St. 250 Kinina Mm i gotofiui (Cesto crrtsti tu la pista) t" Trstu« v soboto 21. oktobra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII Izhaja, izviemSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo -▲siSkega It. 20, I. nad^dSTr^S^i. nai se pošiljajo pisma se ne sprejznM^H^fffiF* ne vračajo. f» Anton *Gerbec. tiskarna Edino ' znaša za mese; L f^ & iesece L 19.50, \ .«4tra In uprave Si. 11-57- 3 ^ Za inozemstvo mes^of. iire več. — Telefur .uO L 60.—. EDINOST Posamezne številke-v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se iačunajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov «m po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega Štev. 20,1. nadstropje. —Telefon uredništva in uprave 11-57. ngleika kriza V angleški vladi je nastala nenadoma j Zmaga nad Nemčijo pa je bila tako po- ostra kriza, ki bo imela za nepo-! polna, da je povzročila tak preobrat na sredno posledico, da bo sedanji dolgoletni: vse»h poljih zunanje in notranje pohtike. ministrski predsrednik Lloyd George moral kakršnega prizadete države niso pneako-___________• ^ oA___. ;_____! ,pf>ia Kilp nani oriorav- Krizo so povzročili ministri konservativno- premenila ---------# > , unionistične stranke, kateri so naznanili Za vse države. Vojni krizi je sledila grozna Lloydu George u na predvčerajšnji seji mi- gospodarska kriza, ki je povzročila po-nistrskega sveta svoj izstop iz vlade. Ne- sebno na Angleškem splošen zastoj v tr-posredni povod za ta korak konservativnih govini in industriji, vsled katerega je na. ministrov je dal sestanek konservativnih stala velika brezposelnost Njena posle-pcčlancev, ki se je vršil pretekli četrtek v dica je bilo veliko socialno gibanje, ki se Londonu v takoimenovanera Carltcn-Clu- je izpremenilo ped vpbvom ruske revolu-bu. Dosedanji voditelj -unionistične stranke: cije v pravo revoluc. vrenje. Ta lzpremem-in eden njenih ministrov v Lloyd Georgevi ba v notranjem ustroju gospodarskega koalicijski vladi Chamberlain je na tem se- življenja se čuti več ali manj po vseh dr-stanku zastonj zagovarjal stališče, da mora žavah, toda v Angliji, katere blagostanje konservativna stranka ostati zvesta svoji je odvisno v prvi vrsti od zunanje trgo-zvezi z liberalci in njihovim prvakom Lloy- vine, je ta rana najbolj strašna. Na ta nadom Georgem. Pri glasovanju je bil njegov čin je izgubila Anglija tisto ravnotežje, ki tozadevni predlog odklonjen z ogromno je njeno javno življenje od nekdaj posebno večino in zmagalo je popolnoma stališče dičilo. Obenem pa je bilo pokvarjeno rav-prejšnjega voditelja te stranke Bonar notežje tud? v splošni evropski politiki. Lavva, ki je zastopal z vso vnemo ravno Zmaga nad Nemčijo je bila, kakor rečeno, nasprotno stališče. da se namreč mora ta prevelika, a polom Rusije jo je še povečal, zveza odpovedati, tako da bo konserva- Kmalu po sklenitvi miru je Anglija začela tivna stranka prosta vseh cbvez napram čutiti, da ima največjo korist od zmage drugim strankam in da bo lahko šla v vo- j njena' vekovna tekmovalka Francija. In to lilno borbo pod svojo lastno zastavo in na j je popolnoma razumljivo, ako se pomisli, svoj lasten račun. ; je Anglija pred vojno Francijo vedno Vsled tega poraza Ghair.berlainove koa- | strašila z Nemčijo, katera je igrala važno licijske politike, ki je bila tudi politika! vl0g0 v angleški politični špekulaciji, ka-njegovih drugih somišljenikov v Lloyd j-or nam je povedal sam bivši nemški ce-Georgevem ministrstvu, so morali konser-1 sar v svojih spominih. Sedaj pa Nemčije vativni ministri izvajati posledice: ali ostati velesile ni več in Francija je nehal preko volje svoje stranke še nadalje v; vsaic strah v tistem obsegu, kakor pred vladi ali odstopiti. Odločili so se za ta po- ! vojno. slednji korak in tako - povzročili krizo, i j ^ ^ razlogov je sprava mir Lloyda Lloyd George m njegova politika sta do-, ^ v popohlcnia nov položaj, v nove bih s tem smrten udarec.. Toda tudi brez razm* katerim ni več bil kos. Posebno Lloyd Georgevo esebo ima ta , • Wlinn . ™Hf;Vo niečovi ne- ozira na 1 . i , • MLUl, LC111VCV IUU1 M/ puiinvi™ »o ■ i,i nenavadni parlamentarni ^u&vno. da jo je Lloyd George podpiral avadnemu parlamentarnemu vsaki ^ ti FrancijL Iz te nje- ,e bila ustvarila vojna m ki s* i* izcimllo ono ili , - , y na polju zunanje politike so se njegovi ne dogodek velikansko politično važnost. Z ^Vnožili eden za drugim. Ker pogre-odpovedjo zveze z angleškimi liberalci ,e ^ u Nemčijo ne sajno iz gospodar- napravila angleška konservativna stranka ^ temveč tudi iz političnih razlogov, konec v Angliji nenavadni » - - - - - -vladavini, nenav sistemu ki ga je bila ustvarila vojna .in Ki — politike se je izcimUo ono se ,e obdržal kljub vsem napadom skozi £ ^ ^ema zaveznicama, ki je cela štiri leta po koncu svetovnega klanja.; £ Anglijo nekoliko hrupnih neuspehov, Ta izredm sistem angleške notranje poli- med kat|r/mi naj omenimo neuspeh v j »c &Ione . ravno1.?a °men>em Zle? vprašanju Gornje Šlezije, neuspeh na ge-med konservativci m liberalci, lo je bila r \___,________________u nekaka angleška «union sacree», sporazum med strankami, ki so se spričo nevarnosti nemške zmage dogovorile, da bodo skupno napele vse svoje moči za dosego cilja, ki je bil skupen vsem, t. j. za dosego zmage nad Nemčijo. Take «svete zveze» med strankami so se ustanovile ob času vojne novski konferenci in najnovejši neuspeh, ki ga je povzročil angleški politiki na vzhodb popoln grški poraz na maloazij-skem bojišču. Angleška javnost ne dela odgovorne za vse te neuspehe norve razmere, temveč Lloyda Georgea in njegovo politiko, s katero se je zameril vsem za-' veznikom, ne da bi bil dobil v zameno niti po vseh zavezniških državah, a kar se tiče najmanjšega dobička za Anglijo. Tako se Anglije, je znano, da datira ta sporazum . na^Q nasprotstvo konservativ- od tedaj, ko je Lloyd George nekako jedi 'c kj . bi]o y ^ dobi sklenitvi miru vojne m sacer v njeni najkrihenejsi dobi, ^ ^ na ^ ^^ cje postal nunistrski Prednik Na ta način na ^^ Georgeovo politiko, izpre. ,eid°j T ' i^JZV* P^1: menilo v zadnjem času v splošno nepre- ralo od 707 poslancev nad 600 t ,. skoraj mostljivo navzkiižje) ki ^ doseglo svoj vr- vsa zbornica, medtem ko so ostali v opo- (^^ na dvčcrajgnicm ^orovanju - ziciji le poslanci delavske stranke, dalje r - nekoliko konservativnih in liberalnih «od- padnikov»f ki so bili proti zvezi, In še par neodvisnih poslancev raznih neznatnih strančič in struj. V lada s tako ogremno večino, kakršno na Eopolnim prelomom med konservativci in loydom Georgeom. Kriza, ki je nastala vsled tega v vladi, ni samo navadna vladna kriza, temveč splošna politična kriza, ki je tem globlja, je imel Lloyd George, je imela vse pred- ker )e v zadnjom času postala neizprosna pogoje za stalnost in trdnost, brez katerih sovražnica Lloyda Georgea tudi angleška tii mogoča nikaka velikopotezna in od- delavska stranka, ki pripisuje Lloydu ločna politika. Zraven tega pa se je angle- j o proti konserva-kajti skoraj vedno v svoji parlamentarni m liberalcem in upa celo, da bo zgodovini so biH vajeni s tema dvema ve- dobila pri prihodnjih volitvah toliko poslan-likima strankama tako, da je bila ena na I jevf da bo lahko vzela vlado v svoje roke. vladi, druga v opoziciji. Eno najznačilnejših I |n ta notranja boljševiška nevarnost, ka-označij Lloyd Georgevega režima pa je 1° imenujejo, je konservativce morda bilo ravno v tem. dta ni imel v parlamentu več prestrašila, ne^go Lloyd Georgeovi skoraj nikake opozicije, ki bi njegovo po- neuspehi na polju zunanje politike. Dej-litiko nadzirala in brzdala. Vsled tega ni stvo- da, «> temu odpovedali svojo . _ . ° . _ lil____1 » J _ 1_____• Ji_ "t ____I bila Lloyd GeoTgeova vlada samo stalna in močna, temveč je tudi delala na zunaj vtis absolutistične vlade, kakršna Angležem ni simpatična. Zato se je pogostoma govorilo o Lloyd Georgeovem absolutizmu in o njegovi osebni diktaturi. Ako se je kljub vsemu konservativno-liberalna koalicija ohranila tudi po vojni in ako je šla povodom volitev, ki so se vršile v decembru 1. 1918., v volivno borbo pod skupno zastavo, je treba iskati vzrok temu edino le v veKkem prestižu, ki sta ga ta koalicija in z njo Lloyd George dobila vsled zmage nad Nemčijo in srečno ter za Anglijo popolnoma zadovoljivo sklenjenega miru. zvezo z liberalci, dokazuje, da jih smatrajo za popolnoma nesposobne, da bi odvrnili tudi to notranjo nevarnost. In zato so sklenili, da bodo šli v novo volivno borbo popolnoma na svojo roko. Lloyd George je torej postal žrtev novih razmer. Ta veliki državnik, ki je znal peljati angleško carstvo skozi najkritičnej-še položaje k srečni in popolni zmagi nad zunanjim sovražnikom, je postal brez moći proti svojim notranjim nasprotnikom. Bližnja volilna borba, ki jo misli Lloyd George pogumno sprejeti, bo pokazala, koliko hvaležnosti mu je ohranil angleški narod za njegove zasluge, katere so kljub zadnjim neuspehom nevenljive. Italija Nit ti o notranjem položaju v Italž/i —-Absolutna potreba novih volitev — Naci-kovanje na sodelovanje s fašisti LAURI A, 20. Bivši ministrski predsednik Nitti je imel snoči pred mnogimi poslušalci govor, v katerem je govorjl o notranjepolitičnem položaju. Poudarjal je, da je treba predvsem skrbeti za rešitev gospodarskih in finančnih vprašanj. Gospodarski položaj postaja vedno bolj grozilen. .Mnogo velikih industrijskih podjetij je na tleh, druga so v nevarnosti, skoraj vsa Hirajo. Vrednost denarja ima močno tendenco navzdol, kar je zelo slabo za Ita-"j'o, ki mora kuj>ovati v inozemstvu žito m premog. V Italiji se trosi preveč, mno- žina papirnatega denarja v prometu je prevelika, v Italiji se porabi več kot se pridela, dela pa se manj kot pred vojno. Država sama daje slab zgled, ker troši več kot prejema. V kratkem bo Italija dosegla bilanco, v kateri bo 19 miljard stroškov in 15 do 16 miljard) dohodkov. Svoj dolg v inozemstvu — je nadaljeval Nitti, bo Italija težko plačala. Italija živi od dolga in od dolga se ne živi dolgo. Stanje državnega zaklada je iznemirljivo. Potrebni so praktični in energični ukrepi. V vsem tem prihaja še dejstvo, da venomer raste število gospodarsko pasivnega prebivalstva, ki živi od pokojnine in podpor. Izseljevanje, vir znatnih dohodkov, gre na vadbi. Položaj Italije je še hujši vsled popolnega ravnotežja, v katero je zapadla Evropa. Nemčija in poražene države ne bodo mogle plačati vojne odškodnine. Uničila se je nemška produkcija, toda uničilo se je tudi gospodarstvo zmagovalcev. Evropa ima sedaj pod orožjem več vojaštva nego pred vojno. Premaganci so na tleh in brez vsake obrambe, ententa ni izpolnila svojilh dogovorov z njimi Francija ima silno vojajsko organizacijo letalcev in pod-vednikov ter 738 tisoč mož pod orožjem. Amerika nima zaupanja v Evropo in nei da-ja posojil. Nitti je nadalje poudarjal, da se italijanski interesi križajo s francoskimi, da pa se angleško stališče popolnoma strinja z italijanskim. S složnim delom bi Italija lahko premagala težkoče, toda žal postaja domača nesloga vedno bolj huda. Nitti je spominjal svoje delovanje na vladi, ki je prineslo več uspehov Zastonj je razpravljati tja v en dan o besedah, ki ne pomenijo nič. Monarhija omogoča Italiji vsako, tudi najbolj demokratično ureditev in ji je obenem jamstvo prpii vsaki nezmiselni reakciji. Izbruhi socializma so povzročili izbruh reakcije, ki pa ima prehoden značaj, ker reakcija v Italiji ni mogoča. Italija potrebuje nujno mir in red. Nitti ni nasproten volitvam, toda vršiti se morajo pošteno ki brez nasiistev. Naj bo bodoča vlada kakršnakoli, vedno bo morala reševati ista vprašanja: urediti naše delo v im> zemstvu, zagotoviti dovoljno obrambo države, postaviti na noge finance, pridobiti zopet kredit. Seveda je vzpostavitev italijanskega gospodarstva odvisna od ureditve evropskega gospcdlarstva. Italija pa si lahko tudi sama mnogo pomaga. Predvsem mora imeti dobro opremljeno vojsko in razviti svoje letalstvo. Predpogoj za ozdravljenje fina nt je odprava vsakega načrta za poimenost vrednostnic. V državni bilanci se mora. tudi z velikimi žrtvami, vzpostaviti ravnoteža. Potrebna je tudi stroga in poštena revizija vseh vojnih pokojnin. Ko je država pasivna, se mora odreči vsemu, kar ji ni absolutno potrebno. Oeemurni delavnik se ne more ohraniti v sedanji obliki. Tudi delavski sloji se morajo prepričati, da so potrebne velike žrtve. Nitti je zaključil poudarjajoč, da ni obupnega položaja za močne ljudi, tocla moč prihaja le od pogumnega upoštevanja dejanskega stanja in vztrajnega vzmaha. Domovina zahteva v tem oziru slogo in sodelovanje vseh. Prijateljem, ki so mu po govoru priredili banket, je Niiti še izjavil: Upam, da bodo moji sodržavljani v tem težkem času italijanskega življenja nastopili ravno tako plemenito, kakor so nastopili tekom vojne in z isto disciplino, ki so jo imeli v miru. Povedal sem svoje misli o sedanjem gospodarskem in finančnem položaju, ne da bi kaj zamolčal, brez optimizma in brez pesimizma. Še se da vse rešiti, če se računa z realnostjo, toda predvsem je potrebna močna vlada, ki bo združila okoli sebe vse življenske moč L tudi tiste, ki so dantes v sporu. Sedanja vlada ne more rešiti nobenega bistvenega vprašanja, in najbolj žive sile na vseh poljih so izven vlade. Po zadnjšb dogodkih se lahko vpraša, ali ni treba rešiti sedanje težkoče izven metod redne uprave. Med parlamentarnim položajem in položajem v deželi je prišlo na dan previediko navzkrižje. Vprašanja se ne rešujejo s tem, da se njihova rešitev odlaga ali da si človek zapira oči pred njimi. Demokracija obstoja, socializem obstoja, toda obstoja tudi faŠizom kot etično-so-cialni pojav, ki je dosegel že tak obseg, da ga ne more prezreti noben državnik. Ker pa nihče ne more želeti nasilnega boja, se mora vprašati dežela za mnenje. Izkoristiti moramo vse žive sile in vzeti cd fašizma njegov idealni del, ki je bil vzrok njegovega razvoja. Izkoriščati ga moramo poleg najbolj zdravih in poleg najbolj delavnih moči iz ljudskih množic, vsmerjajoč ga na zakonito pot naše ustave. Edini način, da pridemo do močne vlade, ki bc poskrbela za gospodarsko in finančno obnovo države ter za njeno obrambo, so volitve. Vsako odlašanje bi bilo škodljivo. Glavno je, da se zajamči svoboda glasovanja in da se pride iz te negotovosti, ki tlači vsako delovanje. Italija mora zopet razmahniti svojo energijo in svojo voljo. Prepričan sem, da bo z novo zbornico prišla do izraza večja volja na življenje, ki tiči v duši tega naroda, katerega sinovi iščejo po svetu zaslužek in bogastvo in so navajeni na vse težave in vse nadloge. Notranji politični položaji RIM, 20. Iz vseh mogočih govoric, ki so v j zadnjem času krožile o parlamentarnem položaju, o eventuelni krizi, o različnih pogajanjih med odličnimi parlamentarci, pri katerih so bila v ospredju imena Giolitti, Musso-lini in Orlando, se da razbrati pred vsem gotovost, da sedanja vlada nima nikakega namena podati ostavko in da se bo dne 7. novembra predstavila poslanski zbornici. Kakor zdaj stoje stvari, bi zamoglo priti do krize, samo če bi se temeljito spremenila sestava skupin, ki danes tvorijo parlamentarno podlago za sedanjo vlado. Od take spremembe seveda lahko pride tudi prt zaprti zbornici; toda dejstvo je, da nobena prizadeta skupina danes ne misli na kaj takega« Velike važnosti je tudi zadržanje GioKttijevo. Okoli njegove osebe krožijo v zadnjem času najrazličnejše govorice. Pripisujejo se mu vsi mogoči pogovori in dogovori z Mussolinijem, katerim so nato sledila zanikanja z obeh strani. Ena stvar pa je gotova, da se Giolitti za sedaj bavil s političnim položajem le v toliko, da je preprečil iz ven-parlamentarno krizo« Okrožnica Sv. stolice Škofom glede političnega zadržanja klernsa. RIM, 20. «Giornale d'Italia* je objavil sinoči celotno besedilo okrožnice, ki jo je poslalo državno tajništvo Nj. Svetosti vsem škofom. Listina ima datum 2. oktobra t. L in št. 8920. Okrožnica se glasi: «Ali Vam je znano, presveti in prečastiti manov) in vrhovni muftija iz Belgrada; veliki Rabine c iz Belgrada; zastopniki posameznih pokrajin: iz Dalmacije 10, iz HrvaUke 10, iz Slovenije 6, iz Bosne in Hercegovine 8, te Črnegore4, iz Vojvodine 8, iz severne Srbije 10, iz južne Srbije 50, nadalje ljudstvo iz Skoplja in Kumanovega. Svečanostim v Peči: bodo prisostvovali pred- gospod, kako se je v zadnjem času Sv. sto-fsednik vlade z vsemi onimi ministri, ki bodo lica obsipala z obtožbami in napadi s strani v Kumanovu in Skoplju, predsednik narodne a• -i_____»___i__-____t i , > • liberalnega tiska p^od pretvezo, da obstajajo dogovori med njo in ljudsko stranko, katera bi nekako izvirala iz Sv. stolice ter bila eksponent katoličanov zbornice in države. Proti takim absolutno krivim in obrekovalnim podtikanjem je Sv. stolica vedno energično protestirala; ponovno je izjavila, da — zvesta načelu, da se ne da potegniti v politični vrvež — ni nikoli imela in tudi v bodoče ne namerava meti ntč skupnega z Ljudsko stranko, pridržujoč si sicer, da zavzame nasproti njej, kakor nasproti katerikoli drugi stranki, zame-tujoče ali .karajoče stališče, kadar bi ukrenila skupščine s podpredsedniki in 100 poslanci, metropolit in vladike, ki jih določi patrijarh. Kakor poročajo Usti, vlada ni nasprotna udeležbi Radića in njegovih poslancev na ku-manovski proslavi. Vlada je mnenja, da" se te proslave udeleži svobodno vsak mešča^, t?.ko tudi Radičevi pristaši. Vlada vodi skrb sjuno za oficijelne zastopnike, tako za narodne poslance, zastopnike pokrajin in druge, Rusija pošlje svojega diplomatskega zastopnika v Eelgrad? BELGRAD, 20. Listi poročajo, da name- nekaj, kar ni v skladu z načeli vere in krščan- rava sovjetska vlada v Moskvi poslati v sk£m,oralte' . . , Eelgrad svojega diplomata, ki bi naj po- Toda slične obtožbe so se širde in se še setij milli&trskega predsednika Pašića in vedno širiro tuai proti klerusu s podtikanjem, . . , -l j i j m* ^^ 4 da ima Ljudska stranka svojo nVjboli trdno m™*ra dr. Nincica, da se z oporo v cerkveni hierarhiji t. j. v škofih in nlima sporazume v vprašanju projektirane župnikih. orientske konference. Pri tej priliki bo Sv. stolica ne dvomi, da je zadržanje škofov in župnikov na splošno odgovarjalo navodilom, ki so jih v tem pogledu večkrat izdali rimski papeži — tako Leon XIII. češkim škofom ter Benedikt XV. belgijskim in poljskim — in katera je potrdil srečno vladajoči sv. oče Pij XI. Ker pa gre za delikatno in zamotano stvar, smatra Sv. stolica za umestno, da kliče škofe k vedno bolj živi Ln čujni pozornosti. Gotovo, niti škofu, niti župniku se ne more .odrekati pravica, da imata kot privatna državljana svoje mnenje ter da dajata prednost tej ali oni politični smeri, samo da njuno na-ziranje odgovarja navdihu pravične vesti in verskim interesom; toda ravnotako jasno je, da se morata, v kolikor sta škof in župnik, popolnoma vzdrževati vsakega boja med strankami ter da morata biti vzvišena nad 'vsaiko čisto politično razprtijo. Res je sicer, da v praksi ni vedno lahko natančno določiti meje označenega razlikovanja; v posameznem primeru tedaj ne bo lahko ugotoviti, v koliko se kaka določena akcija tiče samo pravice privatnega državljana in v koliko se nanaša na pravico javne osebnosti, ki izvira iz službe. V teh dvomljivih primerih, kakor tudi v onih, v katerih bi akcija škofa ali župnika utegnila škodovati njima poverjenim verskim interesom, ne bo v svoji razsvetljeni vnetosti dober dušni pastir dvomil niti hip, da se mora vzdrževati. Sv. stolica je gotova, da bodo škofje in župniki svoje zadržanje vedno vzporedili temu navdihu ter da bodo. če je treba, podredili tudi svoje osebne simpatije visokim dolžnostim in delikatnim zahtevam svoje vzvišene službe.* Važen dogovor med fašisti in D'Annunzijem. RIM, 20. Neka oseba, tki stoji zelo blizu D'Annunziju je dala o dogovoru med pesnikom in fašisti sledeče podatke: D'Annunzio je sklenil, da organizira zvezo legijonarjev na novi podlagi, da iz nje stvori čist organizem in mogočno sredstvo propagande za pomirjenje v deželi in duševno povzdigo italijanskega naroda. Vsled tega sklepa je odstopil odbor legijonarjev, ki je imel svoj sedež v Milanu. Sedež organizacije je bil nato prenesen v Fi-renze. Organizacija legijonarjev se ne bo smela smatrati kot kak strankarski pojav, ampak kot skupina učencev, ki širijo D'An-nunzijev nauk. O dogovoru med D'Annunzijem in fašizmom ne morem podati podrobnosti, ker mi deloma niso znane, deloma pa sem vezan na molk. Potrjujem Vam lahko, da obstoji resnično dogovor z ozirom na sindikalne sile in da je bil dosežen v zadnjih dneh. Dodajam, da gre tu za važen dogodek, kateri bo mnogo doprinesel k pomirjenju v zemlji. Uspeh je pripisovati posredovanju D'Annunzija. Prišlo je na ta način do velevažnega konkordata med neko silno sindikalno organizacijo in med fašisti. Poročevalec ni Hotel jasno povedati, katera sindikalna organizacija je to, toda iz njegovih opazk je bilo razumeti, da gre najbrže za organizacijo pomorščakov. Ju90slavila Vlada v latentni krizi BELGRAD, 20. Na zadnji seji ministrskega sveta je izjavil ministrski predsednik PaŠič, da njegova stranka še ni dovršila debate o vladni krizi, ker so razmere tudi po sklepu demokratskega glavnega odbora ostale nejasne, in da je vsled tega smatrati, da se nahaja vlada v stanju latentne krize. Vprašanje pa se more rešiti šele okoli 1. novembra, ker bi bilo neugodno, če bi se proslava zmage v Kumanovera in čehoslovaškega osvobojen j a vršila v znaku vladne krize. Vsled te izjave ministrskega predsednika Pašića je rešitev vladne krize cdgodena, v kolikor ne bo kompliciralo situacije vprašanje predsednika narodne skupščine. Proslava bitke v Kumanovem. BELGRAD, 20. V proslavo bitke v Kumanovem, kjer je bilo maščevano Kosovo, se bodo vršile te dni v Kumanovem velike svečanosti, za katere je bil določen ta-le spored: Dne 24. okt. v Kumanovu revija vojaških čet. Nagovori na vojaštvo in narod. Dne 25. okt. v cerkvi v Kumanovem svečan parastos padlim junakom. Pri tej svečanosti govori eden izmed navzočih poslancev. Popoldne istega dne odhod v Skopi je. 26. okt. prihod kralja Aleksandra v Skoplje. Sprejem kralja in slovesna služba božja v cerkvi. V cerkvi govori metropolit skopeljski. Ob 11. popoldne istega dne odhod z vlakom v Mitrovico in od tam v Peč. 27. okt. ustoličenje patrijarha v Peči. Po ustoličenju se vračajo gostje z vlakom v Skoplje in od tam v Belgrad. — Svečanostim v Kumanovu prisostvujejo: Celokupna vlada z min. predsednikom na Čehi; celokupna nar-skupščina, izvzemši onih poslancev, ki potujejo v Prago; svetost patrijarh s svojim spremstvom; nadškof dr. Ante Bauer žz Zagreba v spemstvu škofov s posameznih pokrajin; Reis il ulema iz Sarajeva ( verski poglavar musli- boljševiški delegat z Jugoslavijo tudi uredil vprašanje glede transporta jugot-lo-venskih podanikov iz Rusije v domovino. ČehoslovaSka Zaključi te v kongresa ruskih učenjakov v Pragi — Protest proti preganjanju pravoslavne cerkve PRAGA, 19. Na te dni končanem drugem kongresu ruskih učenjakov je bila sprejeta resolucija proti preganjanju pravoslavne cerkve v Rusij% ropanju cerkev in nečloveškemu postopanju s služabniki cerkve. Dalje je- izjavil kongres, ki se ga je udeležilo 35 delegatov iz vseh držav, da bo Praga organizacijski sedež mrkega kulturnega življenja v inozemstvu in je odobril načrt za ustanovitev pedagogičnega instituta, ki bo vzgajal učiteljske moči. Ruski sodniki na Čehoslovaškcm PRAGA, 19. Ministrstvo pravde je v Pcdkarpatski Rusiji namestilo 20 ruskih sodnikov. Ako bo ta poskus uspel, names/i češka vlada v sodni službi še več ruskih juristov. Vpliv beneškega sestanka na politiko Italije nasproti Mali ententi ŽENEVA, 20. Listi poročajo o nedavnem sestanku med Benešem in Schanzer-jem. da se je na sestanku šlo za tem, da se utrde poprej srčni, nato pa vsled diferenc v naziranjih in vsled italijanskih dipl oma tičnih okornostij zelo ohlajeni ita-lijansko-čehoslovaški odnošaji. Olajšalo se je zbližan je med Rimom in Prago vsled zmernega stališča Italije v orientskem konfliktu. Zbližanje se vrši v znamenju skupnih političnih in gospodarskih interesov. Benešu je bilo do tega, da kompenzira Schanzerjevo opustitev egoističnega izkoriščanja avstrijskih stisk z obnovo čeho-slovaško-italijan^kega prijateljstva. V Italiji ohladitve čustva niso sprejeli tako lahko, kakor se je to zdelo komu v inozemstvu. Italija sprejema že zaradi gospodarskih ugodnosti rada ponuđeno roko Beneševo, katerega so Pyrrofve zmage Del-la Torretta napravile za skritega in nevarnega nasprotnika Italije. Pot iz Rima v Belgrad gre preko 'Praget Najvažnejši predpcgoj za novo politično orientacijo je bil odstop Italije od misli na vodstvo Male entente. Najprvo ® svojo« okrenitvijo in sedaj s spojim zopetnim približanjem je Be-neš demonstriral, da jo skupno delovanje cbeh držav v mednarodni politiki mogoče samo na temelju enakopravnosti in enako-veljavnosti.__ Poljska Imenovanje poljskih poslanikov v Londonu in Washingtonu. VARŠAVA, 20. Skirmunt, bivši minister vnanjih stvari je bil imenovan za poljskega poslanika v Londonu, Wroblewski, poslanik v Londonu, je bil imenovan za poljskega poslanika v Washingtonu. Francija. Vtis Lloyd Georgeeve ostavke v Parizu PARIZ, 10. Vest o ostavki Lloyd Geor-geevega kabineta je bila sprejeta z živim zadoščenjem. Sicer pa ni prišla nepričakovano. Listi se z demisijo angleške vlade obširno pečajo. Sicer pripoznajo Lloydu Georgeu velike zasluge, ki jih ima za zaveznike, toda od sklepa miru sem — pravijo — je bil čezdalje manj prijateljski nasproti Franciji. V obče se od novte angleške vlade pričakuje, da se bo dala prepričati o potrebi tesnega sodelovanja med Francijo in Anglijo. Anglija Angleška vlada podala ostavko. — Lloyd Georgeev naslednik bo Bonar Law? LONDON, 20. Odločilen za potek vladna krize je bil včerajšnji sestanek kons. unioni-stov v Carlton Clubu. Chamberlain je izjavil, da morajo ostati liberalci in konservativci združeni, ako se hočejo proti labouristom uspešno boriti. Edino ta.ko jim jc zagotovljena parlamentarna večina. Proti koaLiciji pa so nastopiK drugi govorniki, zlasti Bonar Law, ki je svoj kratki govor zaključil takole: Oblika .koalicije je lahko hasnila med vojno in v prvem Času miru. Toda danes zahteva položaj v državi, da gre vsak na svoje mesto. Ako stopi stranka konservativnih unionistov v tem hipu pred volilce z enotno fronto, bo pri volitvah lahko zmagala ter priborila večino, katero potrebuje, da se ohrani na oblasti. Lloyd Geotge je zgubil zaupanje države ter vslemkmk mladega nevrasteničnega brivca, V petem nadstropju hiše št. 16 v ul. Media je stanoval s svojimi stariši trimdvajsetletni brivec Kari Perin. Mladenič je govoril v zadnjem času, da si bo vzel življenje, ker je nevraste-ničen. In res, včeraj zjutraj okoli 7. ure je izvršil svoj sklep. Ko so domači ob tisti uri še spalr, je skočil na okno ter se vrgel na ulico. Razbil si je ftepinjo. Par trenutkov pozneje je umrl. Dejanje zapuščene matere. 20ietna Jolanda Pittan, stanujoča v ui Alessandro Vittorio št. 3, se je predsnočnjitn, ko je deževalo, s svojim nezakonskim otrokom v naročju zastrupila v ulici Montecucco s karbckio kislino. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Njeno stanje je težko. Življenje si je hotela vzeti, ker jo je fant zapusti}. Blazna ženska hotela svofl materi odžagati glavo. Predsncčnjim so prepeljali v opazovalnico mestne bolnišnice neko Antonijo R., staro 38 let, stanujočo v ul Pozxo bianco št 9. Nesrečna ženska je hotela v blaznosti odžagati svoji materi glavo. Črna beda: onemogel od lakote. Pod tem naslovom smo poročali v eni zadnjih števfltk našega lista o osemnafsletnem Juliju Vodužku, kf je prišel pel Iz Gradca v Trst iskat delo. V Trstu st pa ni našel delaj pošli so mu zadnji prihranjeni vinarji In tako je bil tri dni brez hrane, dokler ni koočno ooe-mgoel ter se zjgrudil na tla v vrtu pred južnim kolodvorom. Odpeljali so £a v mestno bolnišnico. Tam so ga držali par dni; potem so ga pa izročiil avstrijskemu konsulatu. Konsulat pa ni z njim ničesar ukrenil m tako fe ostal mladenič v Trstu brez denarnih sredstev in brez dela. Bil je par dni brez hrane in včeraj je zopet obneinogei v ulici Madonna del Mare od lakote, prepeljali so ga v bolnišnico. V bolnišnici garbodo ohranili par dni, potem mu pa bodo zopet odkazali trnjevo pot. Zaplenjeno vlossilno orodje. — Dve aretaciji. Policist Turus, ki se je nahajal predsno-čnjim v službi na peronu na južnem kolodvoru, j je opazil tam dva sumljiva možakarja, k« sta bila ravnokar stopila na vlak, M se je imel odpeljati proti Tržiču. Policist je šel za njima, ju prijel ter preiskal. Pri enem ie našel pod suknjo omot. Odvil ga je ter našel v njem nekoliko vk>milnega orodja: «pie del pK>rco», klešče, ponarejene klpče, žepno električno svetiljko itd. Moža sta končala v zaporu. Ime-nujeia se: Libero Apollonio, star 26 let, stanujoč v ulici del Lk>yd ši. 22, in Ivan Gre-garich, star 31 let. stanujoč v ul. Montecchl, Št, 11. Brez drug-rga sta imela moža namen, da v Tržiču — do tja sta imela namreč vozne listke —ali kje dirugje v bližini prevrtata kako železno blagajno. Stari grehi. Včeraj je bil aretiran v ulici Ni-colo Machiavelli neki Ivan Milich, star 35 let. brez stalnega, bivališča. MiKch, katerega so tovariši prekrstili za «Nini roiria», ima na vesti nekoliko tatvin in roparskih napadov, za katere pa ni Še dal odgovora. Roparske napade je izvršil lanskega lata ▼ Istri v družbi z nekim Josipom Kreše vičem, starim 28 let, stanujočem pri Sv. Ani. Krešerič sedi v zaporu že tri mesece kot glavni krivec teh roparskih napadov. V mor|e se fe vrgla včeraj s pomola SanitA neka Katerina Krisman, stara 26 let, iz Umaga. Iz nevarnega položaja so jo rešili nekateri fi-nancarji ter jo dali prepeljati v bolnišnico. Kaj je gnalo žensko do tega, ni znano. Tatvina rokopisa opere «Aceana,». Avtor opere «Noaze sstriane» Anton Smareglio, stanujoč v ulid della Zonta št. 5, je naznanil včeraj policiji, da je izginil na skrivnosten način iz njegovega stanovanja edini rokopis opere «Oceania». Avtor sumi, da mu je ukradel rokopis neki Jud j Dabovich, star 20 let, ki je svoieča6ao pri njenm doma prepisoval nekatere opere. DAROVI Dovgan Jožica in mama darujeta kot skromen dokaz hvafečno*U učiteljstvu. ter vsem, ki so počastiti ob odkritja nagrobnega spomenika spomin blagopokojne za narod svoj vnete Marine Lir 20.— »Šolskemu društvu*. IŠČEM kapitalista s 5000—6000 L za od-pretje obrti. Naslov pustiti pri upravništvu. 1944 900 SODOV od 100—700 I iz hrastovega lesa, je na prodaj. Cene po dogovoru. Kristjan Pertot, Barkovlje 442.'_1945 BRINJE VE jagode, črne. v poljubnih množinah, po ugodni ceni dobavlja I. Sandaj, Lu-poglava, Istra. (19171 ŠVEDSKE KAPLJICE, izvrstno domače zdra-vilo za želodec, v lekarni v Sežani. 83/3 NAJBOLJŠE creme za olepšanje kože, proti lišaju in pegam, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v II. Bistrici. 2S/1 POROČNA SOBA iz svetlega bukovega les«/ 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omari z Ieka»~ nico, toiletna mizica, miza, 2 prešiti vzmeti, 2 stolici, se proda za L 2100.— SkladiS*e pohištva via Udine 25. 1941 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Bel-?eli Vita, via Madoanina 10, I._82 TRGOVKA izučena, sprejme v najem trgovino ali prazen lokal na deželi na prometnem kraju, eventuelno vstopi tudi kot dra-žabnica z gotovo svoto. Cenjene ponudbe naj se pošljejo pod «Trgovina» na uprav-niStvo. 192S fri velike, moderne pri postaji Biuio-Habrežina S se oddajo Pojasnila daje upraua Edinosti. POROČNE SOBE bukove, hrastove, maha-! goniieve, črešnjeve, slavonsko delo. Tiirk, via S, Lazzaro 10. Embalaža za pošiljat ve. BrezkonkurenČne cene. Oglejte si in primerjajte. 1912 KRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati. Pondares 6, I. nadstr., desno. 57 KUPUJEM baker in med po cenah, ki se do- j sedaj niso plačevale. Scalinata 3, Fonda. 1942 CUNJE po 30, star papir, železo 25 in druge kovine kupujem po visokih cenah. Solitario »t. 14. 51 GOSPODIČNA, zmožna računstva, ve&ča slovenskega in italijanskega jezika, z lepo pi-1 savo, »če službe kot blatfajničarka ali prodajalka. Ponudbe pod «Vestna» na uprav-ništvo, 1940 Srebrne Kroni m zlato plačujem po n&juišjiti cenah ALOJZU P0VH Trst Pfozzn mm\$\ JI 2 8 (prej Barriera) sem^&ske, sveše komsš dosSs^a^ar vsa dn/ga se^sn^« predaja (41) mu SE5JEE a Komi?.. Mcichmuelll 13 8e?ina imroflla. Taja valoia aa bUkan trgat ogisVe krone.................—,95. — 1.— avstrijske krone .........— ,0820 0365 češkoslovaške krone 79. dinarji................4H. -43.60 le j i . o..........................14.75.- 15.15 marke.......................— 70,— —.77 dolarji..........................23.60— 23.75 francoski franki............17725,—177 25 Švicarski frank! ......... tfft.-.-IM.- angleiki fanti papirnati......106.30. --10 Krone, srebro, zlato, diamante ^^^ briljante in platin kupujem po najvišjih cenah. Ml ALBERT MIH, 1 fiH 1«. M H 11 10 Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSTU = IiBlitia emisija Mmi oalaast. m teg mmi laiaiaiEi te. Corso Giuseppe Verdi — G©ESCJI — Telefon štev. 8 — Blagajna posluje od 9-12 in od 15-17 = 77 Trst, Uia Pon lozns mula Miših tem Velika izbera kopit. Gurnljsui potipelniKL „Pir#i II". Čistilo za Heuij'2 vvBrill"lnvvCrea Vse po najnižjih cenah. 49 Via Udlne (prej BeMerč) 49Tsl. 34-15t?is