO 1981
I   l'PRAVTCENCl DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE
Pravico do delne nadomestitve stanarine do mak umalne višine HO    imajo vsi imetniki stn novanjske pravice na stanovanjih, vloženih \ sklad stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica, ki izpolnili jejo pogoje po citiranem pravilniku Delna nadomestitev stanarine je različna in odvisna od
- velikosti stanovanja.
- letnega doseženega dohodka gospodinjstva.
- premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice m članov gospodinjstva
Do delne nadomestitve stanarine so upravičeni tisti imetniki stanovanjske pravice, ki skupai s člani gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega naslednnh normativov •:
število članov gospodinjstva tosebel:
površinski normativ i kv nit
$2
•4.r>
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še po 15 kv m
VzaeS"*<rl0n',lna S,anOVania k' S° S,areiSa      r*"«esetih let se normativ površine pav«*
Imetniki stanovanjske pravice pa nimajo pravice do delne nadomestitve stanarin,, v nri menh. če sami oz drugi člani gospodinjstva- *
— oddajajo stanovanje v podnajem:
— uporabljajo del stanovanja v poslovne namene:
— ■ so lastniki vseljivega stanovanja:
— so lastniki počitniAke hiSice ali drugih nepremičnin:
- so lastniki osebnega avta (določilo ne velja za invalide, ki avto res |>otrehuie|o> Imetniki stanovanjske pravice nimajo pravice do delne nadomestitve stanarine tudi v ori menh. če so iz neopravičenega razloga nezaposleni.
II UVELJAVITEV PRAVICE DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE
Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z za-htevkom. ki ga vlože na stanovanjsko skupnost.
Zahtevek morajo vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (ALPDOM Radovljica. Cankarjeva 271. v roku štirinajstih dni od objave tega natečaja.
Zahtevku morajo priložiti
- potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva.
- potrdila o letnem doseženem dohodku gospodinjstva (za leto 1900).
- izjavo, da imetnik stanovanjske pravice oz. drugi člani gospodinjstva ne odda ia io del stanovanja v podnajem. ne uporabljajo dela stanovanja v poslovne namene in da niso lastniki vseliivega stanovanja. počitni*ke hiftice ali drugih nepremičnin ter osebnega avta
III SPLOŠNE DOLOČBE
V okviru razpisa za leto 1981 bodo obravnavane vloge z dokumentacijo, ki bodo prispevale v roku štirinajstih dni od objave tega natečaja.
Pristojna komisija stanovanjske skupnosti bo preverila upravićeno«t prosilcev do delne nadomestitve stanarine za leto 19*1 ter pri tem upoštevala vse določbe pravilnika, o odločitvi pa prosilce obvestila v petnajstih dneh po sprejemu ustreznega sk lepa
Z GLOBTOUROM NA MEDNARODNE SEJME IN RAZvSTAVE
Iz ponudbe strokovnih potovanj turistične  agencije  Globtour vam predstavljamo  programe  za obisk dveh sejmov. Od  15. do 17. septembra bo v Londonu »DUSTEX« -mednarodni sejem čistilnih in filtrir-nih naprav. Na to razstavo, kjer bodo prikazane novosti na področju čiščenja   plinov,   filtriranja zraka, kontrole dimnih plinov in odpraše-vanja, prireja Globtour trodnevno potovanje  z  letalom.  Cena potovanja,   za  katerega  je  odhod 15. septembra,   je   11.750  din. Konec septembra bo v Parizu mednarodni sejem obdelave podatkov in telekomunikacij v pisarništvu, organizacija in tehnika poslovanja — »SI-COB«. Trodnevno potovanje z letalom na to prireditev stane 6.900 din. Prijave    sprejemajo poslovalnice Globtourja, kjer so vam na voljo programi in druge informacije o potovanjih in izletih, ki jih prirejajo.
yu9
Informacije in prijave: Globtour Ljubljana, posl market   -  24-155. 20-029 in Globtour Ljubljana Gosposvetska  4.  ."113-230 ali  311-164.  Globtour rent
car: v Maximarkctii 27-223
r IZLETI, POTOVANJA, EKSKURZIJE
za zaključene skupine organiziramo potovanja po rloii in tujini, informacije dobite na Gosposvetski 4 (tel - 31, 19.9.1981   -  Dražgoše-Goriška Brda -  1 . dan avtt
630 din
26. 9. 1981 - Koroška - 1 dan avtobus, 720 din 19.-20.9.1981  - Ravena-San Marino - 2 dni avti
1950 din
4. 10. 1981 - trgatev - 1 dan avtobus. 845 din 2.-4. 10 1981 - Praga - 3 dni avtobus. 2950 din
Informacije in prijave:
Maximarket tel.: 24-155, Gosposvetska 4, tel.: 311-164.
Poslovalnica v Maximarketu prodaja tudi vse vrste
skih in železniških kart oziroma vozovnic.
OBVESTILO OBRTNIKOM IN DELAVCEM OBČIN GORENJSKE
Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občin Goreni-ske organizira v jesenskem času dve strokovni ekskurziji
I GRAŠKI VELESEJEM
Ekskurzija se organizira v dveh terminih in sicer:
28.-29. septembra in 2.-3. oktobra
Odhod iz Kranja ob 5. uri izpred hotela Creina.
Obrtnik plača 2.160.- din, delavec 1.000.- din, ostale stroške povrne Sklad.
II BOLNICA FRANJA IN OGLED TOZD MLINOTEST ALI TEKSTILNE
Ekskurzija se organizira v dveh terminih in sicer:
16. — 17. oktobra in 9.'— 10. novembra
Odhod iz Kranja ob 6. uri izpred hotela Creina.
Obrtnik plača 2.050,- din, delavec 500 - din, ostale stroške povrne Sklad
Rok prijave je do 10. septembra 1981, na Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občin Gorenjske. Trg revolucije 3, vhod štev. 5, Kranj, ali na Občinska obrtno združenje.
Vse informacije lahko dobite tudi po telefonu štev. 26-077.
OBČINA KRANJ
Izvršni svet
Izvršni svet občine Kranj je na 152. seji 9. 4. 1981 obravnaval program oblikovanja rezerv materialnih sredstev občinskega štaba za civilno zaščito za primer naravnih m drugih hudih nesreč v občini Kranj. Sestavni del programa občinskega štaba za civilno zaščito je tudi nastanitev ogroženega pribivalstva v slučaju naravnih (potres, neurje, poplave) in drugih hudih nesreč in ker vemo, da individualni lastniki in organizacije združenega dela posredujejo veliko število bivalnih prikolic, v katere bi lahko ob hudi naravni nesreči začasno nastanili ogroženo prebivalstvo Izvršni svet, Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito smatrajo, da je potrebno pristopiti k popisu bivalnih prikolic.
Na podlagi 191. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list S RS 23/76)
POZIVAMO
lastnike bivalnih prikolic k popisu. Popis se bo vršil od 14. t. do 14. lft. 1»81 vsak ponedeljek in petek od 6. do 15. ure ter vsako sredo od «. do 17. ure v prostorih občine Kranj - Sekretariat za ljudsko obrambo, soba 132.
Popisa se morajo udeležiti vsi lastniki bivalnih prikolic, ki imajo stalno ali WvaKšfr na območju občine Kranj. Vsak lastnik bivalne prikolice (individualni lastnik an organizacija združenega dela) je dolžan odzvati se pozivu.
Predsednik IS MIlan Bajfeij
K. 4 SEPTEMBRA 1981
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
17.STRAN G LAS
GLAS
Na osnovi sklepa UO DO razpisujemo eno štipendijo za šolsko leto 1981/82 za redni studij
NA FAKULTETI ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO - SMER NOVINARSTVO
Kandidati naj ob prijavi za podelitev sti|*mdije (obrazer 1.851 predložijo Se dokazila o vpisu, o svoji družbenopolitični aktivnosti, zadnje Šolsko spričevalo (ali potrdilo fakultete o do sedat opravljenih izpitih» terpotrdilo o premoženjskem stanju družine.
Dokazila o izpolnjenih pogojih naj kandidati skupaj / vlogo dostavijo do vključno 19 septembra 1981 na naslov: ("T Glas. Kranj. Mose Pijadejfl l/III s pripisom »štipendija«
Upravni odbor ČP Glas Kranj
DELAVSKA UNIVERZA SKOPJA LOKA
V šolskem letu 1981/1982 bo Delavska univerza Skorja Loka organizirala izobraževanje odraslih v naslednjih oblikah:
SOLE:
- Osnovna šola: za 5., b\. 7. in 8. razred
- Tehniška Aola strojne smeri: za 3. in 4. letnik
- Delovodska šola strojne smeri: za 2. letnik
- Delovodska šola avtomehanične smeri: za 2 letnik
- Administrativna Šola: za 2. letnik
- Ekonomska šol a:
- za 2., 3. in 4. letnik
— za računovodske delavce po skrajšanem programu
- Upravno administrativna Šola: za 3. in 4. letnik
TEČAJI:
- nemškega, angleškega in drugih tujih jezikov (začetni, nadaljevalni in konverzacijski)
- za strojepisje
- za krojenje in šivanje
- za makrame
- za strojno in ročno pletenje
- kuharski tečaji
- za varstvo pri delu
- za higienski minimum
- za skladiščnike
- za viličarje
- za težko mehanizacijo
- za tehniško risanje (I. in II. stopnje)
- turistično gospodinjski tečaji za kmečke gospodinje in gospodarje
- za turistične delavce
- za snažilke
- za pisarniško poslovanje
- za vodenje poslovnih knjig
Po dogovoru organiziramo razne oblike internega izobraževanja za °«e profile, funkcionalno usposabljanje vodstvenih delavcev, izobraževanje za družbeno-politično delo in samoupravljanje v OZD. KS. SIS m D PO ter izobraževanje za SLO.
Prfjave in informacije sprejemamo od 1. septembra do 15. sep-Jgjskra vsak dan rasen ob sobotah v pisarni Delavske univerze skorja Loka na PODNU v novem šolskem centru.
Trgovsko podjetje
nama
LJUBLJANA TOZD Veleblagovnica ŠKOF J A LOKA
vabi k sodelovanju
delavko za opravljanje del in naloge
SNAŽILKE Pogoji za sprejem:
nepopolna osemletka, delo je za nedoločen čas v popoldanskem času, poskusno dela traja 30 dni
delavca za opravljanje del in nalog . SKLADIŠČNEGA DELAVCA Pogoji za sprejem:
nepopolna osemletka, delo je za nedoločan čas. v dveh izmenah, poskusno delo traja 30 dni
Hfonene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema Odbor za delovna razmerja TOZD Veleblagovnica Skofja Loka, Titov trg 1, v roku 15 dni po objavi.
Hotelsko turistična delovna organizacija
n.sol .o. Jesenice
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 18.8.1981 razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJE GOSPODARSKO-RAČUNSKEGA SEKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še n*siednje pogoje:
~ da ima višjo izobrazbo ustrezne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj ali '
srednjo izobrazbo ustrezne smeri in 10 let ustreznih delovnih izkušenj,
~ da je moralno politično neoporečen,
"* mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: HTDO Gorenjka, Je-*»>»<*, Prešernova 16, 64270 Jesenice, s pripisom »Razpisna knmisna«. iiodneh po objavi.
\ri^j»ae kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po ■"»•Po delavskega svete delovne organizacije.
Gostinska in trgovska delovna organizacija
NTRAL
KRANJ
TOZD VINO,
TOZD GOSTINSTVO
INDSSS
objavljajo proste delovne naloge in opravila
1 VEČ TRANSPORTNIH DELAVCEV
za PE Kranj in za PE Bled
2 TOČAJA -NATAKARJA
• i POMOŽNEGA KUHARJA
4. ČISTILKE
Pogoji pod točkami
I.. 3. in 4.:
— osnovna šola.
— poskusno delo 2 meseca, pod 2.:
— gostinska šola.
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpol njevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Central, Kranj, Maistrov trg 11. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Osnovna šola JANKO IN STANKO MLAKAR ŠENČUR
razpisuje dela in naloge
UČITELJA GLASBENEGA POUKA IN VODENJE ZBOROV -za nedoločen čas. Nastop službe takoj. .
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za delo v podaljšanem bivanju, določen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta).
Nastop službe oktobra 1981
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite na tajništvo šole v roku 15 dni po objavi.
2IVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ Iva Slavca 1
odbor za medsebojna delovna razmerja
objavlja dela oziroma naloge
SPLOŠNEGA VETERINARJA
za delo v operativni veterinarsko-sanitarni inšpekciji v klavnici v Radovljici
Za opravljanje razpisanih del oziroma nalog se zahteva opravljena diploma na BTF — v TOZD za veterinarstvo. Za objavljena dela oziroma naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogoja pošljite v li dneh po objavi. Odbor bo up ste val prijave, do prispele pravocas-bodo opremljene z do-». Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po izbiri.
ki bodo no in kadli
PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ
Staneta Žagarja 27
razpisuje
LICITACIJO
za leseni objekt za halo A
Licitacija bo dne 10. 9. 1981 ob 9. uri za družbeni sektor, ob 9.30 za zasebni sektor v Savskem logu.
Ogled lesenega objekta je možen isti dan od 7. ure dalje.
Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo položiti kavcijo v višini 10 % od izklicne cene. Plačilo takoj po končani licitaciji. Pravne osebe morajo predložiti pooblastilo in izjavo o osnovnem sredstvu.
SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA
Delovna skupnost sekretariata za občo upravo in proračun Upravnih organov občine Skofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge
MATIČARJA NA KU Pogoj:
— srednja  strokovna  izobrazba  upravno-administrativne ali splošne smeri, tečaj za matičarja in 1 leto delovnih izkušenj Kandidat mora biti družbenopolitično aktiven in mora imeti ustrezne moralnopolitične vrline.
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA V SPREJEMNI PISARNI
Pogoj:
— srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne smeri in eno leto delovnih izkušenj
Dela in naloge se objavljajo za določen čas s polovičnim delovnim časom — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta.
Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Skofja Loka. sekretariat za občo upravo in proračun Skofja Loka. Poljanska cesta 2.
Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku veljavnosti oglasa.
Železarski izobraževalni center
64270 JESENICE — SLOVENIJA
Po sklepu sveta centra razpisujemo javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
izklicna cena
stružnica TES 2 250/1500 (motor nedela) 80.000din
ploščinski brusilni stroj 25.000 din
varilni transformator ELEKTRODA - dvojni 8.000 din
varilni agregat SIEMENS 6.000 din
vrtalni stroj * 5.000 din
2 kom elektromotorja 5.5 KW 2880 obr. 2.500 din
barvni televizor VOXON (ni rezervnih delov) 500din
pisalni stroj Reinmetal 500 din
2 kom računska stroja 250 din
magnetofon kolut ni 300 din
Licitacija bo v prostorih Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah, Ul. bratov Ruparjev 2, in sicer 12. septembra 1981 ob 10. uri.
Pred začetkom licitacije morajo udeleženci predložiti dokazila o vplačani varščini v višini 10.000 din za osnovna sredstva pod zaporedno št. 1 in 2. in 20% za ostala osnovna sredstva od izklicne cene. Varščino vplačajo pri blagajni centra na dan licitacije do 10. ure.
Prometni davek za prodajno ceno plača kupec, za delovne organizacije pa velja pisna izjava, da je za njih to osnovno sredstvo.
Ogled osnovnih sredstev na licitaciji je možen 12. septembra od 8. do 10. ure v prostorih centra.
LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n. sol. o. Skorja Loka TOZD JELEN, gostinstvo Kranj
objavlja naslednja dela oziroma naloge:
1. SNAŽILKE
za čiščenje prostorov na Ljubljanski lav Kranju
2 KUHARICE
v samopostrežni restavraciji Frankovo naselje v Skorji Loki
Pogoj: KV kuharica 3. TOČAJKE
v bifeju samopostrežne restavracije Frankovo naselje
v Škof)! Loki
Pogoj: — K V natakarica
4 VOZNIKA ZA RAZVOZ HRANE Pogoj: — izpit B kategorije
Delo se opravlja z deljenim delovnim časom (od 6.— 13. ure in od 16.-17. ure)
5 VEČ NATAKARIC ZA OBRATE V KRANJU Pogoj: — K V natakarica \
6 VEČ TOČ A JK ZA OBRATE V KRANJU Pogoj: — KV natakarica
7 KUHARICE V OBRATU STARI M A YR V KRANJU Pogoj: - KV kuharica
dela se združujejo za nedoločen čas, poskusno delo za dela točko 1. traia 89 dni, za ostala dela pa 45 koledarskih dni.
Vsa
pod točko 1. traia 89 dni, za ostala dela pa 46 koledarskih dni. Kandidatom, ki bodo izbrani za dela pod točkami 5., 6., 7. TOZD nudi samsko ležišče. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi
e Prijave z dokazili o izobi pošljite na naslov: Loka, DSSS, Kidričeva 53, Skofja Loka, dneh po objavi oglasa.
v 15
G L, A S18. STR AN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
PETEK. 4. SEI
V H'.], letu starosti je dotrpela nasa mama. stara mama
TEREZIJA MEKUČ
iz Sebenj
Pogreb pokojnice bo v petek. 4. septembra 1981. ob 16 uri izpred domače hiše na pokopališče v Križah.
ŽALUJOČI:  hčerka Marta z možem Janezom, vnuka Bogdan in Janez
Sebe nje, 2. septembra 1981
MALI	telefon
OGLASI	23341
ePRODAM=-=====	
Prodam 2200 kosov klinker OPEK K. 250x65x 15. rjave barve »Ljuhečna« Bi-dovec Franc. Kranj. .Jurčičeva 2. telefon 21-719 8179
Prodam vrtne KLOPI in VOZ za pre voz smetnjakov Pivk. Cegelnica .30. Naklo 8186
Prodam 8 tednov stare NEMŠKE OVČARJE. Fireder. Gorenja vas - Reteče 83. Skofja Loka 8176
Prodam TELETA za rejo Velesovo 42. Cerklje 8234
Ugodno prodam »KOMODO«. MIZO (oreh) in VIOLINO. Kranj. Sorlijeva 27 (stanovanje 14 ) 8235
Prodam večjo količino STRESNE OPEKE Vinkovci. Detela Jože. Kranjska gora. tel. 88-530 8236
Prodam mlado KRAVO s teličkom ali 8 mesecev brejo. Lahovče 17. Cerklje 8237
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame. stare mame. prababice, sestre in tete
ANE PRIMC
roj. Goričan iz Stražisča, Sitarska 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena sožalja.
darovane vence in cvetje ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Novaku, sestri Mojci in vsem dežurnim zdravnikom v času njene zadnje borbe za življenje. Lepa hvala fAidi g. župniku, sodelavcem Save Kranj, Avtotehne iz Ljubljane. IMP-ja
iz Ljubljane za izraze sožalja in darovane vence. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala!
ŽALUJOČI: otroci Draga. Tone. Anica, Minka, Ivica z družinami, sestri Mici in Fanika ter drugo
sorodstvo!
Stražišče, Ljubljana, Motnik, 1. septembra 1981
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu tiho zapustila naša ljubljena mama, babica, prababica in sestra
ANA PREZELJ
roj. Demšar — Studeno 1 članica ZZB NOV
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 4. septembra 1981, ob 15.30 izpred hiše žalosti na
pokopališče v Selcah
ŽALUJOČI otroci z družinami: Marko, Anica, Mici, Julka, Ciril, Jože. Cilka. Andreja ter
sestri Julka in Helena
Studeno, 3. septembra 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZIJA JAGODICA st.
iz Stiike vasi
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Beleharju in sestri Anici za dolgoletno zdravljenje ter g. župniku in kaplanu Alojzu Kepic za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tovarni IKOS Kranj in Lojzetovim sodelavcem iz Save.
ŽALUJOČI: žena Rozka, hčerka Zalka, sinova Lojze in Nande z družinami, brat in sestre ter drugo
sorodstvo!
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustila naša mama. stara mama. sestra iri teta
MARIJA VRECEK
roj.'Ti čar — Krumpčeva mama
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem. Društvu upokojencev, sodelavcem SGP Gradbinec in vsem ostalim za darovano cvetje, izrečeno
sožalje in pomoč.
Posebna hvala dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje kakor tudi gospodu župniku pogrebni obred in vsem ostalim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Tupaliče, 1. septembra 1981
za
Prodam 300 kosov pregradnih BLOKOV in 1000 kosov stresne OPEKE bo brovec. Naslov v oglasnem oddelku 8238 Prodam plemensko brejo OVCO in OVNA ter DRVA. Hrastje 51 8239 Prodam TRAKTOR torpede ( 120 ur> s kabino Mannšek. Naklo .1 8240 Poceni prodam KAVČ FOTELJA, rabljena desna VRATA masivni LES 85x200cm Britof 16. Kranj «241 Prodam brejo TELICO simentalko. Sp. Mesnica 187 8242 * Prodam SILOKOMBAJN mex II -verižni. Boncelj. Sp Duplje 58 8243 Prodam 30 smrekovih ŠPIROVCEV. debeline 10x10 cm. dolgih od 4 do 5 m in eno leto stare hrastove PLOHE Informacije po tel. 41-036 od 15 ure dalje 8244 Ugodno prodam 72 rdečih salonitnih strešnih PLOŠČ 1.20 x 1 m Osredkar, C Iva Slavca 5. Kranj 8245 Prodam rabljeno SPALNICO Parti zanska 6. Šenčur 824« Ugodno prodam 50 kv m STENSKE OBLOGE (opaž), širine 8 cm Rupa 36. Kranj 8247 Prodam OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS Robič Niko. Gozd Martuljek 76/a 8248 Ugodno prodam globok OTROŠKI VO ZIČEK. avstrijski, zelen žamet Glavan Anka, Poljee 33, Begunje 8249 HI-FI KASETOFON akai GX M 10 in RECEIVER fischer ta-3000. ugodno prodam. Informacije po tel. 28-493
8250
Prodam TELETA za pleme C na Klanec 5. Kranj 8251
Prodam električni ŠTEDILNIK (4 plošče), star 6 mesecev Orehovlje 25 pri Predosljah 8252
GRADITELJI! Prodam 14 kub. m TERVOLA, debeline 5 cm in 50 kv. m KOMBI PLOŠČ, debeline 5 cm. Ogled možen v soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra. Sajevec Andrej. Trboje 102, Kranj »S
Prodam termoakumulacijsko PfeA 4 kVV. Milje 26, Šenčur 8254
Prodam ŽELEZO, premera 8 mm. 500 kg. Zupan, Bistrica 12, Podbrezje 825>
Prodam 24 kosov dekapirane PLOČEVINE, velikost 2x 1 m. debeline 0.8 mm. nove. Kranj, Zasavska c. 47 8256
Prodam električno DVIGALO primerno za gradnjo hiS. Telefon 25-502 od 19. do 21. ure „ ^
Prodam KRAVO po izbiri in 6 tednov staro TELIČKO Poženik 34 Cerklje
Prodam LES za ostrešje. DESKE 25 mm in suha mehka DRVA Suha 33 Kranj L18259
Prodam 3 OKNA 130 x 130, zastekljena B polkni. Bajt Pavel, Žerjavka 3 pn Trbo-
Ja Prodam trda suha DRVA Javorje 26. POLJANE 8261
PRODAM TRI MESECE STAREGA PSA - ŠPANJOLA, in 60 kg nove ZIME za v posteljne vložke (cena nizka). Vidmar, Tekstilna 5. Kranj 8262
Poceni prodam starejšo DNEVNO SOBO: omari. 2 fotelja, kavč. mizico, primemo za manjši prostor Kajnih Kranj, Gorenjskega odreda 10. tel. 27-227
8263
Prodam 14 kv. rn klasičnega bukovega PARKETA, 15 kv m SIPOREKSA 5 cm. 2 BOJLERJA, stoječa, 50-litrska Vse nerabljeno. Pungeršek. Škofjeloška c. 1. Krani 8264
Prodam lep bel KROMPIR igor. gnojen samo s hlevskim gnojem, CSnaS din - 1 kg, ter kupim mlado KRAVO, visoko brejo ali s teletom. Sp. Brnik:66. Cerklje 8266
Prodam nerjavečo POMIVALNO MIZO z dvema koritoma Telefon 27-761 dopoldan 8268
Prodam dva BIKCA simentalca, stara 10 dni. Pokopališka 6, Kranj 8267
Prodam rabljen čmobe! TELEVIZOR Ul Tatjane Odrove 5. Kranj. Palovšnik
8268
Prodam ozek ŠTEDILNIK na kurilno olje, cena 500 din. Znidaršič Irena. Zasavska 56, Kranj 8269
Prodam TRAKTOR stever, 28 KM, 60 kv. m desk za »pobjon* in 20(X) kosov OPEKE Spičak ter 3 prm DRV Zapuže 2, Begunje 8270
Poceni prodam solo KITARO kopija fender. Cop Jani, Britof 133, Kranj 8271
Prodam starejšo SPALNICO Tomažič Marjan, Gregorčičeva 28, Bled 8272
Zaradi selitve prodam ohranjen ŠTEDILNIK. Bradeška. Kocjanova 20, Stražišče - Krani 8273
Prodam LEŽIŠČE 90x190 in otroško POSTELJICO Telefon 25 102 popoldan
8274
Prodam dva FOTELJA in KAVC. Ke celi Marjana, Savska 4, Lesce 8275
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in uvožen avtosedež vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Zibert. Janeza Puharja 6/VI, Kranj 8276
Prodam POGRAD z jogiji, trajnožareč ŠTEDILNIK kuppersbusch, PEČ na olje ter betonsko STRESNO OPEKO Spičak, vse  rabljeno   Telefon  77-887  - Bled
8277
STRESNO OPEKO »folc« rabljeno 2500 komadov prodam ali poklonim. Kranj. Kajuhova 11. tel 28-783
Prodam novo PREŠO - stiskalnico za žitni kombajn Zmaj 132. Umnik Joža Predoslje 46
Prodam jedilni KROMPIR igor, gnojen samo s hlevskim gnojem in 2 kub. m MIVKE, lahko dostavim na dom. Stare, Tatinec 6, Preddvor 8348
Barvni TELEVIZOR, znamke blau-punkt, prodam. Telefon 47-039 8349
KUHINJO in ŠTEDILNIK prodam Telefon 22-914 od 18. ure dalje 8360
Prodam DA VOLI MIKSER z ojačevalcem, 100 VV Srednja Bela 33, Preddvor, tel 46-232 8351
Ornobel TELEVIZOR iskra panorama,
,£}%F' Prodam Kličite popoldan po tel.084-22-294 1 ^
„,1^ električni ŠTEDILNIK, »TE PIH« 160X2.50 m in TV-MIZO (iolnik 46 - soba 216
..Prodam cementno OPEKO fok. rabljeno 1000 kosov Hudobivnik, Dvorje 82. i ertuje N
P^^KROMPIR cvetmk za ozunni co Sp. Brnik 23, Cerklje ' * H35T, •
Prodam dobro ohranjeno cena 16.000 din. Omejc Jot*. Kranj
Prodam dolgo POROČNO št .t 38. Omejc Jote, Sorlijeva 21,
Prodam   nov ŠIVALNI garanciji, znamke basat — tronik v kovčku ter is BOJLER, 15 KV. m lesno TUS-BANJO. Ogled 17. do 19. ure. Krznar, Kranj (pri kinu Centar)
Prodam maceenove in HE. Naslov v oglasnem
Prodam rabljena dvokriaaa menaje 150x180, z roletami Hrastje 131, Krani
Prodam ročne ŠKARJE, 1 m in KAVČ. Vehovec 4, Kranj
Prodam 200 m 2ICE 2,5 1,5 mm, 200 m rebraste CEVI k« DRSALKE It. 41. Telefon 23-344. Ul. Moia Pijade5
Prodam 40 kv. m bukc TA, MREŽO za sejanje težjo avtomobilsko PRH no 15, Tržič
Prodam več po 10 tednov ŠIČKOV. Grad 43, Cerklje
Poceni prodam iuhjanako OBLEKO in krzneno JAKNO. Informacije po tel. 26-448
Prodam 24 kv. m 5 cm KOMBI Kalan, Kurirska pot 33/a.
Prodam rabljeno SPALNICO. Partizanska 6
Prodam 10 tednov staro traktorski KULTIVATOR 129, Duplje
Prodam PUNTE, BANK I NE VE 6x5cm. Kalan, Suha 4, sljah
Usodno prodam globok _ ZIČEK. Ajdovec, Jezerska c.
Prodam dva NEMŠKA OV< ternel T., Hruška 33, pri Je Prodam 30 kub. m suhih Britof 152, Kranj
Prodam 10 dni starega BIKCA talca in dvobrazdni obračalni Bitnje 22, Zabnka
Prodam električni VARILNI gorenje varstroj, 135 — 145 A. čar, Luže 66, Šenčur
Prodam eno leto staro « me. Puital 19, Skofja Loka
Prodam akustično KITARO. C. talcev 20, Skofja Loka
Prodam barvni TELEVIZOR Zakotnik, Suha 8, Skofja T
Prodam 3 kub. m Sil _ Podnar, Kopališka 13, tet 064-451-
Prodam SORTIRNIK za kv kel) nov ali rabljen. Bukovec, Skofja Loka
Prodam lahek GUMI VOZ. Zabnka
Prodam 4 nova vratna KRI' 75 x 200 cm, furnirana (2 levi, 21 renja vas - Retece 46, Skofja " Prodam SEME oljne repke Gabrijel, Virmase 5, Skofja Loka Prodam več PRAŠIČEV, tedfl
TELICO i
do 100 kg. Posavec 16, Podnart POZOR! Obveščam vas, da
usodni ceni dobite KOKOSI CE ali za zakol vsak dan v Naklo
Prodam 80-basno HARMO. lodiia, trije registri. M. Bučan. 12, Šenčur _ ■
Prodam dva PRAŠIČKA, kg. Mlakarjeva 58, Šenčur
Prodam 8 tednov sta
gleme in rabljene DE8— lANKINE. Apno 11, Cerklje Prodam jedilni KROMPIR bt nega gnojenja. Maček, *i druge.u kije
Prodam dva meseca starega
rejo. Sodnik, Cerklje 54
Prodam TELIČKO staro 6 Šmartno 11, Cerklje
Prodam en teden staro TE rijko. Zg. Brnik 23, Cerklje
Prodam dnevno OMARO in _ SKE ELEMENTE. Pogačnik Kamna gorica 20
Prodam globok OTROŠKI \_ (nemški), dobro ohranjen. Ogled v in nedeljo. Velikanje Miloš. St mana 3, Kranj
Prodam 4 kub. metrov suhih PLOHOV Tel.: 22-062
Prodam nerabljeno POROČNO KO in POROČNA PRSTANA is zlata. Cena ugodna. Informacije p fonu 27-712
Prodam BETONSKO ŽELEZO 10 mm. Informacije po tel. 41-123
Prodam manjšo količino VC KOV in ZIDNE OPEKE 29 x Naslov v oglasnem oddelku Prodam    1000   kg BI 2ELEZA premera 10 mm. Telefon
Prodam 13 vreč P E RUTA za Boštar Franc, C. na Rupo 1, Kranj
k"prodam PUNTE in BANKINE Preska 20, Trtic
Prodam nove BLATNIKE some delfino, široke. Pintar, Si
^Prodam 18 tednov stare JARČKS
niče. Derling Zvone, Hlebce 16, Lesc*
Ugodno prodam rabhena OK**
VRATA ter novo SRESNO O" Dravograda, sive barve. Franci
nik. Loka 12. Tržič
Izdaja CP Glas. Kranj. M.vek T* r,.„j„ki tisk Kranj, tisk: ZP Ug pravica. Ljubljana. Naslov u«*J fn uprave lista: ^mW.Mc^Pvff
Tekoči račun pri hDK v Kraa.1* vUk;VXo0-603-3W - Telek-*J •H-141 glavni urednik, odgovorni* nik in uprav« 21-835. «d.kci.a SH komerciala - propaganda. nara^J
u «*iaai in računovodstvo n,,ttndivfdu.ln. polletna n* 250 - din. *• inozemstvo prera. rValuto vključno« poalmno. j Opscen« prometnega d«k.*r-Mtojnem-mhenjU 421-1 T2, «
4 strmmHA imi
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
.19.STRAN G LAS
ZAVOD
^EŽURNI VETERINARJI
Poljši
in Trtic
*£*xti2x«' ****
Sme LOKAft, eHpL vet., «4, Zaaerra 19, telefon
vet.,
Loka
JMto lANAlf, dipl. fel*tat.t»-»M Jjbt UBtrtAJL stipl. vet., ^k« 114, tel. 81-1M
aafjnj Radovljica ia Je-
t*-7liarl
•lipi. vat., tele-!fJ-77t
aiaafea fari 2iviao-
mmmm   V Knaju,
Wt Mavca 1, tal. flf-779 ali 3"7tl P* (Maje nepreki-
KUPIM
KRAVO s mlakom ali menjam ••a* staro taaco z doptačaotn afiiiuii 0401 KORUZO. Beželi 16.
8402
ŠTEDILNIK kappersbusch na •a**. Telefon 21-410 8403
TEHTNICO z lesenim ogrod-uteži, do" 150 kg nosilnosti v **nju. Kristane Janko. Srednja 8278
P0LKNA   za   okna 100/70 oglasnem oddelku 8279 tuno KOŠARO za italijanski »oaflek. Telefon 26-551 8280
VOZILA
^osebni avto FIAT 126 - ongi •JJttaki, 90 PS letnik 1970. Karo £"*i«lno obnovljena, prevoženih Avto je bil ves ca s gnražiran. *jrfa roka. Prodam tudi FIAT **uieiii) 4.000 km. Informacije Tržič, Bistrica 110, tel. 50-034 ZASTAVO 750, letnik 1972. •tfkova 16, Kranj 8448
■i tvto AMI 8. letnik 1971. Košir-^BkofjaLoka 8195
tovorni avto TAM 5000, letnik aunenjam za osebni avto. •».Kranj 8196 ^ brezhiben MOTOR za spačka, ^'onudbe po tel. 24-396 dopoldan k- 8201 ^Rrodam ZASTAVO 750, letnik ..■fftjkano do oktobra. Hribar, C. •'^Kokrica- Kranj 8202 1 PZ-130O, letnik 1972, potrebno .Popravila, celo ali po delih ter J? LTH, 380-litrsko, v garanciji.
8206
dobro ohranjen PZ-125, star * P°'» registriran do januarja f«a.Telefon 74-762 8281 letnik 1977, prodam. Infor-£    25-636 -Kranj 8282 ■»OPEL KADETT SL. letnik .**«Jiran do 9. 5. 1982. Motovič ' **nca 190, Tržič 6283 ZASTAVO 101, letnik 1976, mW0 din. Cosič, Jelendol 9. Tržič
8284
bodo odprte t prodajalne:
na-
Itnl: Delikatesa, Maistrov trg I* vasi, Šenčur in Naklo v od 7. do 13. ure, vse ostale *>lne pa bodo odprte od 7. do V Kfemenček,   Duplje, Kr-Cerklje, Hrib, Preddvor, Koč ; Jezersko, Na Klancu. Opreft-84, Kranj.
Diskont Naklo, odprt od 8. on, dežurne prodajalne pa so f od 7. do 19. ure in sicer: fcj*lna PC   Vodovodni stolp, Ul. Moia Pijade, SP Pri »•J. Kranj, Titov trg 5, Merjenj, Cesta JLA 6, SP Pla-Mpančioeva 17, PC Britof, PC ^.PC Šenčur.
Ndio
pro-
naaladnje Centrala Kranj:
'•  do   11. ure: Delikatesa, * trg n, Krvavec, Cerklje, 1 v Naklem, Na vasi, Šenčur •*», S. ata tanak rs, bodo ▼ ostalih občinah nasled-
na Plavžu,  Titova 79, **»*, Kasta 3 na Kor. Beli, V. 8/a.
/A LOKA
Fodlubnik
U
tor, Trg svobode 27, Žito JLA 6, Mercator, Slap.
Prodam ZASTAVO 750 Marolt ca 24, Podna rt _
FORD TAUNUS 17 M, regurtnrar. do aprila lt82. prodam za 1.8 SM Tel. 28-741 - Kranj 8186 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, prenovljeno, regiatrirano do avgusta 1982 Cerklje 134 8986 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 Tavčarjeva 22, Krani (Subanovič) 8287 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 Ogled moten vsak dan. Polianec Rimo 3, Blsd 8288 Ugodno prodam ZASTAVO 760, letnik 1972.Zakotnsk, Suha8SkofjaLoka 8989 Prodam ZASTAVO 760 8 apsciaj. letnik 1979, cena 70.000 din, CITROEN 20 D8 skoraj nov, 71.000 km, 140.000 din. Grenc 4, Skofja Loka 8290 Prodam ZASTAVO 101 po delih. Pod upnik, K nape 17, Selca nad Skofjo Loko
8291
Prodam SKLOPKO za RENAULT 8 Sv. Duh 122 (za trgovino) Skofja Loka
8292
Prodam LADO 1200, letnik 1971, registrirano do 3. 7. 1982. Možina. Sveti Duh 68 (pri gradu) Skofja Loka 8293 Ujtodno prodam R-12, lahko tudi na kredit. Stranmj 7, Naklo 8294
Prodam RENAULT-8 Informacije na telefon 26-518
Ugodno prodam avto RENAULT 4, letnik 1976, registriran do aprila 1982. Ogled vsak dan od 16. do 17. ure. Ančik, Radovljica, Cankarjeva 26 8296 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. Ogled od 16. ure dalje. Berce Janez, Pod-hjboik 47, Skofja Loka, tel. 61-101 8296 Prodam KOMBI 1300, registriran do marca 1982. Ogled dopoldan. Sutna 30, žabnic* 8297 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. neregistriran, v voznem stanju. Meglic Lom - Grahovie 25, Tržič 8298 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, cena 4,2 SM. Lotrič. Hrastje 99, Kranj
8299
Prodam  zelo dobro .ohranjen avto FIAT 860 special. letnik 1970, prevofenih 90.000 km, registriran do maja 1982. Telefon 084-40-010 8300 Prodam R-4, letnik 1974. Sp. Bela 2, Preddvor, tel. 46-306 8301 RENAULT 4, letnik 1975, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled pri Z a velja na, Jesenice — Koroška Bela, Koroška c. 1 vsak dan popoldan 8302 Prodam  ZASTAVO  101   luz. letnik 1977. Ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Truden Feliks, Bistrica 2, Tržič 8303 Poceni prodam dobro ohranjeno DIA-NO, letnik 1977. Gorice 4, Golnik 8304 Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1975. Galetova 12, Kranj 8305 Prodam 3 leta starega ZAPOROZCA registriranega do septembra 1982. Tomič Veaoor, C. 1. maja 89, tel. 26-608 ogled popoldan 8306 Prodam ZASTAVO 760, letnik 1971, v voznem stanju. Ogled vsak dan popoldan Trajčev Jane, Ul. I. avgusta 1, Kranj
8307
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Moten kredit. Sp. Duplje 20 8309 Prodam karambohranb »KODO, letnik 1972, celo ali po delih Naslov v oglasnem oddelku. 8310 Prodam LADO 1600. Bodovlje 21, Skofja Loka 8311 Poceni prodam avto BMW, celega ali po delaš, lahko tudi na posojilo. Psa ta 18, Cerklje 8312 Prodam JAVVO 360 cem, letnik 1979 in ZASTAVO 760, letnik 1977. Poženik 39, Cerklje 8313 Prodam AUDI variant, letnik 1969. Ho temaže 44 8314 Ugodno prodam RENAULT 16. Ogled v petek Sp. Duplje 74 8315 Prodam MOTOR za FIAT 126-PZ, 1500, lahko tudi po delih. Bubaš Jože, Titov trg 14, Kranj aH tel. 28-894 po 15. uri 8316 BMVV 1800. letnik 1967, prodam za 8 SM. Informacije po tel. 21-468 od 8. do 12. ure 8317 Prodam R-4, letnik 1968, po zelo ugodni ceni (2,6 SM), registriran do 15. 8. 1982. Jenkova 2, Kranj 8318 Prodam ŠKODO 1000 MB, lahko tudi po detih Podreča 24, Mavčiče 8319 Prodam FIAT 126 original, italijanski, zelo dobro ohranjen, registriran do avgusta 1982, cena po dogovoru. Tel. 21-156 -Kranj 8320 Prodam VVV 113 po delih, letnik 1960 Danilov   Vane,   Gorenjeaavska   35/A, Kranj 8321 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1980 I nformacije po tel 24-425 8322 Prodam avto ZASTAVA 101, v voznem stanju, zelo dobro ohranjeno, registrirano do julija 1982, letnik 1979 Ogled v soboto od 16. do 20. ure in v nedeljo. Tel. 24-159 Kranj 8323 FORD ESCORT, letnik 1979, nujno prodam.   Janhar  Anton,   Hraše 36/a, Smlednik, tel 081-611-084 8324 Prodam VVARTBURGA  letnik 1974, dobro ohranjenega telefon 064-74-041
8325
Kupim prednji del »FICOTA« Sodja C trii. Gorjuše 71, Bohinjska Bela M326 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, v nevoznem stanju. Telefon 27-606 popoldan 8327 Prodam dobro ohranjen avto R-4, letnik 1976, registriran do julija 1982. Ogjed v popokiansk«m času Renko Vera, Sulka 19, Skofja Loka pod Plevno, tel. «1-961 -int. 48 dopoldan 8328 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 Kokrica, K ura tova 60, tel 26-048 8329 Ugodno prodam FIAT 860 sport, motor po generalni cena 1.5 SM m FORD TAUNUS 16 M, cena 1,2 SM z okvarjenim motorjem Ogled v soboto do 17. ure. Telefon 81-808 8330 Ugodno prodam FIAT 125-PZ S trule vo 38/a. tel 28-640, Kozina 8331 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 760. Informacije po tel. 78-323 Mauser Alenka. Cankarjeva 23, Bled 8332 Prodam osebni avto ZASTAVA 760 SC. letnik 1979, prevoženih 22.000 km. Arh Marko, Sercarjeva 37, Radovljica 8333 Usodno modam LADO special, letnik 1974, prevoženih 28.000 km. Vas mforms
Prodam DIANO 6, staro leto in pol, dobro ohranjeno. Šesta novic Igor. Kropa 26<nriKorožcku) 8335
Prodam ZASTAVO 760. v voznem stanju, registrirano do oktobra 1981, cena 1 SM. Tavčar Pavla, Za gradom 1. Bled
Prodam avto CITROEN GS 220, letnik november 1977. Radovljica. Triglavska 43, tal. 74-36» zvečer 8337
CITROEN G super 1.3, 11.000 km, prodam. Informacije po tel. 76-309 8338
Prodam MOTOR APN-4, star 5 mesecev. Informacije vsak dan od 14. do 18. ure. Smejic Slavko, Bistrica 173, Tržič
8339
ZA BO Do 21, prodam celo ali po dehn. Telefon 78-221 8340
Prodam karam bobra no ZASTAVO 101 medkeran, prevoženih 9.000 km. Robič, Krnica 29, Gorje 8341
Prodam dobro ohranjeno žensko ŠPORTNO KOLO, MODRE BARVE, na 3 prestave Telefon 60-427 8342
Prodam VVARTBURGA, letnik 1973, dobro ohranjenega, registriranega do sep tembra 1982. Telefon 26-737, Herič, Gub-čeva 4, Kranj 8343
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 Bridč Jožo. Ravne 2, Tržič 8344
Prodam ZASTAVO 760, letnik 1972. Gajič, Lahovče 31, Cerklje 8308
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, na kredit. Kostič Milan, Betonova 12, Tržič
8346
Prodam ZAPOROZCA, letnik 1975, ne-legistriranega, v voznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 8346
Prodam RENAULT 4 TLS, december 1978,22.000 km. Telefon 28-776 8347
Ugodno prodam obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1971. Strakl, Begunjska 2, Kranj 8404
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Telefon 22-644 8406
Prodam FIAT 860 special, letnik 1971, 96.000 km. Pavlin. Podnart 4 8406
Prodam tovorno avto PRIKOLICO Hostar Alojz, Kokrica, Grosova 19 8407
Prodam RENAULT R-4, letnik 1979. Kovor 25, Tržič 8408
STANOVANJA
Enosobno STANOVANJE z možnostjo kuhanja in pranja v okolici Preddvora ali v Kranju išče mlad par z otrokom. Šifra: September — redna plačnika 8157 Stirisobno STANOVANJE in GARAŽO v Kranju prodam. Informacije po telefonu 064-26>240 8158 STANOVANJE išče mlad par brez otrok v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Predplačilo 8039 Mlad par vzame v najem GARSONJERO ah enosobno STANOVANJE za dobo 3 do 5 let v Kranju sli okolici. Delno predplačilo. Šifra: September 1981 8409 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku.
*   . 8410 Študentki iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra Resni 8411 Iščem SOBO v batini Kranja, neopremljeno. Šifra: Nujno 8412 Oddam ogrevamo dvoposteljno SOBO s sanitarijami. Ponudbe pod: Samski 8413 Mamica z dvema šoloobveznima hčerkama nujno išče eno ah dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali Kranju za dobo dveh let. Za hvaležnost pomagam šivati. Telefon 084-81-944 popoldan 8414 Dvosobno STANOVANJE zamenjam za enosobno ali garsonjero ali oddam v najem. Ponudbe pod: Skofja Loka 8415 Oddam SOBO poštenemu dekletu ali upokojenki. Šifra: Resna 8416 Lastniško GARSONJERO v Ljubljani - Šiška zamenjam za nekaj podobnega v okohei Radovljice, Bleda, Kranjske gore. Vseljivo v prvi polovici leta 1982. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod šifro: Šiška
8417
Dvema študentkama oddam SOBO s kopalnico v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku. 8418 Prosvetna delavka z dvema šoloobveznima otrokoma najame manjše, po možnosti neopremljeno STANOVANJE v Kranju. Nudim tudi instrukcije iz angleščine. Ponudbe pod: Zanesljiv plačnik
8419
Iščem SOBO s kopalnico v bližini avtobusne postaje Kranj. Ponudbe v Okrepče-va I r ro pri Jurčku za avtobusno postajo.
8420
Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO. Sakič Jelka, Brezje 18, Brezje 8421 Novei. e komfortno dvosobno STANOVANJE   s   kabinetom,   vseljivo 1982, prodamo v Škofji Loki. Ponudbe pod: Gotovina — kredit 8422 Mlad zakonski par najame STANO VANJE v Kranju ali okohei z možnostjo adaptacije ah kasnejšega odkupa za dobo enega leta. Ponudbe po tel. 26-661 - int. 213 dopoldan in 25-234 popoldan 8423 Študentkama ah dijakinjama oddam ogrevano SOBO v Kranju na Planini. Ponudbe pod: Planina 8424
Oje po tel 82-643 od 19 do 21 ure 8334
1 POSESTI
V najem oddam STANOVANJSKO HISO v Stražišču Informacije: Zasavska 18, Orehek 8164
Kupim HISO v dobrem stanju pri Kranju. Plačam v devizah ah dinarjih Ponudbe pošljite pod šifro: Cirče - Dru lovka - Orehek 8425
V Bašlju prodam trenutno še ne zazidljivo (postopek je v taku) VIKEND PARCELO v okviru zazidljivega kompleksa Naslov v oglasnem oddelku. 8426
Kupim zazidljivo PARCELO ah začeto padajo na relaciji od Mojstrane do Kranjske gore. Plačam v devizah ah dinarjih Telefon 83-412 od 20. do 21 ure
8427
GARSONJERO v Kranju oddam v najem. Ponudbe pod: Vseljivo takoj 8428
V najem vzamem GARAŽO na Planini (pri kotlarni). Telefon 22-974 8429
V centru Domžal je naprodaj STANOVANJSKA STAVBA. OgUd možen v Ul. Antona Skoka 2. Informacije daje Dobrin Prane, C. JLA 19, Tržič aH tel. 60-980 (PEKO) od 8 do 14. ure 8430
STANOVANJSKO HISO, novogradnjo ali gradbenu parcelo kupon med Rs dovijseo in Bohinjem Naslov v oglasnem oddelku. 8431
Kupim stanovanjsko HISO ali zazidlj vo PARCELO v okohei Škofje Loke aH SsanddotasiSara: Zdomec
v
8163
ZAPOSLITVE!
Žensko osebo lanoslinio za dela v kuhinji Pansion »GRK;«, Tnpaace 32, Preddvor 8221
Zapoafam KV MIZARJA m delavca n prrečttev oziroma priočeueg* MIZARSTVO STARK, Zg. Bitnje 186, Kranj
8432
NATAKAR išče honorarno delo. Šifra: Natakar 8433
Honorarno delo v Kranju dobi takoj KV ČEVLJAR v dopoldanskem ali popol danskem času. Šifra: Dobro plačilo 8449
ČEVLJARSTVO KERN, Partizan ska 5, Kranj - takoj zaposli K V ČEVLJARJA ali priučenega OD dobri. 8450
^OBVESTILA
4. septembra 81 ob 20. uri se bo pričel v Delavskem domu
mladinski ples
in bo potekal vsak petek do 2. julija 1982.
Vabljeni!
Izdelujem in postavljam MREŽE za vrtne ognje..., tz počakane in aluminijaste tke. Prhe, KOVINSKA GALANTERIJA, Zevrakova 5, Orehek - Kranj, tel. 27-987 (preje Ivanka Dolenc) 8186
ROLETE vseh vrat naročite SPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610. Lahko pišete .pridem na dom!
7863
Cenjene goste obveščamo da bo gostilna MARINSEK MARIJA - NAKLO zaprta zaradi rednega letnega dopusta m adaptacije od 7. 9. 81 do 14.10. 81. Hvala za razumevanje. ZA NADALJNJI OBISK SE PRIPOROČAMO! 8437
OSTALO
PRIREDITVE
Vsako nedeljo ob 15. uri vas vabimo na PLES ob ZBILJ8KEM JEZERU. Zabaval vas bo aneaibel 8IBILA s pevcema ROMANO in TONIJEM. 8438 _Ansemb«l SIBILA s pevcema ROMANO m TONIJEM vas obvešča in vabi vsako soboto v HOTEL KAZINA na JEZERSKEM kjer bo PLES ob 20. uri. Po plesu je odprt DISKO do 4. ure zjutraj Disko obratuje tudi v petkih od 20. ure
8439
V dopoldansko VARSTVO vzamem več manjim otrok. Telefon 22-325 od 7. do 8. ure m od 18. do 90. ure 8442
Osamljeni vdovi ah ločenki grem pomagat delati. Ponudbe pošljite pod šifro: Pošten in delaven 8443
V VARSTVO sprejmem otroka. Naalov V^'?'!5°^*u «h tel 26-830 8444
V VARSTVO vzamem otroka. Telefonska št. v oglasnem oddelku. 8446
Iščem žensko za VARSTVO 3 otrok. Stanovanje in hrana preskrbljeno Pajič EU, Korožka 26, Kranj 8446
Vse ki so videli nesrečo z dne 27. 8. 81, ob 17. uri med motoristom in avtobusom v Dolenji vasi nad Skofjo Loko, prosim da se javijo na naslov: Sabolčec Rezka, Zg. Pimiče 79/c, Medvode 8447
TRZNI PREGLED
IZGUBLJENO
Pozabljena OČALA na vrtu avtobusne P°sUJ* v. K*mnJu prosim vrnite. Velesovo
47, Cerklje. Hvala!
8440
NAJDENO
Našli smo ŠPORTNO KOLO na 10 prestav. Kličite po tel. 21-616 8441
JESENICE
Solata 30 din, cvetača 50 din, korenček 25 din, česen 59,60 din, čebula 13 din, fižol 30 din, pesa 16 din, kumare 12 din, paradižnik 18 din, paprika 19 din, slive 21 din, jabolka 16,80 din, hruške 25 din, grozdje od 30 do 35 din, limone 56.70 din, koruzna moka 21,50 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82 din. skuta 66 din, sladko zelje 12 din, kislo zelje 20,90 din, jajčka od 5,40 do 6,20 din.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, tasta, starega očeta in deda
ANTONA APIHA
Fajdieovega a ta
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom m drugim občanom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Zahvala dr. Jensterlu za obiske na domu. Hvala pevcem* iz Kovorja, govornikoma tov. Erženu in tov. Kejžarju ter Elektrarni Žirovnica za podarjeni venec. G. župniku pa se zahvaljujemo za lep cerkveni obred
ŽALUJOČI V8I NJEGOVI! Zapuie, 26. avgusta 1981
Danes mineva leto dni,
kar ai me za vedno zapustila.
V tihi žalosti da tebe ni,
»e želja po vrnitvi ni izpolnila.
V SPOMIN
Na prvo žalostno in bolečo obletnico, kar si me zapustila, moja in nikoli pozabljena plemenita in ljubeča Žena
MARIJA BREZAR
roj. Sipec
Kako težko je meni brez tebe. Toda kruta usoda mi govori, da je resnica. Najlepša hvala vsem, ki obiskujete njen grob in vsem, ki ste jo imeli radi ter spoštovali njene besede in želje.
2ALUJOCI: mož Karel in njeni ljubeči!
Kranj, 4. septembra 1981
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, brata m strica
PAVLA JEŠETA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni GD Stara Loka, kolektivu Jelovica ter njenim govornikom za r ' vilne besede, oktetu Jelovica ter kolektivu Odeja in vsem ostalim, h kakorkoli omilili našo žalost. Hvaležni smo tudi g. župniku za opr.. .i«?n pogrebni obred. Ob tej priliki gre zahvala dr. Subicu iz ZD Skofja Loka ter Nevrološki kliniki Ljubljana.
VSI NJEGOVI!
Stara Loka, 27. avgusta 1981
GLASOVA ANKETA
Prvi dnevi v vrtcu Angelce Ocepkove na Jesenicah
»Miha Pavliha balonček napiha
Ko smo prvi dan prestopili prag vrtca z našimi malčki, novinci, smo vsi jokali. Mamice in atiji in stare mame bolj na skrvaj. malčki odkrito, naglas. Kot milni mehurčki so se razblinili navdušeni domači pogovori, kako imenitno bo v vrtcu, kjer imajo toooliko igrač. Grenkobe prvega slovesa se ni dalo skriti.
Alenka sedi na majhnem stolčku, narahlo podrsava z drobnimi noži-eami in viha prstke v obupnem pridušenem joku. Tesnoba neznane igralnice in misel na dom. na mamico, stiska grlo v silnem drhtenju. Kdaj pride? Kaj, če pozabi? Kaj. če se izgubi in ne najde poti do vrat?
Skozi potoček neusahljivih solz se rišejo na okenski Sipi polžki v sto mavričnih barvah, medvedki na polici poplesavajo in nič ne pomaga, če so prijaznih pogledov. Sem in tja lovi besede že znane pesmice, a kepica v grlu je tako velika, da je komaj prostora za kratek, prežalosten. preotožen vzdih
Dveletna Simonca vleče dudko v kotu in stiska medvedka, Mojca je utrujena od joka z glavico na polici. TovariSica Marija z zavidanja vredno voljo riše krogce: . . . »Miha Pavliha balonček napiha pa poskoči in balonček poči. ..«, stari »vrtičkarji« skačejo in vriskajo od veselja in navdušenja. Simonca se prav počasi približuje skupinici otrok, a se spet odmakne v kot - rada bi poskočila kot Mihec Pavlihec, a kaj, ko je misel na mamico Se močnejša jn priduSen jok edini prijatelj ... .
»Katka, kako je bilo v vrtcu?« — Nič. Oči, se modre od solza, so trdno
Zakaj so gostilne sredi polei zaprte
Dogodilo se je koncem julija, da so nas obiskali znanci in hoteli smo jih peljati na večerjo v eno kranjskih gostiln z dobro domačo kuhinjo Toda. vse po vrsti so bile zaprte in na vratih je pisalo: dopust Povprašali smo zdaj nekaj gostilničarjev, zakaj prav sredi poletja za nekaj tednov zapro lokale. Odgovori so si zelo podobni, dodamo jim lahko le Se naSo misel, da tudi davčni vijak in drugi predpisi v tem pogledu ne delujejo spodbudno.
Kaj bi s tem vlakcem, roje misel na mamico močnejša
uprte v tla. Bridke, tesnobne ure kot Se nikdar, niso pozabljene.
»Ali ne, da imajo čisto majčkene umivalnike?« — »Ja, imajo. Pa papir. Potegneš, pa gre ven. Pa spet lahko potegneS. Pa gre kar ven.«
»TovariSica, je fletna?«
»Ni. Ni pustila telefonirati.«
»Kaam telefonirati, Katka!?«
»Mamici. Tisti telefon je dala. Brez Številk!«
»Saj nima pravega, Katka!«
Prve dni v vrtcu je vse tako novo. iwe tako tuje .
TOVARNA  OBUTVE TRŽIČ
NA
ŠUŠTARSKI NEDELJI
nudi:
■ 10%-20%sejemskega popusta na moško in žensko obutev Peko
■ posebno ugodna ponudba obutve naših kooperantov
■ moška obutev od 470 _ dalje
■ ženski škornji od 600 -dalje
■ apre ski obutev od 780 dalje
■ fantovska in dekliška obutev od 370-dalje
■ PVCškornji s podloženim krznom od 350 "dalje
■ moški copati od 150 "dalje
■ ženski copati od 160 dalje
■ otroški copati od 150 dalje
»Ima. Na polici. Ampak jaz ga ne dosežem .. .«
Prve, »ta hude« dni je vedno tako. Sto in sto prošenj, izgovorov, tesnobni spomini, za lončke in lončke solza. Najraje bi pobegnili, saj so ure tako zelo dolge, okolje tuje in neznano. Prava figa, če tisti Miha Pavliha balonček napiha, če je zunaj tobogan pa vlakci — jaz grem k mamici, domov, ne maram vrtca! A za čisto bežne hipce se dom vendarle pozabi in ob dobri vzgojiteljici se bo vedno bolj, s tedni, ki prihajajo. Tedaj bo ves vrtec kot Mihec Pavlihec vriskal in skakal ter se valjal po tleh, da bo bobnelo in odmevalo. ..
A danes še ne. Danes se štejejo sekunde, danes se razmišlja med hli-pom in jokom, kako bo lepo, ko vrtca ne bo, kako bi bilo lepo, ko ga sploh ne bi bilo.
»Kmalu bo nedelja. Ob nedeljah ni vrtca.«
»Ni, Katka.«
»Ampak  po  nedelji  bom lahko zbolela.« »Zbolela!?«
»Ja. Bolna bom. Pa bo tovarišica telefonirala. In bo rekla, kje si Katka, jaz pa bom rekla, da sem bolna. Da ne morem v vrtec«
»Katka, ali greš v vrtcu večkrat na stranišče?«
»Se kar.« Povešena Sobica spet napoveduje nevihto.
»Kolikokrat pa si šla včeraj?«
»Kam?«
»V vrtcu. Na stranišče.«
»Ah ... to! ... Enkrat, dvakrat, trikat. . . desetkat!!« - Hitro zamahne z ročico in mrko odkoraka na dvorišče.
D. Sedej
na morje. Sicer pa leto, vse sobote, nedelje nike in pri nas zapbattj vsaj dopust imeti poleti, nimajo šole. Pomoči ni, biti, v gostinstvu že tail več noče delati.«
ANČKA RUP, gostilna Lak-ner na Kokrici:
»Tako kot drugi gremo radi na dopust poleti. Pet je pri nas zaposlenih, otroke imajo, šolarje in družine pač hočejo iti na dopust poleti, kar je vendar povsem razumljivo. Ze tako delamo vse sobote, nedelje in praznike. Nemogoče pa je, da bi se tako uskladili, da bi postopoma koristili dopust, premalo nas je. Nadomestila pa takorekoč ni moč dobiti, dobri delavci so tako vsi v službah. Poleg tega pri nas ni sezone in julij je eden najslabših mesecev v letu. Zapro se kranjske tovarne, ljudje gredo na dopust, tudi poslovnih gostov ni. V začetku julija se nam še pozna škofjeloški piknik, saj tujci radi prihajajo na domaČe štruklje, potico. Nato je z gorenjskim sejmom spet več obiska. Zato smo tudi letos lokal zaprli od srede do konca julija. Res pa je, da so bile tedaj zaprte tudi druge gostilne, pri Jeršinu, Bizjaku, Blažunu. Vsi smo si pač izbrali za nas najbolj neugodne tedne v poletju.«
LOJZKA ALEŠ, gostilna pri Aleiu na Bregu pri Kranju:
»Tri tedne smo imeli zaprto, koncem julija in v začetku avgusta. Vselej gledamo, kdaj so zaprte sosednje gostilne, tako je Rekar začel dopust, ko se je pri nas iztekel. Da bi dopuste razporedili, nas je premalo in izberemo pač čas, ko ni veliko prometa. Tovarne imajo tedaj kolektivne dopuste in ljudje gredo
ANDREJ KAJRLIN Plevna v Skorji Loki:
»Pri nas zaposleni želijo tako imeti dopust poleti k< ostali. Naše delo zahteva
zasedenost, poleti, ko vrt, je obseg dela še nemogoče je, da bi dor,_ poredili. Zamenjave ni m< biti, saj delo v kuhinji strežbi zahteva v gostilni naša   ustrezno uspoeoblj Pri Združenju obrtnikov gostinci svojo sekcijo in leto se dogovorimo o ui dopustov na posameznih jih. Tako pri nas zaj._, gusta in upoštevamo, kdaj Danilo   v   Retečah in Demšar v Škofji Loki. Sk pri nas ni prave sezone poletnih   mesecih upade poslovnih gostov. Tako čas izkoristimo tudi za in   beljenje prostorov, pa   želimo  tudi nekaj preživeti   skupaj   z dniL ko otroci nimajo šole, saj vse sobote, nedelje in pr delamo.« M. Vol<
Izkušen in spreten orač
22-letni Franc Fajfar iz Čire pri Kranju je kljub mladim letom že star znanec traktorskih tekmovanj - Na letošnjem republiškem prvenstvu na Apaškem polju v Lutvercih pri Gornji Radgoni je zmagal med mladimi zadružniki in se s slovensko ekipo uvrstil na državno prvenstvo
Kranj — Mladim kmetovalcem Gorenjske na jubilejnem 25. republiškem tekmovanju traktoristov, mladih zadružnikov in tokrat prvič tudi mehanikov ni uspelo še tretjič zapored zmagati in s tem osvojiti prehodnega pokala v trajno last. Z Apaške-ga polja v Lutvercih pri Gornji Radgoni so jim ga minulo soboto z dobrimi desetimi točkami prednosti odnesli mladi kmetje z ljubljanskega področja.
»Tudi drugo mesto v ekipni razvrstitvi je uspeh. Vedeti je treba, da sta tokrat zastopala Gorenjsko kar dva novinca, ki se v konkurenci več kot tridesetih tekmovalcev nista najbolje znašla. Brez izkušenj in iznajdljivosti, ki pa je posledica tekmovalne rutine, na takšnih prvenstvih ne gre,« pravi Franc Fajfar iz Cirč, ki se je letos že šestič udeležil traktorskega tekmovanja. Trikrat mu je doslej uspelo prebiti se tudi na republiško prvenstvo in dvakrat med najboljše orače v Jugoslaviji. Pred dvema letoma je bil v Krškem celo tretji traktorist - mladi zadružnik v državi.
V Lutvercih je zmagal in prehitel drugouvrščenega Lojzeta Colariča iz Posavja za 33 točk. »Odločilo je oranje, kjer sem si nabral tudi odločilno prednost za končno zmago,« pravi Franc. »V spretnostni vožnji sem za dve desetinki sekunde zaostal za najboljšim, medtem ko sem bil Dri reševanju teoretičnih vprašanj povsem povprečen Da bi se pripravljal
kmetij*'
za takšna tekmovanja? No, pred gorenjskim prvenstvom na šenčurskem polju sem še »zapregel« plug in za poskušnjo odprl nekaj brazd. Pred nastopom v Lutvercih je zmanjkalo časa. Preveč je bilo treba hiteti s spravilom krompirja. Najpomembnejše pri oranju ie odpiranje in zapiranje brazde, splošna podoba parcele, globina in tudi hitrost oranja. Prst se najlepše sprošča v brazde pri šestih do devetih kilometrih na uro. Apaško polje je kot nalašč za tekmovanja oračev. Zemlja je lahka in užitek jo je obračati,« pripoveduje Franc še ves pod vtisom sobotnega nastopa. Za nagrado je prejel poleg medalje in diplome še 300 kilogramov gnojila. »Prav bo prišlo. Rado ga manjka in drago je.«
Velika je Fajfarjeva . čah. Cez 30 glav živine ta rov zemlje obdelujejo, p posadijo s krompirjem. V mama in a ta. »ta mlada« Franc in žena pa še sestra.' vse je dovolj dela kljub tr^ in priključkom. Franc bo oČJ* slednik. Ne zato, ker je eda*1 veselje mu je delo v naravi «*• in v hlevu.
V veselje so mu tudi tekmovanja. 25. in 26. se ge z dvema mladima zac zastopal Slovenijo na zvu_ movanju oračev v butini Tudi tokrat mu bo najbrž i lo časa za priprave. Pa kaj skušnje z domače kmetije -deset hektarov preorje na lete kaj veljajo. In obilo sreče!
Tovorna žičnica na Golico
Jesenice   -   Dolga k«^
načrtujejo, da bi na pre«.' skani Golici nad Jesenica*1 stavili planinsko kočo. Zdaj * gradnjo pripravljajo član' ninskega   društva Jesenic*, bodo na Golici zgradili koč» lavci    Gozdnega gosp"* Bled pa so na pobočju *e 'K tovorno žičnico. Žičnica j* 1070 metrov m bo snio* izgradnji doma na Golici j