i * PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb- postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 281 (8374) TRST, torek, 28. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO PRVIH VOLILNIH REZULTATIH Volivci zavrnili desničarsko politično usmeritev v državi Levica v Dolini Aosta dobila senatorja - Napredovanje v La Spezii - Po delnih rezultatih v Trstu je župan Marcello Spaccini prejel rekordno število preferenc RIM, 27. — Podatki o izidu u-Ptevnih volitev, ki se stekajo v ®&ki osrednji urad, so še nepo-in ne dopuščajo, da bi si k*Varili točno sliko položaja. Po-tega gre v veliki meri za vo- litve v malih občinah, kjer se na sakih volitvah predstavljajo dru- pene liste in koalicije strank, ta-*° da so primerjave skorajda ne- Jiegoče. Zaradi tega je v trenutku, 0 Poročamo, še nemogoče oceniti czultate včerajšnjih in današnjih volitev. .Najbolj zanimiv podatek prihaja Doline Aosta, kjer so ponovili j^damentarne volitve, ker sta oba ^voljena predstavnika v senat in ™-ansko zbornico umrla v pro-p«tni nesreči tik pred volitvami, fav tu pa so volilni' izidi pripra-j presenečenje; medtem ko sta • jnaja bila izvoljena kandidata koalici je liste med KD, PSDI, Union flot ■ a'ne in Rassemblement Val-. ‘aine, bo tokrat senator pripadal Levičarska koalicija je nam-iii ,z'5rala 567 glasov več od sre- jjjoske, kar ima za direktno posle-,99> da se bo sedanja že dokaj Pičla >, - centristična večina v senatu Polj skrčila. Za poslansko zbor Ji® Pa je za komaj 114 glasov pre-. ®_ala demokrščansko - socialde-Im i a^ka koalicija, ki je 7. maja ,,; a kar 5.000 glasov več od le-Vl'|ar*e tiste. ^7, Pavii in Viterbu so bile na Tj®* pokrajinske volitve. Sestava r^ajinskega sveta v Viterbu se bo rumenila v toliko, v kolikor bo ri^ia KD enega svetovalca več, MSI S enega manj. Tudi KPI je prido- Crf o n 11 /\tto 1 An »1 O VOAUn ji® enega svetovalca na račun V pP. ki se tokrat ni predstavil. Pavii so po enega svetovalca “»ubili demokristjani, liberalci in PSripovci, (ki se njso predstavili), pa so pridobile KPI, PSI jj.N® občinskih volitvah v La Spe-j® najbolj očitno napredova-S®,.KPI, kj je pridobila kar 5 od-,'Otkov glasov (od 35,9 na 40,9) ter dva svetovalca. KD in PLI sta na- *tjarf ^ ’ vendar so samo demokri _?Subili enega svetovalca. Tu-^SDI in psi (slednja zaradi mi- ia??a'ne zgube glasov) se bosta mo- ;au odi -■ ...... Sevalcu odreči enemu občinskemu sve-1medtem ko bosta PRI in y '[aria sedaj enega več m . povari, kjer bo občinski svet ^, eJ štel 50 članov, namesto do- ^anjih 40, je KD ’pridobila pet prif°valcev, KPI 3, misovci 2 in enega, PSIUP, ki' je prej imel Sedež, se ni predstavil. Naj še omenimo, da se je vo-v udeležilo 87,1 odstotka volilnih Vo^eencev. Na prejšnjih upravnih - v je ta odstotek znašel 87,7. .Poglejmo sedaj bolj podrobno vo- 4,1 odst. 1 sedež). Na prejšnjih volitvah je PSIUP prejela 12.467 glasov ali 3,5 odst. in 1 sedež, monarhisti pa 2.349 ali 0,7 odst., brez sedežev). Izidi občinskih volitev v Trstu so pokazali, da tržaški volivci zavračajo politično usmeritev na desno. Koalicija levega centra se je nam reč okrepila za več kot 5 odst., desnica v celoti pa je nazadovala kljub nekoliko zvišanemu številu glasov MSI, ker so občutno nazadovali liberalci. Komunisti sami so povečali svoje glasove, medtem ko so se volivci bivše PSIUP očitno razdelili. Socialisti so se krepko u-veljavili tako v primerjavi s pokrajinskimi volitvami leta 1970 kot z občinskimi iz leta 1966, saj bodo imeli poslej v občinskem svetu prvič 4 svetovalce. Slovenska skupnost je nekoliko izgubila v odstotkih tako v primerjavi z zadnjimi pokrajinskimi kot občinskimi volitvami, vendar je zanesljivo ohranila svojega svetovalca v tržaškem občinskem svetu. V občinski svet je bilo po neuradnih in nedokončnih podatkih izvoljenih 6 Slovencev; štirje na listi KPI ter po eden na listah PSI in Slov. skupnosti. Levosredinski župan Spaccini je prejel rekordno število preferenčnih glasov. ZADNJA VEST Preferenčni glasovi na 306 volišč: KPI: Rossetti 2908, Spetič 786, Kocjančič 646, VVilheim 354, Roncelj 323 (Izvoljeni Slovenci: Spetič, Kocjančič, Wilhelm in Roncelj). PSI: Giuricin 762, Del Tutto 615, Hreščak «12, Kervin 553 (izvoljen Dušan Hreščak). SS: Dolhar 843, Pahor 269, Mljač 205 (Izvoljen dr. Dolhar). V trenutku, ko zaključujemo redakcijo smo izvedeli, da je med preštevanjem glasov za izvolitev poslanca v Dolini Aosta prišlo do pomote, ker so 300 glasov, ki so jih volivci oddali za levičarsko koalicijo, v prvem trenutku dodelili sredinski listi. Dokončno je torej levičarska koalicija dobila tako senatorja, kot poslanca. Danes srečanje Andreotti-sindikati RIM, 27. — Tajništvo federacije Aoste rezultate> začenši z Dolino CGILi’ CIŠL in UIL je na današnji seji proučilo problematiko, POSLANSKA ZBORNICA: j,® - RV . UV - PSDI 31.983 (48,1 odst.) (navolitvah 7. jjaia 54.083 glasov in 49,5 odst.) 0^’^ koalicija 31.869 (48 ii, 4, . (na prejšnjih volitvah 28.886 (na ‘*dst )- MSI 2 614 in 3,9 odst cvjst ^'išnjih volitvah 2.475 in 3.6 ut n maja se je predstavila tu-a. PLI ki ie prejela 3.462 °v in 5 odst.). odst.). SENAT: - UV - PSDI 29.098 gla alj A, odst.) (7. maja 31.114 cija ,-7 odst.). Levičarska koali-fljih Jri®®5 (48,7 odst.) (na prejš->n a k 372 in 42,1 odsi.). MS! 2.191 "jih’,', ?dst' (211d ali 4 na prejš- (ttw, ,— Pokrajinske volitve oklepaji rezultati pokrajinskih {jj. volitev leta 1970) (47 im ,^4, 32,5 odst., 8 sedežev (it , ’ 29 odst., 7 sedežev). (7.23-j 4,5 odst., 1 sedež, PRt c °dst-, 1 sedež). 3,9 5-742, 3,5 odst. 1 sedež (6.399, 1 sedež). -- 1 8.553, 5,3 odst. 1 sedež 3’.2 odst. 1 sedež). (16 34.438, 8,9 odst. 2 sedeža (52.871 55'844, 34,9 odst. 9 sedežev ' 32,3 odst. 8 sedežev). *^eže)17'1S1, 2 sedeža '(17.608, 3 PreJšnjih volitvah sta bili pri-8.059 | ''sti PSIUP, ki je prejela *l®Sovf as°v’ *n monarhisti s 1.354 ko — pokrajinske volitve (1,Q. >«U79, 30,5 odst. 9 sedežev Pt, ' 30.8 odst. 10 sedežev). 9,7 * 7.897 9.1 odst. 1 sedež (20.472, Pjjj ■ 2 sedeža). ®-211. 2,3 odst. nobenega se-„ 2| 2 odst. brez sedežev), tisoč -051, 6,8 odst. 2 sedeža (27 Psi ®. odst. 2 sedeža). tisnA „„418, 12.3 odst. 4 sedeže (36 Usoč o,- *— —■ -, Kp, > '9.3 odst. 3 sedeže). (,25.997 130 9«0. 37 odst. 12 sedežev Msi «. 3®,:i °dst. 11 sedežev). 21.425 , 6 odst. 2 sedeža (14.689, ki bo jutri predmet razgovora s predsednikom vlade Andreottijem. Na osnovi že opravljene izmenjave mnenj s posameznimi ministrstvi je tajništvo pripravilo seznam problemov- Gneča na volišča v Bazovici aiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin THI BINHOVA V INTERVJUJU ČASOPISU «T!MES» Odločna obsodba zavlačevanja podpisa mirovnega sporazuma Predsednik Nixon je imel daljši pogovor s Kissingerjem Ponovna okrepitev vojaške dejavnosti v Vietnamu NEW YORK, 27. - Današnji »Times* objavlja daljši intervju z zunanjo ministrico ZRV Thi Binhovo, ki je tudi šef delegacije osvobodilnih sil na pogajanjih o Vietnamu v Parizu. Thi Binhova ponovno odločno zavrača pogoje, ki jih skuša vsiliti šef južnovietnamskega lutkovnega režima Van Thieu, še zlasti kar zadeva umik sevemovietnam-skih čet z Juga. Thi Binhova' poudarja, da so osvobodilne sile v Južnem Vietnamu pod okriljem ZRV in da torej Thieujeva zahteva pomeni obenem zahtevo po odpravi revolucionarne vlade, kar je jasno nesprejemljivo. Thi Binhova izraža tudi ostro obsodbo ameriškega zavlačevanja podpisa sporazuma o prekinitvi ognja, kar je samo pretveza za nadaljevanje oskrbovanja .južnovietnamskega režima z orožjem ter nadaljevanje politike vietriami-zacije. ki je že zdavnaj propadla. O odnosih z Združenimi državami Amerike piše danes tudi sevemo-vietnamski vladni list «Nanh Dan», ki praktično ponuja roko Američa- I spevku ZDA k zrušenju fašizma in j ostril. Osvobodilne enote so obstre- nacizma v drugi svetovni vojni. Ha-nojski časopis poudarja, da si Severni Vietnam želi trajnega miru ter pristnega prijateljstva z ameriškim ljudstvom. V zaključku pravi «Nanh Dam, da zahteva sever-novietnamsko ljudstvo popolno spo-štavanje svojih pravic, kar pa se lahko doseže samo z bistveno spremembo ameriškega odnosa do Severnega Vietnama. Ameriški predsednik Nixon se je po koncu tedna, ki ga je preživel v družinskem krogu, spet vrnil v Čamp David, kjer je imel daljši pogovor s Kissingerjem in je nadaljeval s proučevanjem zajetnega dosjeja o tajnih pogajanjih z Le Duc Thojem. ki mu ga je izročil. Ameriški veleposlanik v Saigonu Bunker je obiskal južnovietnamskega predsednika Van Thieuja. Obisk je trajal le deset minut, iz česar sklepajo,, da je veleposlanik Bun-ke-r izročil Van Thieuju Nixonovo pismo. Vojaški položaj v Vietnamu se je nom. ko govori o bistvenem pri-1 po nekajdnevnem mirovanju spet za- Ijevale saigonsko oporišče «Anne», 13 km jugozahodno od Quang. Tri-ja. Pri tem je bilo večje število južnovietnamskih padalcev ubitih. napadu, ki so partizani sprožili po obstreljevanju, so izgubili nekaj mož. Sedem južnovietnamskih vojakov SOGLASEN SKLEP VSEH ZBOROV SLOVENSKE SKUPŠČINE A. Marinc novi predsednik izvršnega sveta Slovenije V programu nove vlade posebna pozornost boju za uveljavitev pravic in izboljšanje položaja slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 27. — V Ljubljani so se danes sešli na skupni seji vsi zborni republiške skupščine, da bi razpravljali o kandidaturi Andreja Marinca za predsednika novega izvršnega sveta. To kandidaturo so v minulih tednih podprle številne družbene in politične organizacije, pa tudi predsedstvo in izvršni odbor Socialistične zveze. Na seji, ki ji je predsedoval predsednik skupščine Sergej Krajgher, je predsednik Komisije za volitve Stane Markič utemeljil potrebo bo preosnovi izvršnega sveta. Dejal je, da je bila ostavka dosedanjega predsednika izvršnega sveta posledica razlik oziroma ne dovolj usklajenih stališč glede nekaterih bistvenih in celovitih vprašanj družbenega, gospodarskega in političnega razvoja Slovenije. Besedo je za njim dobil kandidat za novega predsednika Andrej Marinc, ki je obširno razložil delovni program in temeljna izhodišča bodočega delovanja izvršnega sveta. Najprej je označil sedanji —’i-tični trenutek, za katerega je menil da gre za izvajanje revolucio namih sprememb, ki jih prinašajo ustavna dopolnila, katerih bistvo so doslednejša uveljavitev samouprav nega sistema na vseh ravneh tako, da bo delovni človek postal dejansko odločujoč dejavnik v samoupravni družbi. Praiv v sedanjem času pa nas pestijo gospodarska nestabilnost, nesorazmerja v rasti posaimeznih gospodarskih vej in razna materialna in finančna ne-uravnotežnost. Spopadamo se s silami tehnokratizma, birokratizma in nacionalizma. Hkrati pa se mora Jugoslavija v zapletenih mednarodnih razmerah potegpvati za utrditev politike neuvrščenosti, ki je temelj in nujnost za zavarovanje neodvisnega razvoja Jugoslavije. Andrej Marinc je orisal naslednja izhodišča za delovanje izvršnega sveta: izvršni svet mora prevzeti vlogo, ki mu jo določajo ustavna dopolnila, njegova dejavnost pa mora upoštevati politiko Zveze komunistov, Socialistične zveze in drugih zavestnih političnih sil. Obvezni temelj delovanja so sklepi rrpubhške skupščine. Izvršni svet mora težiti k stabilnemu in uravnovešenemu razvoju samoupravne socialistične družbe, kar edino lahko zagotovi socialno varnost delovnih ljudi in obrambno sposobnost Slovenije in Jugoslavije. Samoupravljanje mora postati temelj od- venije je treba težiti k temu, da dobi proizvodno delo ustrezno mesto in da si gospodarstvo zagotovi nenehno modernizacijo ter se usposablja za ekonomično in visoko produktivno proizvodnjo, ki bo sposobna konkurirati na domačem in tujih tržiščih. Dosledno je treba uveljavljati načelo tržnega gospodarstva v okviru specifičnih razmer ter okrepiti družbeno načrtovanje. Treba je doseči skladnost gospodarskih odnosov s tujino in težiti k razvoju odnosov tako z visoko razvitimi kapitalističnimi kot socialističnimi državami, zlasti pa še z deželami v razvoju. Izkoristiti je treba vse možnosti, ki jih ima Slovenija kot ustvarjalni dejavnik ugleda in veljave Jugoslavije v svetu. Uveljavimo kult ustvarjalnega dela in kvalitetne proizvodnje, je poudaril Marinc, ker edino tako lahko hkrati s humanimi odnosi in samoupravnimi pravicami izboljšamo sedanje gospodarske in družbene razmere. Naš cilj je doseči politično in gospodarsko u-staljenost ter socialno varnost delovnih ljudi. Na koncu je Marinc spregovoril tudi o zunanjepolitični dejavnosti izvršnega sveta na temelju pravic, ki jih u-stavna določila zagotavljajo republikam pri sooblikovanju zunanjepolitične dejavnosti federacije. Zavzel se je za podporo politiki neuvrščenosti. Slovenski izvršni svet se bo še posebej zavzemal za dokončno odpravo vseh odprtih vprašanj na področju odnosov s sosednimi državami in težil k razvoju sodelovanja v duhu demokratičnih na- čel. Zavzemal se bo za uveljavljanje pravic in izboljšanje položaja slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, za krepitev sodelovanja matičnega naroda z manjšinami, katerih vprašanja morajo biti navzoča v celotnih odnosih s sosednimi državami. Izvršni svet se bo prav tako zavzemal, da se bodo čimbolj dosledno izvajala vsa tista ustavna določila, ki jamčijo nemoten in vsesplošni razvoj italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Potem ko so vsi zbori na ločenih sejah izrekli svoj pristanek na izvolitev Andreja Marinca za predsednika izvršnega sveta, je republiški zbor — le ta ima pravico volitve —• izvolil za novega predsednika Andreja Marinca, kakor tudi vse predlagane člane izvršnega sveta. DRAGO KOSMRLJ Tajnik KP SZ Brežnjcv prispel v Madžarsko BUDIMPEŠTA, 27. - Glavni tajnik KP SZ je prispel v Budimpešto na čelu partijske in vladne delegacije, ki se bo zadržala na uradnem obisku na Madžarskem pet dni. Na letališču madžarske prestolnice so sovjetske goste dočakali tajnik madžarske KP Janos Kadar, predsednik republike Lo-sonezi in pa ministrski predsednik Janos Fock. NA PROSLAVI 29. NOVEMBRA V SUHORJU PRI METLIKI Popit: SFRJ ne bo pozabila na zamejce je bilo po vesteh iz saigonskega vo- nosov na vseh področjih življenja in jaškega poveljstva ubitih tudi v razvoja. Družbo je treba tako orga- bitkah na osrednjih planotah, v, bližini meje s Kambodžo. Nekaj de- nizirati, da bodo njeni člani živeli od lastnega dela in ustvarjalnih sposobnosti. Odločno je treba odpravljati vse, kar teži k ozkim osebnim koristim, k špekulacijam in izkoriščanju setin raket je padlo tudi na letalsko: oporišče Pleiku, medtem ko je v bazi Plei Mrog raketa, ki so jo izstrelili partizani, zadela skladišče j tujega dela. municije Smo sredi naporov, je dejal Ma ■Ameriško letalsko poveljstvo je : rine, da bi republiko čimbolj uspo-medtem sporočilo, da so bombniki | sebili za njeno vlogo v federaciji, B-52 opravili v zadnjih urah 12 kjer moramo na načelih enakoprav-akcij, vsake akcije so se udeležila j nosti, vzajemnosti in solidarnosti u-po tri letala. Ameriški bombniki j veljaviti lastne in skupno uglašene so tokrat napadli objektive, ki le- j kratkoročne in dolgoročne koristi. To žijo med demilitariziranim pasom j pa pomeni, da smo dolžni suvereno in med .20. vzporednikom. Nekaj ! odločati in odgovarjati za lastni in poletov so odpravili tudi nad cilje skupni razvoj, za razvoj Slovenije in v demilitariziranem pasu ter na Jugoslavije. ozemlje Južnega Vietnama. 1 Kar zadeva gospodarski razvoj Slo- VOLILNI IZIDI V TRŽAŠKI OBČINI OD L. 1966 DALJE KANDIDATNE občinske 1966 deželne 1968 pokrajinske 1970 politične 1972 občinske 1972 LISTE št. % št. % št. % št. % št. % svet KD 60.295 31,9 65.426 34,21 64.993 33,85 72.204 36,46 67.666 35,2 22 PSDI ] 16.503 8,59 12.735 6,43 14.614 7,6 4 l 23.335 12,3 20.784 10,87 PSI J 10.869 5,67 13.019 6,57 12.217 6,4 4 PRI 4.191 2,2 6.516 3,41 7.444 3,87 8.902 4,50 9.807 5,1 3 SS 4.911 2,6 5.768 3,02 5.045 2,62 4.692 2,4 1 KPI 38.100 20,1 43.131 22,54 39.734 20,69 44.963 22,71 40.936 21,3 13 Ml in UT 10.892 5,9 4.940 2,58 4.398 2,29 3.692 1,9 1 PSIUP 3.995 2,1 4.505 2,36 3.889 2,03 2.522 1,27 — — MSI 18.361 9,7 19.286 10,08 21.520 11,21 26.599 13,43 23.969 12,5 8 PLI 22.737 12,0 19.324 10,11 17.610 9,18 16.350 8,26 13.944 7,3 4 monarhisti 1.391 0,7 852 0,45 razni 990 0,5 699 0,37 737 1,27 484 0,3 vpisanih 214.079 216.522 214.482 214.084 213.955 glasovalo 196.138 91,6 196.432 90,72 197.941 92,28 203.454 95,03 196.C05 92,03 veljavni glasovi 188.198 96,5 191.231 97,35 192.005 97,01 198.031 97,33 191.931 89,71 neveljavni 6.940 3,5 5.201 2,65 5.936 2,99 5.423 2,67 2.187 1,11 bele 4.590 2,3 3.127 1,59 3.366 1,70 3.161 1,55 2.543 1,29 Jugoslavija se bo zavzemala za dosledno izpolnitev obveznosti, ki jih ima Avstrija po državni pogodbi (Od našega dopisnika) METLIKA, 27. — Po vsej Sloveniji so že v teku proslave največjega praznika jugoslovanskih narodov 29. novembra. Ena takih proslav je bila včeraj v mali belokranjski vasici Suhor pri Metliki v spomin na veliko zmago združenih slovenskih in hrvaških partizanskih sil nad močno belogardistično postojanko. Proslave so se udeležili poleg pre- čestilke od vodilnih tujih dl ravnikov. Med prvimi so predsedniku Titu čestitali ob prazniku republike predsednik ZDA Nixon, predsednik vlade Cejlona Sirimavo Banda-naraike, voditelj komboškega ljudstva princ Sihanuk, predsednik turške republike Sunai, predsednik republike Bangia deša Chaudri, predsednik predsedstva narodne skupščine Albanije Hadži Lesi japonski cesar Hiro Hito, prvi tajnik CK živetih borcev in prebivalstva z bhž _ njega slovenskega in hrvaškega ob- j poljske združene delavske partije močja tudi vidni predstavniki iz j Edvard Gierek in drugi, obeh republik, med njimi predsed- B- B- nik CK ZK Slovenije Franc Popit j ------------- in predsednica CK ZK Hrvaške lr nn , Milka Planinc. V BllldfU SlOVCSM pTOSlaVa Franc Popit je v daljšem govoru očrtal zgodovinske boje med drugo 30-IctiUCC ZaSCddllja AVNOJ svetovno vojno, ki so vodili k glo- ! boki družbeni preobrazbi, poudaril I BEOGRAD, 27. - Z akademijo, ka-je pristno povezanost, ki vlada v (ere so se udeležili preživeli svetniki sedanjem trenutku med politiko Zve prvega zasedanja AVNOJ, delegacije ze komunistov in delovnimi ljud- vseh republik in pokrajin ter mesta mi. Za nas je možna samo pot na- ! Kihača, je bila včeraj dopoldne v prej, je' dejal Popit, pot k popolni uveljavitvi detovnega človeka v sa-mounravni družbi. Z vso odločnostjo hočemo premagati in razrešiti sedanje težave, saj gre za to, da čim hitreje uveljavimo načelo: De Bihaču slovesna proslava 30. obletnice prvega zasedanja AVNOJ. Na akademiji je o pomenu zgodovinskega dogodka ter o povojnem razvoju govoril predsednik zvezne skupščine Mijal-ko Todorovič. Po njegovem govoru in lu čaist in oblast. V sedanjem časti priložnostnem kulturnem in umetni- moramo vztrajati pri tem, da Zveza komunistov ne bo obremenjena s tako imenovano potrošniško mi selnostjo, komunist je le tisti, ki brani koristi delavskega razreda, ki verjame v njegovo ustvarjalnost in sposobnost samoupravnega odločanja. Na koncu je predsednik ZK Slovenije govoril tudi o dogodkih na Koroškem in poudaril, kako se mo tijo tisti, ki mtolijo, da bo Jugo slavija spričo reševanja notranjih problemov pozabila na svoje ljudi onstran meje. Še naprej se bomo zavzemali za dosledno izpolnitev vseh obveznosti, ki jih ima Avstrija po državni pogodbi do Slovencev na Koroškem in za preprečitev oživljanja nacizma. D. K. škem programu so delegacije Jugoslavije, Bosne in Hercegovine in mesta Bihača položile vence na pokopališče padlih partizanov. Podeljene nagrade AVNOJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Ob prazniku republike je odbor za nagrade AVNOJ na osnovi mnenja strakovnih komisiji ki so ocenile 80 predlogov, dodelil 14 nagrad AVNOJ. Med letošnjimi nagrajenci so med drugimi Vladimir Bakarič za delo splošnega pomena za razvoj Jugoslavije, Franc Novak iz Ljubljane za delo na podpičju medicinskih ved (ginekologije) in Boris Ziherl iz Ljubljane za delo na področju družbenih ved. Nagrade bodo izročene nagrajencem na slovesni seji odbora za nagrade AVNOJ decembra v Beogradu. Predsednik Tito .ie ob dnevu re publike pričel prejemati brzojavne NEW YORK, 27. — Veleposlanik Gunnar Jarring, posebni odposlanec OZN za Bližnjem vzhodu, je prispel v New York, da bi se udeležit razprave glavne skupščine svetovne organizacije o bližnjevzhodni krizi. Ob svojem prihodu je Jarring dejal, da bo ostal v ZDA do konca razprave, medtem pa se bo srečal tudi z generalnim tajnikom Waldheimom. DUNAJ, 27. — Avstrijska vlada je danes izrazila željo, da bi vzpostavila diplomatske stike z Nemško demokratično republiko in s Severnim Vietnamom. Po izjavah glasnika zunanjega ministrstva kaže, da bo Avstrija priznala NDR še pred koncem letošnjega leta, kar pa zadeva Severni Vietnam, baje ni političnih težav. OTTAVVA, 27. — Kanadski predsednik Trudeau je danes objavil seznam ministrov, ki sestavljajo novo vlado, ki jo je sestavil po porazu laburistov na zadnjih volitvah. V vladi je kar osem novih ministrov, prvič od leta 1968 pa je stopila v vlado tudi ženska. Gre za časnikarko Jeanne Sauve, ki je postala minister za znanost in tehnologijo. Med ministri, ki so obdržali svoja mesta so, poleg ministrskega predsednika Trudeauja. zunanji minister Snarp, finančni minister Turner ter minister sa pravosodje Lang. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK REZULTATI OBČINSKIH VOLITEV V TRSTU TRŽAŠKI VOLIVCI SO SE IZREKLI PROTI PREUSMERITVI POLITIČNE OSI NA DESNO Levica je pridobila dober odstotek glasov - Desnica v celoti nazadovala Levi center se je izdatno okrepil - Izvoljeni slovenski kandidati: Spetič, Kocjančič, Wilhelm, Rončel j (KPI); Hreščak (PSI) in Dolhar (SS) l JUTRI IN ČETRTEK | Zaprti uradi konzulata SFRJ i Uradi Generalnega konzulata SFRJ j v Trstu bodo jutri, 29. in v če-' trtek, 30. novembra t.l. zaprti za-' radi državnega praznika. Na prvi strani objavljamo uradne | stva odprtosti sodelovanja in pri-podatke o izidu volitev v tržaški ob- j znavanja nacionalnih pravic Sloven- činski svet in tokrat brez nobene zamude, kot je obljubil župan Marcello Spaccini na tiskovni konferenci, ker je res vzorno deloval občinski volilni in tiskovni urad z elektronskimi možgani vred kot — priznajmo tudi mi — pred volitvami nismo povsem verjeli. Prva nekoliko površna analiza volilnih izidov nam daje tri pomembne ugotovitve: Levica v celoti se je okrepila, saj tokrat dosega skoro 30 odstotkov glasov, medtem ko je na političnih volitvah rahlo presegla ta odstotek, v primerjavi s pokrajinskimi pa se je levica okrepila za 1 odst. V okviru levice ni nobenega dvoma o stalnem porastu KPI, glede PSI pa lahko rečemo, da je sicer rahlo nazadovala v primerjavi s političnimi, da pa gre istočasno tudi za zelo pomemben napredek v primerjavi s pokrajinskimi volitvami 1970. leta. Kako je z levim centrom? Ni dvoma, da se je levi center utrdil, saj je 1966. leta predstavljal 49 odstotkov, sedaj pa se vseh pet strank, ki sodelujejo v levem centru, približuje 57 odstotkom. Pri tem je pomembno, da so demokristjani ponovno napredovali in to na osnovi politike sedanjega vod- cev. Utrdili so se socialdemokrati, čeprav nekoliko manj kot je znašal njihov maksimalni plafon iz preteklih let. Republikanci pa so v primerjavi z letom 1966 skoro potrojili svoje glasove, na vsak način pa so potrojili prisotnost v občinskem svetu. In končno desnica. Če seštejemo glasove misovcev, monarhistov, liberalcev in raznih drugih desničarskih struj, lahko ugotovimo, da so v primerjavi z občinskimi volitvami leta 1966 izgubili 2 odstotka, pa tudi misovd sami so v primerjavi z veliko «zmago» na političnih volitvah izgubili 2 odstotka. SESTAVA OBČINSKEGA SVETA 1966 1972 KD 21 22 PSDI 8 4 PSI 4 PRI 2 3 SS 1 1 KPI 13 13 MI 2 1 PSIUP 1 — MSI 6 8 PLI 6 4 Izjave strank ustavnega loka Rossetti (KPI) Zdi se mi, da je glavna značilnost teh volitev nezadovanje desnice v njeni celoti (2 odst. glasov manj v primerjavi s prejšnjimi občinskimi in tudi v primerjavi z zadnjtni političnimi volitvami). Pomembno je, da smo poleg občutnega poraza PLI zabeležili tudi zaustavitev MSI, potem ko je postopoma in zaskrbljuče naraščala v sedmih volitvah od 1966 do ". ma- novno izrazilo svoje zaupanje nje- j žavni ravni skupno z liberalci, vo---------------— i—— *-- ! aij0 našo državo, bodo odslej nosile določeno odgovornost, kajti njihove izbire bodo morale biti v skladu s pričakovanji tržaških volivcev. Mauro (PR!) nemu programu in kandidatom, ki bodo tudi v bodoče branili koristi slovenske narodne skupnosti, ki se zdaj podaja na delo za deželne volitve, ki bodo meseca maja, in ki morajo biti nov mejnik v boju za slovenske narodnostne pravice in nov dosežek v naši zamejski zgodovini. Coloni (KD) S 35,25% glasov je KD dosegla Cenjeno občinstvo, vljudno vabimo na ogled razstave SREDNJEVEŠKEGA STENSKEGA SLIKARSTVA ISTRE ki je v Kulturnem domu. Slovenska prosvetna zveza Prosveta PRI je zadovoljno z doseženimi rezultati, ki so sad politične zrelosti. Stranka je na teh volitvah pridobila veliko podporo mladih vo- . - ------- =— - , . - i livcev, ki so spoznali v programih J ,n- poJe??1.ko 150 neofaslstJc- I najvišji odstotek, kar jih je za- ^ stranke obveze za svojo boni voditelji vložili vse svoje sile. • beležila na upravnih in deželmh | dočnost. Bi]0 je skratka potrjeno da h uspeh predvsem v našem i volitvah v Trstu. Tržaški volivci j gesi0 predvolilne kampanje mestu. To je očitno sad odločne an , so po razdobju šestih let izrazili j _ resna stranka za resno mesto. ter ponovno potrdili svoje zaupa-' nje v KD v meri, ki je doslej še niso dosegli, če izvzamemo prve volitve leta 1949. Ta napredek se tifašisrične pobude naše stranke, ki je napredovala tako v primerjavi z občinskimi volitvami leta 1966 kot v primerjavi s pokrajinskimi leta '970, čeprav niso stekli vsi glasovi PSIUP v komunistično listo kar nam sicer ni zagotovilo sedeža '' Pahor (PSI) Socialistična stranka je zadovolj- Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo jutri, 29. t. m. ob 20.30 odborova seja. Priporočamo točnost ter polnoštevilno udeležbo. Razna obvestila KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje in informacije pri Nor či Zavadlal. Ul. Geppa 9. 11 nad strop.ie Pokrajinska zveza neposrednih ob-j delovalcev v Trstu sporoča, da bodo uradi odprti za občinstvo od 8. do 12. ure. izraža predvsem v pridobitvi ene- ‘ 2 vomnim rezultato w utrju. ga sedeža v občinskem svetu, pred- i . .. . «7 ,J izraža v potrdita li-' Je us^ P°htlčnih volitev z dne za zaupanje, id so ga izkazali naši ferenčnih glasov. Volilni rezultat 1£ lUiiimiiiiiimiHuiiiiHUuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiminiiiiiiiiiHiiiiiuiHiin Volilni izidi po slovenskih vaseh Padriče VOL. ŠTEV 292 KPI 239 PSD! 25, MSI 16, TLT 8, SS 89, KD 58, PLI 6, PRI 6, PSI 45, ENR 0. VOL ŠTEV. 321 KPI 10, PSDI 7, MSI 16, TLT 3, SS 1 KD 163, PIJ 5, PRI 7, PSI 0. ENR 2. Križ VOL ŠTEV. 70 KPI 135, PSDI 17, MSI 5, TLT 2, SS 47, KD 60, PLI 4 PRI 5, PSI 35, ENR 1. VOL. ŠTEV'. 288 KPt 264, PSDI 23 MSI 17, TLT 8, SS 57. KD 70, PLI 15. PRI 2, PSI 57, ENR 3. VOL. ŠTEV. 289 KPI 113, PSDI 28, MSI 24, TLT 7, SS 29. KD 282 PLI 20 PRI 11, PSI 31. ENR 2. Prosek-Kontovel -Grl jan VOL. ŠTEV. 236 KPI 301. PSDI 21 MSI 18, TLT 5, SS 78 KD 82, PLT 6 PRI 11. PSI 80, ENR 1. VOL. ŠTEV 287) KPI 290, PSDI 22, MSI 17, TLT 3, SS 83 KD 60 PLI 8, PRI 5, PSI r, ENR 0. VOL. ŠTEV 290 KP. 18. PSDI 13, MSI 54 TLT 3, SS 10 KD 112, PLI 60. PRI 23, PSI 10. ENR 0. VOL. ŠTEV 320 KP'. 113 PSDI 33, MSI 22, TLT 6, SS 7j. KD 166, PLI 5 PRI 6, PSI 33 ENR 1. VOL. ŠTEV 324 KPi 48 PSDI 23, MSI 56, TLT 6, SS 3 KD 506, PLI 18 PRI " PSI 18 ENR 1. stranki, posebna zahvala pa gre slover.rkim volivcem, ki So nam v veliki «ečini izkazali zaupanje. De Gioia (PSDI) Volilm uspeh PSDI v Tistu lahko jemljemo kot pravično nagrado stranki, ki ni nikoli oklevala pred prevzemom lastnih odgovornosti ta ko na občinski kot na vladni ravni. Lahko rečemo še več, to je *nak časa v katerem živimo ter znak naravne naklonjenosti volivcev, da se v težkih trenutkih predajo tistim strankam, ki so cd večno v prvi vrsta, ko je treba braniti demokracijo in svobodo. Volivcem smo obljubili socialni načrt, i sedaj se bomo borili, da bo ta načrt uresničen in da bo Trst končno dosegel vse tiste gospodarske in socialne strukture, ki jih pvire-buje. Odslej si bomo prizadevali, da bo šla naša pot novzgor, da bomo zagotovili naši občini trajnejšo;- homogeno in učinkovito u-pravo. in leta utrjuje demokratično, ljudsko napredno politiko, ki jo že vodi tržaška KD z ozirom na evropsko funkcijo našega mesta in njegovega pristanišča ter z ozirom na miroljubno sožitje ter na lovanje z bližnijjni naredi. Trauner (PLI) sode- je meril k izolaciji PSI, ki pa se je nasprotno izkazala v Trstu, kot sicer po vsej Italiji, kot odločujoča sila v demokratični, protifašistični in socialno napredni večini. Povečanje zaupanja tržaških volivcev v PSI (ki je prešla v občinskem svetu s treh sedežev na šti ri) bo poplačano ne samo z obve • Od 1. decembra bodo vlaki, ki vozijo na progi Trst — Bologna nadaljevali svojo vožnjo do Firenc. Gre za vlake R464, R464B in R491, ki odpotujejo s tržaške železniške postaje ob 6.10 ter prispejo v Bologno ob 9.42. Od tu bodo ob 9.47 nadaljevali pot do Firenc, kamor bodo dospeli ob 10.44. Iz Firenc bo vlak odpotoval ob 14.04 in bo dospel v Trst ob 18.39. Nekaj minut po 7. uri je umrl v oddelku za oživljanje 47-letni Giuseppe Parovel z Rocolske ceste 31, UV I1C OUllUU ta W*v- , J. VI ta --» novoizvoljene skupine, ampak j ki so ga sprejeli s pridržano pro-S tem, da so dali prednost de- i tudi z obvezo federacije, da si bo j gnozo zaradi udarcev po glavi, za-mokra.tičnim strankam, so tržaški j prizadevala doseči socialne cilje,! mrzitve in srčnih motenj. Parovela ---- ::u —1-----1 ------— — so našli pred gostilno «De Gelmo* volivci dokazali, da si želijo upravo demokratične sredine, ki bo s podporo KD, PLI, PRI in PSDI lahko računala na trdno večino v občinskem svetu. Stranke, ki na dr- Stoka (SS) VOL. ŠTEV. 283 KPI 243, PSDI 48, MSI 39, TLT 7, SS 72 KD 228, PLI 17, PRI 10, PSI 44 ENR 2. VOL. ŠTEV 318 KPI 80 PSDI 41, MSI 55, TLT 3, SS 14 KD 252, PLI 16, PRI 16, PSI 34 ENR 2. VOL. ŠTEV 298 KPI 166, PSDI 17, MSI 8, TLT % SS 78 KD 63, PU 5, PRI 9, PSI 27. ENR 3. VOL. ŠTEV. 285 KPi 126, PSDI 28, MSI 53, TLT 8, SS 74. KD 208, PL' 25. PRI 18, PSI 37. ENR 1. VOL. ŠTEV. 344 KPI 13, PSDI 18, MSI 49, TLT 4, SS 10 KD 123, PI.I 17, PRI 13, PSI 2\ ENR 7. VOL. ŠTEV 342 KPI 27, PSDI 33, MSI 29, TLT 3, SS 3, KD 467 PI I 8. PRI 6, PSI 18. ENR 1. VOL. ŠTEV 319 i KP' 49, PSDI 22, MSI 41. TLT 3, ' SS 21 KD 108, PLT 38. PRI 19, PSI 28. ENR 4 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111» ki jih je nakazal njen program za _ Trst. Volilne izide bo proučil po na Reški cesti, ležal je na tleh in krajinski odbor, ki bo naknadno kaže, da je zaradi padca prebil določil podlago za stališče stranke . večji del noči na odprtem, kjer je v povolilni fazi. I v mrzli noči zmrznil. SINOČI V MALI DVORANI VERDIJEVEGA GLEDALIŠČA V hudem volilnem boju je Slovenska skupnost dejansko obdržala svoje pozicije, kar pomeni, da gre Slovenska skupnost iz volilnega boja okrepljena. Naša zahvala gre v tem trenutku volivcem, ki so tudi tokrat podprli Slovensko skupnost, posebej vsem mladim volivcem, ki so prvič stopili v njene vrste. Z ozirom na dejstvo, da se je celoten odstotek volivcev, tržaške občine znižal, je ohranitev pozicij Slovenske skupnosti še toliko bolj važna. Slovenska skupnost z zadovoljstvom ugotavlja, da je toliko slovenskih volivcev in volivk po PREDSTAVITEV KNJIGE S PREPESNITVIJO PREŠERNOVEGA «KRSTA» V ITALIJANŠČINO Poleg predstavnikov založb, ki so sodelovale pri izidu knjige, sta sodelovala prof. Anton Slodnjak in prevajalec Prešerna prof. Franc Husu Male dvorana gledališča Verdi je bila sinoči mnogo premajhna, da bi sprejela vse, ki so prišli na predstavitev Prešernovega sKrsta pri Savici» v italijanskem prevodu, rekli bi raje v prepesnitvi prof. Franca Husuja, z naslovom «Bat-tesimo presso Savizza* Predstavitev knjige so v sodelovanju s tržaškim Krožkom za kulturo in umetnost čircolo della Cultura e detle Arti) organizirale založbe Mladin- VSE JE POTEKALO POVSEM V REDU Normalna udeležba na volitvah: 196.971 ali 92,06 odst. volivcev Kako so potekale volitve v okoliških vaseh - Razgovor s «kraško korenino* Trebče KPI 295, PSDI 14. MSI 9 TLT 10, SS 52, KD 40, PLI 3, PRI 4, PSI m ENR 0. Bazovica VOL. ŠTEV. 293 KPI 278 PSDI 14, MSI 10, TLT 3, SS IM, KD 46, PLI 13 PRI 4, PSI «1 ENR I. Bani VOL. ŠTEV 94 KP. 70. PSDI 7 MSI 1?, TLT 1, SS 24, KD 32. PIJ 0, PRI 1. PSI 37, ENR 1. Lonjer-Katinara VOL. ŠTEV 214 KPi 295 PSDI 37. MSI 8 TLT 11. SS KD 78, PLI 11, PRI 6, PSI 34, ENR 3. VOL. ŠTEV 213 KP ,,86 PSDI 59, MSI 25 TLT 11, SS 35 KD 144, PLJ 16 PRI 14, PSI 42 ENR 1. oči n e VOL. ŠTEV 284 KPi 153 PSDI 41, M11 69. TLT 4, SS 81 KD 152. PLI 82, PRI 22, PSI 87. ENR 1. Volitve v tržaški občinski svet so v nedeljo in v ponedeljek potekale v popolnem redu. Po uradnih podatkih prefekture je volilna udeležba dosegla 92,06 odstotka in je torej volilo 12, I 196.971 volivcev in volivk. Lahko rečemo, da je bila volilna udeležba normalna, saj je na zadnjih občinskih volitvah 1966. leta volilo 91,80 odst. volivcev, na deželnih volitvah 1968. leta 91.62 odstotkov, na pokrajinskih 1970. leta pa 92,61 odst. Primerjava s političnimi volitvami ni povsem točna, saj je letos maja volilo 92,24 odst. volilnih upravičencev, vendar pa moramo upoštevati, da se pri političnih volitvah vrnejo na domove vojaki in nekateri drugi, kar pa ne velja za občinske. V nedeljo je bil krasen dan, ki se je vsem prav prilegel po volilni kampanji: lepo, sončno vreme brez vetra in mraza, nebo čisto jasno. Zato so mnogi Tržačani že dopoldne opravili svojo državljansko dolžnost, da so potem lahko odšli v naravo. Po Krasu je bilo vse polno tržaških izletnikov, mnogi pa so se odpeljali v Istro na novo vino k sorodnikom in znancem. Za volitve nismo torej mogli imeti lepšega vremena. Kraševcem, ki spadajo pod tržaško občino in ki so na teh volitvah skupaj z meščani izbirali svoje občinske može, se ni nikomur mudilo. V prvih dopoldanskih u-rah so prihajali na volišča večinoma odrasli in starejši volivci, ker so mlajše mikale športne tekme. V Križu je prvi volil prileten možakar na volišču štev. 289. Bil je tam že ob 6. uri, ko so uradno odprli volišče, pa je mimo počakal še dobro uro, da je bilo vse nared. V Križu in na Proseku je dopoldne volila le pičla četrtina volilnih upravičencev, največ jih je prihajalo na volišča pred kosilom in od 17. do 18. ure, ni pa bilo nikjer dolgih vrst in zapletljajev. Na Proseku so bila volišča v prostorih slovenske osnovne in srednje šole (št. 286 in 287), v otroškem vrtcu (št. 320) in v Naselju S. Nazario, v Križu pa na slovenski osnovni šoli (št. 288) in v italijanski šoli (štev. 70 in 289). Del Proseka, in sicer Devinščina. ne spada pod tržaško občino, ampak pod zgoniško. Prav tako ne spada pod tržaško, pač pa pod nabrežinsko občino, nekaj hiš v Križu, in sicer na desni strani pokrajinske ceste Opčine — Prosek — Nabrežina. Tako na Proseku, kot v Križu pa sta močni naselji istrskih »ezulov*. Na volišču štev. 286 na Proseku je do 20.30 volilo 449 volilnih upravičencev od skupnih 638, na volišču štev. 287 jih je volilo 400 od skupnih 580, na volišču šcev. 320 jih je volilo 343 od skupnih 497, na volišču štev. 289 v Križu jih je do 20. ure volilo 439 od skupnih 612, na volišču štev. 70 jih je volilo 255 od skupnih 3 >2, na volišču štev. 288 pa 433 od skupnih 506 Znano je, da v Križu žive kra-ške korenine, z.asti babice in prababice, zdrave in trdne ko dren, pa čeprav nosijo že sedem, osem križev ali več. Ob 11. uri je prišla na volišče v slovenski osnovni šoli v Križu 86-letna Guština Sedmak »Nemčeva*. Sama, ker ne potrebuje spremstva. Kaj hitro je oddala svoj glas, izročila predsedniku zalepljeno glasovnico in mimo odšla domov. Tudi Francka Sedmak vd. Tretjak je prišla na volišče sama in kmalu opravila, kar je bilo treba. Ko stopi iz šole je točno poldne. »Dober dan, nona. Kako je?» »Kaj če bit lepšega? Tak lep dan*! »Vam čem pomagat, da boste šla lepše dol po stopnicah?* »Ne, hvala, ni treba. Grem lah ko sama. Saj nisem tolko stara*. «Koliko pa jih imate, če smem vprašat?* »Zakaj pa sprašujete?* »Veste, zato da bom napisal v dnevnik*. «Ah, ste od Primorskega? En malo jih pa imam*. Potem se nasmeji in mi pošepe-ta na uho: »Veste k’rko? Osemdeset*. »Čestitam! Ste dobro videla in spoznala znake na glasovnici?* «Dobro vidim in ne rabim očal*. Da bi se prepričal, začne gladko brati droben tisk na potrdilu o glasovanju. »Starejši prihajajo prej volit kot mlajši*, ji rečem. »Ti mladi gredo prej na tekmo. Da ne zamudijo. Bodo prišli, bodo potlej. Kaj pravite, kako bodo šle te volitve? Ti črni naj kar kričijo. Fašisti pej res ne bodo dobili. Ma, ki so eni še take... da jim verjamejo*. Podobno sliko smo imeli tudi v krajih vzhodnega Krasa od Opčin do Bazovice. Volilna dolžnost je bila v takšnem idealnem sončnem vremenu, kakršno je bilo v nedeljo, tudi nekakšna priložnost za kratek sprehod. Od doma pa do šole, kjer je bil volilni sedež, je bil za marsikoga kar precejšen košček poti in to so ljudje izkoristili. Volivci iz Padrič in Gropa-de, ki so imeli volilni sedež v šoli, ki stoji na pol poti med obema vasicama, so to svojo volilno pot podaljšali v sprehod. Marsikdo se je po oddaji volilnega glasu odpravil v sosednjo vas, da bi v bližnji gostilni ob poštenem kozarčku dopolnil svojo državljansko dolžnost. Zaradi tega je bila na j več ja gne ča v teh voliščih v zgodnjih popol danskih urah. Le mlajši volivci, ki se ’im običajno bolj mudi. so se na volišča pripeljali raje * avtomobili. ska knjiga iz Ljubljane, koprska Lipa ter tržaško. Založništvo tržaškega tiska. Predstavitve so se u-deležili poleg zastopnikov sodelujočih založb in sicer Bogomila Gerlanca in Ivana Potrča za Mladinsko knjigo, Črta Kolenca za Lipo in Silvija Tavčarja ter Marka Kravosa za Založništvo tržaškega tiska, še sam■ prevajalec «Krsta* prof. Franc Husu, znani slavist in pre-šernoslovec prof. Anton Slodnjak, predseanik literarnega odseka krož ka dr. Carlo Ulcigrai in tržaški pisatelj Manlio Ceccovini ki je svečanost tudi začel s kratkim nagovorom. v katerem je med drugim rekel, da cvsako srečanje pomeni nekaj lepega, dobrega* posebno pa pri ljudeh, pri narodih, tki žive drug ob drugem in drug z drugim*. Na kor je dal besedo prof Antonu Slodnjaku, ki je govoril v glavnem o vplivu, ki ga je v Prešernovih časih italijanska literatura in italijansko življenje na sploh imelo na Slovence. Nato je nadaljeval : «A že 1815 je vedel ljubljanski licejalec Matija Čop. da sta španska pesnika Boscan Almagaver in Garcilaso de la Vega v začetku 16. stoletja preobrazila in prenovila špansko lirično poezijo, ker sta začela pesniti tonete po Petrarko-■ vem zgledu. Pozneje je Čop ugotovil podoben umetniški prerod tudi v drugih evropskih literaturah. «Dvajset let pozneje, se pravi 1836, po je posvetil tragično umrlemu čopu njegov prijatelj in literarnoteoretični somišljenik France Prešeren naš Krst pri Savici, ki je bil v celoti zložen iz sonetnega, tercinskega in stančnega dela. Toda ne samo to. Prešeren je že od 1836 priobčeval ljubezenske in satirične sonete ter ter cine, 1834 pa je presenetil slovenske bralce z nedosežnim sonetnim vencem, spevom dantejevskega poveličevanja, ljubljene zenske kot etične vodnice in umetniške navdihovalke. «V nekaj desetletjih je torej zrasla no skaloviti slovenski slovstveni njivi evropsko dovršena in pristno slovenska ter obenem popolnoma človečanska poezija Franceta Prešerna, čigar pesnitev Krst pri Savici kot spev o preobrazbi nagontkega in čustvenega človeka v požrivovalnega služabnika sočloveku imamo zdaj prepesnjenega pred seboj v jeziku tiste literature, iz katere sta črpala Matija čop in avtor Krsta temeljne formalne in globoke miselne spodbude.* Svoj kratek govor ie prof Slodnjak zaključil takole- tGlede na to se zdi smiselno in pomenljivo, da vsaj danes, kakih 130 let po izidu Krsta pri Savici priba j'. po zaslugi kongeninlnega prevuialca g. Franca Husuja Krst pri S vici v roke italijanskih bral cev. Naj bi jim ne dajal samo umet niškege užitka, temveč tn naj bil tudi eklatanten dokaz kake žlahtne sadove lahko obrodi kulturno sodelovanje med narodi*. Prof Franc Husu, po rodu s Pro seka, ki pa že dolgo živi od doma, predvsem v Rimu, je v svojem daljšem govoru prikazal kako se je zdrznil* prevajanja bolje pre pesnitve Prešernovega Krsta kako je svoje delo pilil in pofrravljal in kako tudi danes, ko je videl rezultate svojih naporov natiskane v knjigi, s prenekaterim verzom ni zadovoljen in bi ga predrugačil. Nato je spregovoril o dolgih zapleti je jih, preden je njegova zamisel, ki sta jo podprla prof Slodnjak ta pokojni slikar Justin, dobila konkretno obliko, izid knjige, ki je sedaj pred italijanskim ljubiteljem umetnosti. V zvezi s tem je posebej poudaril svoje zadoščenje, da ie to njegovo delo bilo kronano prav v mednarodnem letu knjige. Govoril je nato še o Prešernu kot pesniku, kot esinu majhnega naroda, ki je bil podvržen kot redko kateri dru gi narod procesu germanizacije v okviru Metternichove Avstro-Ogr-ske* i Prešernu zčloveku kulture in velikih humanih vrednot, ki jih je zajemal v najbolj naprednih slovstvih*. Svoja izvajanja je prof Husu zaključil z mislijo, da če je bil in če je Prešeren za Slovence še vedno eden izmed vrhov njihove poezije !ma kaj povedati tudi drugim narodom. Predvsem velja to za njegovo poslanico o bratstvu. Gledališka igralca Anton Petje in Giorgio Valletta sta na koncu prebrala občinstvu uvod h Krstu pri Savici v Prešernovem izvirniku in v Husujevem odličnem prevodu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FIUBERT BENEDETIC PRAVILA IGRE Drama upanja ali kakor se to vzame (Slovenska novost) Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča*. Na željo večjega števila abonentov, ki nimajo na razpolago prevoznih sredstev v poznih urah. Stalno slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo četrtkova predstava »Mladinskega abonmaja* premaknjena od 20.30 na 17. uro. Imetniki »Mladinskega abonmaja* si torej, po želji, lahko ogledajo predstavo v sredo, 29. t m. ob 20.30 ali pa v četrtek. 30. t. m. ob 17. uri. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trsi Kulturni dom GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA 12 LJUBLJANE T. BRAUN in H. FICHNA INDIJANCI V MALI VASI Razpored predstav glej pod rubriko »Gledališča* Gledališča Slovenski klub obvešča, da danes, 28. novembra PREDAVANJA NE BO zaradi sočasnega sprejema jugoslovanskega konzulata ob državnem prazniku. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev glasb®* komedije z Walterjem Chiarijem, Va-nonijevo in Campaninijem «Io con te, tu con me*. V sredo ob 21. uri recital portugalske pevke Amalie Rodriguez. V četrtek in nedeljo komedija Diega Fabbrija «Tat v Vatikanu* z Ginom Cervijem v glavni vlogi. VERDI Drevi bo v gledališču Verdi ponovitev opere v treh dejanjih in d® vetih slikah Igorja Strawinskega A& carriera di un libertino*. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (tel. 31948). KULTURNI DOM Jutri, 29. t. m. ob 20.30 za abot®* red D — mladinski v sredo: Filibert Benedetič «Pravila igre*. Scena — Sveta Jovanovič, slikarska izvedba •" Demetrij Cej, kostumi — Anja D®-lene, glasba — Marjan Vodopiv*®1 režija — Andrej Hieng. Ponovitve-v četrtek, 30. t. m. ob 17. uri z* abonma red E — mladinski v četrtek; v soboto, 2. decembra ob 20.3» izven abonmaja; v nedeljo, 3. dec®1’ bra ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. Danes, 28. t. m. ob 15.30 T. Bral® in H. Fichna «Indijanci v Mali vari* — gostovanje Mladinskega gledali*®* iz Ljubljane. . Jjj Prodaja vstopnic ob delavnikih <® 12. do 14. ure ter eno uro pred Pn' j četkom predstav, ob nedeljah in pr**' j nikih eno uro pred pričetkom Pre“' j stav pri blagajni Kulturnega ctoffla' tel. 734265. . [ V četrtek, 30. t. m. ob 20.30 KAST i prireja filmski večer »Italiani, brava ! gente*. Vstop prost. V petek, 1. decembra ob 20.30 tretji | abonmajski koncert: Nora Jankovič. Ivan Sancin. Žarko Hrvatič, Ne°a j Merlak-Corrado — Skladbe primorsk® | avtorjev. Vi tisti rir i 8 s r V ČETRTEK, 30. t m. ob 20.30 v KULTURNEM DOMU ITALIANI, BRAVA GENTE (sovjetsko - italijanski film; režija: G. De Santis; igrajo: A. Sordi, R. Pišu in T. Samojlova) Vstop prost! f .(vi«" C* •**' • •*’ ',nJ ' ••• * Orkester Glasbene matice, učiteljski zbor in odbor Glasbene matice iz srca čestitajo mlademu doktorju ALEKSANDRU ŽUPANČIČU ob njegovi diplomi. Prvo zimovanje v Kranjski gori Potovalni urad Aurora vabi na prvo zimovanje v Kranjsko goro. in sicer od 8. do 10. decembra 1972 z bivanjem v prvorazrednem notelu »Larix». Cena na osebo je 8.500 lir, v kar je vključeno stanovanje in tirana (od kosila 8. do vključno kosila 10. decembra), kopanje v hotelskem bazenu in turistična taksa. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cl-cerone 4, telefon 29243. GLASBENA MATICA -Trst Sezona 1972-1973 Tretji abonmajski koncert V petek, 1. decembra 1972 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NORA JANKOVIČ — mezzosopran IVAN SANCIN — bas ŽARKO HRVATIČ — violina NEVA MERLAK -CORRADO — klavir SKLADBE PRIMORSKIH AVTOR JEV: J. Jakončič, M. Kogoj, P. Merku, I. Mignozzi, V. Mirk, K. Pahor, R. Simoniti. M. Srebotnjak, F. Venturini. U. Vrabec. Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. «Cappella Undergiound* 19.00—21-«1 soldati d'estate». Režiser Hirosn1-Teshigahara. Premiera. Nazionale 15.00 18.30--22.00 «11 P*drl' no*. Barvni film Marlon Brano* Penice 14.50— 18.15—21.40 «11 Padrino> Barvni film. Marlon Brando Al r* cino, Richard Castellano Dian Keaton. Fden 16.C0-22.15 «L'uitimo ouseade-ro». Barvni film. Steve in Ida Lupino. Film je za vse-Grattacielo 16.00-22.20 «L’assassino al telefono*. Anne Heywood in ** Savalas. Barvni film. Excelsior 16.00—22.15 «Racconti biti... di niente vestiti*. Tina A mont in Rossano Brazzi. Prepove®8 no mladini pod 18. letom. -Ritz 15.00-18.20-21.45 »Dottor vago*. Barvni film. Omar Shari* Julie Christie. Aurora 16.00 »Chato*. Barvni vre film. Charles Bronson. Prepoved*®0 mladini pod 18. letom. Im pero 16.30 «Fratello Sole, Luna*. Režira Franco Barvni film. Capitol 16.30 «11 mostro di Rom* ^ rolimom)*. Nino Manfredi. — Cristallo 16.30 »Improvvisameote^ uomo nella notte?* Marlon Prepovedano mladini pod W. I®1®1, Barvni film. ^ Filodrammatico 16.30 »La belIaA®»“ nia, prima monica e poi dimon®'j Barvni film. Prepovedano pod 18. letom. 1— Moderno 16.30 «Maria Stuarda, re^ di Scozia*. Vanessa Redgrave Glenda Jackson. Barvni film. ^ Vittorio Veneto 16.30 »Monsieur nel caos del traffico*. Barvni Abbazia 16.00 »I trafficanti del P’ cere*. V. Edvvards in C. Prepovedano mladini pod 14-Ideale 16.00 «11 capitano di ferr\ Barbara Steele in Gustav Boi Barvni film. ,:e Astra 16.30 «Tempi moderni*. Gh*r Chaplin (Charlot). Kino Opčine 18.00 »Sel dannati i® c ca di gloria*. Igra Elke Somm*r' Razstave Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27. novembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 23 oseb. UMRLI SO: 76-letna Maria Fonta-not vd. Ramani, 67-letni Miroslav Per-tot, 71-letna Giorgina Floridan vd. Ravalico, 45-Ietni Giordano Russignan, 6G-letni Giuseppe Boschini, 67-letni Lui-gi Decleva, 74-letna Faustina Giova-gnoli vd. Ceccarini, 60-letni Bruno Merkuza, 72-letna Maria De Mori vd. Švara, 76-letna Angela Casagrande por. Aiello, 82-letna Valeria Pagan por. Čeme, 73-letni Silvino Pagan, 83-letni Rudolf Jugovič, 82-letna Fran-cesca De Rossi, 59-letni Aldo Cadel, 47-letni Giuseppe Parovel, 80-letni A-lessandro Gambro, 74-letna Valeria Andlovitz, 79-letni Piefro Auber, 59-letni Francesco Giorgini, 93-letna Gio-vanna Ulcigrai vd. Profeti, 77-Ietni Umberto Rubino, 59-letni Ervino Luin. Danes, TOREK, 28. novembra JAKOB Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 18.24 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 12.40 Jutri, SREDA, 29. novembra VINKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,6, najnižja 6,6, ob 19. uri 2,4 stopinje, zračni tlak 1034,7 stopinje, stalen, veter 4 km na uro, jugozahodni, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 12,2 stop. V TRŽAŠKI KNJIGARNI razat*'", do konca meseca najnovejša PaS olja slikar Rudolf Saksida. V piranski Mestni galeriji j® ‘^r spektivna razstava del slikarja ta Sirka. ^ V galeriji Torbandena razst?gv8- svoja dela Giuseppe Cesetti. BaZS* jj ki bo trajala do 29. t. m. j® , gi ob delavnikih od 10.30 do 12.30 i® ^ 16.30 do 19.30, ob nedeljah pa °° do 13. ure. ^ V galeriji Carte9lus. Ul. Marcori^ bo do 30. novembra razstavljal 8 dela Fritz Baumgartner. ^ V umetniški galeriji Mignon y jj, Italia 9-f. Pasaža Rossoni) bo d°^eS t. m. razstavljal svoja dela su^ Giuseppe Duren. a Do 4. decembra bosta v ProS \Jl krožka trgovinske mornarice jj Roma 15 razstavljala Claudio “ gj. in Dario Paganelia. Galerija J® jj. prta občinstvu do 21. ure. sleherni dan Namesto cvetja na grob Mirku Pertotu poklanjajo Dana. Dinka in Stanko za matico. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — UL Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul Oriani 2; Vernari, Trg Valmau ra št. U. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Alla Giu stizia, Trg Liberta 6, Testa d'oro, Ul Mazzini 43. 26. novembra nas je za ved®0 pustil naš dragi Rudolf Jugovič Pogreb bo danes, 28. t. m. & iz splošne bolnišnice naravnost kev na Opčinah. m Žalujoči sin Vinicio, Eemanda, družina *er sorodstvo Trst, 28. novembra 1972 g Pogrebno podjetje. Ul Zont* VČERAJ PRI MIRAMARU Posvetovanje o študijskih štipendijah Mednarodne organizacije za zdravstvo Ustanova izdaja na leto v ta namen okoli 12 milijard lir (LjSavni dvorani Mednarodnega faton 23 t^oretsl<0 fiziko pri Mi-včeraJ dopoldne uradno (i«j. -Mednarodno posvetovanje o ■J?123®ji načrta za študijske šti- 28 katerega sta dala po-z Mednarod: . oana organizacija ™ deželno odbomištvo jr® m zdravstvo. Slovesnega ^ se poleg deželnega odbor-iga udeležili številni upravnih oblasti, med Ravniki ^ ■ Predsednik tržaške pokrajine jp^netti in tržaški župan ing. ^7®i> predstavniki znanstvenih %,°i’ ^iverze in deželnih bol-’e*!»ir)!er ravnate\i urada za med-odnose pri italijanskem mi-HgljtVu 28 zdravstvo prof. Van- fc°SV?tan.iu- ki' ^ I*0 zaklju-j^j^JUtrišnjem, bodo določili naj-jyr™*jši način za podeljevanje |t j?™1 štipendij, ki jih razpisu-arodna organizacija za 1) j., V tej zvezi so predhod-jj, enili, da bodo s štipendijami ijjJ* zlasti specializacijo novih jJjV’ na področju javnega zdravijo p °nesnaženja naravnega oko-predstavnikov osrednjih ^ganizacije v Ženevi in rAin ®?nu’ sodelujejo na posveto-r R,^r°kovn jaki iz 22 evropskih i J,!?16,vroP-skih držav, med temi l»e.la vi je, Avstrije, Sovjetske JeL ® drugih vzhodnoevropskih '..^'gije, Danske, Zah. Nem-PoJel‘ke Britanije itd. lateij favn‘ govor je imel podrav-Jamarske ustanove prof. na kar je župan Spaccini !j S|j1 zadovoljstvo tržaške javnosti ^vs? mednar0 V Tolminu in Postojni je bilo na predstavah te ljudske igre nad 500 ljudi - Kmalu dve novi premieri Rezultati občinskih volitev v treh občinah na Goriškem, kjer je približno 10.000 ljudi glasovalo za obnovitev občinskih svetov, so čisto v skladu s predvidevanji: potrjeno je bilo prejšnje razmerje sil, s tem so potrjene tudi prejšnje večine v Ronkah, Romansu in Vilešu. V Ronkah, občini z nad deset tisoč prebivalci, kjer je volilo v nedeljo in včeraj 7.210 ljudi, bodo imeli komunisti 15 svetovalcev, socialisti 3, krščanski demokrati 11, socialdemokrati 1. Razmerje sil je podobno prejšnjemu, čeprav ni tu mogoče primerjati sedanjega števila svetovalcev s prejšnjim; do sedaj so namreč imeli v Ronkah 20 svetovalcev, tokrat pa jih imajo kar 30. Uprava bo torej levičarska, vendar bo morda prišlo do določenih sprememb v odboru. Do sedaj so namreč socialisti le podpirali enobarvni komunistični odbor, sedaj pa bodo brez dvoma v tem sodelovali, morda bodo celo zahtevali župana. Namera krščanske demokracije, ki je zastavila vse svoje sile, da bi spremenila razmerje svetovalcev v občinskem svetu v Ronkah, se je izjalovila kljub temu, da sta v Ronkah govorila predsednik vlade Andreotti in tajnik stranke Forlani. Z njunima govoroma je KD le ustavila beg volivcev na desno k liberalcem in fašistom, ki ne bodo, podobno kot republikanci1, zastopani v občinskem svetu. V Romansu je levičarska lista, sestavljena iz komunistov in socialistov, zmagala, v opoziciji pa bo lista KD - PSDI. V Vilešu pa je zmagala lista KD - PSI, v opoziciji pa bodo komunisti. Ni v>Mo torej nikakih presenečenj. Prejšnje večine so ostale nespremenjene. Rezultati so naslednji. RONKE Od 7.617 vpisanih v volilne sezname je volilo 7.210 ljudi, tj. 94,65 prejšnjih občinskih volitvah je bil rezultat naslednji; KPI - PSIUP 839, KD 766, PSU 205. VILEŠ Od 1.048 volilnih upravičencev jih je volilo 1.006, tj. 96 odstotkov. Lista KD - PSI je dobila 397 glasov, lista KPI pa 306 glasov. Nosilec prve liste je dobil kar 165 osebnih glasov več kot lista sama, nosilec druge liste pa 41 glasov več kot lista. V Vilešu je kar 250 volivcev glasovalo le za posamezne kandidate. Prva lista bo tu imela 12 svetovalcev, opozicija pa 3. Volitve so v vseh treh krajih potekale normalno. V nedeljp zjutraj je le malo ljudi šlo na volišča. V Ronkah je Mo namreč ob 6. uri zjutraj temperatura 2 stopinji pod ničlo, v Vilešu in Romansu pa kar 3 stopinje pod ničlo. Zaradi tega so ljudje zjutraj raje ostali doma. Popoldne in zvečer pa so šli ljudje na volišča in v Romansu ter Vilešu so v nedeljo ob zaprtju volišč zabeležili 84,64 odstotka, v Ronkah pa 81,46-odstotno udeležbo. V Sovodnjah bo občinska seja v četrtek, 30. novembra ob 19. uri-Seja bo na županstvu, razpravljali pa bodo o sledečih točkah: 1. sprememba občinskega pravilnika za brivsko in frizersko obrt; 2. prodaje občinskega zemljišča v Rupi; 3. konvencija z ENEL za prehod dolj-novoda visoke napetosti; 4. imenovanje natečajne komisije za namestitev občinskega knjigovodje; 5. razno. V soboto bodo odprli filatelistično in numizmatično razstavo V soboto, 2. decembra bodo odprli v dvorani Ljudskega doma v Ulici Petrarca sedmo mednarodno filatelistično in numizmatično razstavo. Ta bo odprta tudi v nedeljo in v ponedeljek, ob priliki tradicionalnega Andrejevega sejma. Vstop bo prost. Goriški filatelistični in numizmatični krožek je za to priliko izdal posebno serijo numeriranih razglednic. ki jih bodo prodajali na razstavi. Motiv je narisal član krožka Robert Hlede, ki je napravil tudi načrt za posebni poštni žig, ki prikazuje zvonik cerkve na Travniku. Ta žig bodo uporabljali v posebnem poštnem uradu, ki bo deloval v trti dneh na razstavi. V borbi dveh mesecih od začetka letošnje sezone je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice zabeležilo precej uspehov. Jurčič -Robovega «Desetega brata* so odigrali že tridesetkrat, od tega desetkrat v domači hiši. Na sporedu imajo še nekaj predstav, igrali pa bodo tudi pri nas, v zamejstvu. Obisk te igre je bil odličen, dvorane so bile polno zasedene, najbolj še v Tolminu in Postojni. Prvič v zadnjih desetih letih se je zgodilo, da sta obe dvorani sprejeli nad 500 gledalcev, mnogo pa jih ni dobilo vstopnic. V tem času so odigrali še večkrat komedijo Mimo pravih in prvo serijo abonmajskih predstav Zupanovih ne varnosti. Predlog o pre-venttorem policijskem priporu pa je izrazito fašističnega značaja. To pobudo, trdi CGIL, morajo vse demokratične sile odpraviti že med parlamentarno razpravo, do katere mara prej ali slej priti. To parlamentarno stališče pa mora podpreti vsestranska mobilizacija vseh ljudsldh sil, močna antifašistična fronta, ki se mora ustvariti v vsej Italiji Zakonski predlog centristič-ne vlade gre namreč na roko prav tistim silam, ki so že te dhi okrepile svoje represivne in protiljud-ske posege. Nemogoče je, da bi dopustili policiji oblast nad našo svobodo, trdi CGIL saj je to v kričečem nasprotju s 13. členom republiške ustave in bi, v primeru odobritve spre- ^elni prispevki izboljšave v Plečkih domovih jt^Pevki, ki jih je dežela nakaza-<4v ,, JJtosničevanje raznih izbolj-io^.. kmečkih domovih, so doslej lij.1 skupno vrednost skoraj 2,5 ijU Se lir. K temu je treba do-1 ^ - 1.2 milijarde lir priznanih, nne izplačanih prispevkov v )ile namene. Ustrezne olajšave so %‘v Poljane z deželnim zakonom 2 dne 8. januarja 1968, ki Vjj; tudi deželni orispevek na 5i 0hlja posojila, ki jih neposred-’ kw.°valci in odvisni delavci 5feUrp.Jjs.tvu najemajo za gradnjo, Sw anie in razširianje lastnih V, ! Vet; Utna. ko je zakon stopil V° -1*0 danes, je samo za Nsko ')r*spevek. določen za hi-*!%. ' zdravstvene izboljšave, ,Vv ^trezne prošnje 7.880 pro-'607 'z ravninskih predelov in N. r°sdcev s hribovitih pod- ^""•'Ullll menil spravno državo* v s policijski režim*. Preoričani smo, zaključuje svoj poziv CGIL za deželo Furlanijo -Julijske krajino, da mora država v celoti spoštovati državljanske in sindikalne svoboščine, ker je to ustavno določilo pa tudi demokratična norma bistvenega značaja, posebno še v trenutku, ko se razgrinjajo pred vsemi fašistične prevratniške mreže. Dezoini odbor CGIL vabi zato vse uelavce v naši r ko je pri Moščenicah 3 ^.ievo, na cesto, ki pelje h?v°zil 2 avtocesto. Ko je 10 cesto> je iz do sedaj ho ra2i°8°v zavozil najprej irc J* °8rajo, ki označuje kraj, u&tM .lka obcestni zid, ki ga j, ■ hatnCasom P°ruSil neki avtomo-^ v v P8 je avto treščil z vso °gal preostalega zidu. J k%)l,na nesreča se na žalost ? fe až,a Prt tem: zaradi odboja J (fc.il 2vrml na bok in zdrsel V!5«Sču dokler ni vanj trčil > krysler 1300. To trče- >1 0 za Millicha usodno. Pre- si ie Veg lobanjo, čeljust, ključ-v^tin^ reber, nadlahtnico in toiln Se hudo poškodoval po v^hlr.- U' Ko so dospeli na kraj i*0 hirii RdeteS>' križa ga »ploh ®i izvleči iz razbitin avta. !;1 , t*0 morali razstaviti vrhnji 13 in potegnili ranjenega kodbam še v bolniš- vožnji je podlegel po^ preden so ga pripeljali nico. Tudi avto simca, ki je trčil ob fiat 124, je povsem razbit, potniki pa so samo laže ranjeni. V njem so se peljali trije potniki, ki so se vračali s kongresa v Mestrah. Simco z goriško evidenčno tablico je vozil 37-letni Nerio Carlini iz Gradeža, ob njem je sedel 35-letni Furio Szabo Miszenti iz Tržiča, na zadnjem sedežu pa Szabova žena 31-letna Elvia. Vsi so samo ranjeni po rokah in obrazu, zaradi česar so jih v bolnišnici samo obvezali. Pristaniški delavec je umrl med delom Včeraj dopoldne je pristaniški delavec Guerrino Tommasi umrl med delom. Po mnenju zdravnika Rdečega križa dr. Lopsa je smrt nastopila zaradi srčne kapi. Tommasi. ki se je rodil pred 56 leti in je stanoval v Ul. Cigottd 4, je delal v železniškem vozu v novem pristanišču. Iz voza so razkladali blago, ki so ga natovarjali na jugoslovansko ladjo «Jesenice». Nenadoma je padel na tla in obležal negiben. Pomoč, ki so mu jo skušali nuditi delovni tovariši jn pozneje osebje Rdečega križa je bilo brez učinka. Tommasdju je zdravnik ugotovil tudi močan udarec po levem delu črta, verjetno pa si ga je povzročil pri padcu in ni zakrivil smrti, ki je nastopila zaradi srčne kapi. Po dveh mesecih je podlegel opeklinam V nedeljo dopoldne je umrl v dermatološkem oddelku glavne bolnišnic-: 60-letni Bruno Merkuza, ki se je opekel po vsem telesu zadnje dni avgusta. Mericuza, ki je bil na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici se je takrat podal na teraso, kjer si je sam zavil cigareto in si jo prižgal Nekajkrat je potegnil dim, na kar ga je premagal spanec. Cigareta mu je padla iz rok na hlače, ki so počasi začele tleti, nato pa morda zaradi sunka večernega vetra, se je vzdignil plamen, ki je nesrečnega Merkuzo v nekaj trenutkih zajel. Njegovim krikom so takoj priskočili np. pomoč bolničarji, ki so plamene pogasili in ga naložili na rešilto avto, s katerim so ga prepeljali v glavno bolnišnico. V dermatološkem oddelku so ga zdra vili več kot dva meseca, v nedeljo pa ie podlegel opeklinam. mi volitvami iz leta 1966 ni možna, ker je bilo takrat manj kandidatnih list. Rezultati volitev za poslansko zbornico letos maja pa so bili naslednji: KPI 2.867, PSIUP 301, PSI 700, PRI 112, PSDI 420, KD 2.350, PLI 89, MSI 222, MPL 25, Manifeste 30. Imamo torej napredovanje tako komunistov kot socialistov, umerjenost krščanske demokracije, nazadovanje socialdemokratov in republikancev, napredovanje liberalcev in občutni padec fašistov. V občinski svet v Ronkah so bili izvoljeni naslednji svetovalcai: KPI: Umberto Blasutti, dosedanji župan 470 preferenčnih glasov, Vi-sintin, Blasutti, Cecchin, Samar, De Pace, Rizzi, Punti«, Morano, Sab-badimi, Lenardon, Danijela Devetta (ta slovenska kandidatka je dobila 91 preferenčnih glasov), Gregorin, Florean, Revrtan; PSI: Dejust, 88 pref. glasov, Sel-velli, Boscarol; PSDI: Doria, 48 pref. glasov; KD: Michrtin, 298 pref. glasov, Gregoret, Spazzapan, Novelli, Sta-bile, Zuppet, Dessenibus, Conte, Troian, Burando, Bressan. ROMANS Od 2.191 vpisanih vrtilnih upravičencev jih je volilo 2.105, tj. 96,07 odstotka. Levičarska lista KPI - PSI je dobila 1.013 glasov, lista KD - PSDI pa 799 glasov. Približno 300 volivcev je oddalo glasove le posameznim kandidatom na obeh listah. Volilni zakon namreč to dopušča v občinah z manj kot pet tisoč prebivalci. Levičarji bodo imeli 16 svetovalcev, opozicija pa štiri. Na Kmečka In obrtniška posojilnica v Nabrežini Sporočamo vsem svojim članom in ostalemu občinstvu, da bomo od ponedeljka, 4. decembra, dalje, uradovali po sledečem urniku: Od ponedeljka do petka vsaki dan od 8-30 do 12.30 ter od 16. do 17. ure. Ob sobotah pa le za nujne zadeve od 16, do 17. ure. Na razpolago smo Vam za vse usluge, ki spadajo v naše področje. Upravni odbor Pogled na občinstvo med predstavo Danes v Doberdobu občinska seja Danes popoldne ob 16. uri bo v Doberdobu občinska seja. Svetovalci bodo razpravljali o sklepu ožjega odbora, ki predvideva spremembo del za športno igrišče, o načrtu za drugi odsek kanalizacije v Doberdobu, odobritev draginjske doklade za leto 1973 občinskim uslužbencem ter o dovoljenju uslužbencem, da opravljajo nadure v letu 1973. Seja je javna. Olikani tatovi V Tržiču so se prejšnjo noč neznanci vtihotapili v pokriti tog v Ul. Cavour, kjer so rovarili po raznih stojnicah. Najprej so se lotili stojnice last Caterine Busca-rol. Iz nje so neznanci odnesli 2 kolesi sira in druge mlečne izdel. ke v vrednosti 30.000 lir. Poleg tega pa so še premetali vsa predala, z upanjem, da bi dobili kaj denarja. Nato so pobrskali v stojnici Angele Rossi in ji povzročili nekaj škode. Ko so zlikovci končali svoje delo, so s kredo napisali na tleh «Hvala». Vsekakor olikani tatovi. Proslava 25-Ietnice š.d. «Juventina» v Štandrežu V Štandrežu bodo v četrtek, 7. decembra s kulturno prireditvijo na sedežu proslavili 25-letno delovanje športnega društva «Juventi-na*. Težo kulturne prireditve bo nosilo domače prosvetno društvo - v Vidmu, ki bo odprta do zadnjih dni tega meseca, je prikazana javnosti naše dežele, Koroške in Slovenije v treh jezikih: v italijanščini, nemščini in slovenščini. Italijanski izvirnik je v redu in ga ne kazijo niti tiskarski škrati. Tudi nemški prevod je prav lepo tekoč in razumljiv in v dostojni nemščini. In tudi tu se tiskarski škrat ni sprehajal po nemškem besedišču. Slovenski prevod pa je takšen, da je prekoračil vse meje potrpežljivosti, kajti gre za skrpucalo, da malo takih. Za primer bomo navedli le nekaj teh jezikoslovnih spak iz pozdrava deželnega predsednika Berzantija. V prvem stavku beremo «. . mi je zelo všeč prisrčno pozdravit. . . Karoške . . .» Drugi pozdravni stavki pa so vedno hujši in hujši: «.. . značilno se uvesti od nekaterih let razmerja ... razgovor med narodih . . .», «... napetost razgovora .. •». «... iz natančnih kulturnih označitev, -estacije in srečanja . . .», «. . sicer razstava se u-vesti 1.8 polje že plodovito od pod-netov . .», itd. itd. Celo sam podpis že ni več v redu, saj je Ber-zanti je «presednik» m ne »predsednik* dežele. Sedanja peta razstava «Inart* v Vidmu med tremi sosednimi deželami se je rodila z vsemi moralnimi in finančnimi blagoslovi deželnega odbora, videmske trgovinske zbornice in še raznih drugih prav tako visokih javnih ustanov. Že nekaj let je, odkar so publikacije, ki jim botrujejo dežela in druge ustanove v Vidmu ob raznih srečanjih, razstavah m kulturnih manifestacijah glede slovenščine tako zanikrne, da Kažejo bolj žaljivo mrcvarjenje slovenskega jezika kakor pa dolžno spoštovanje. Ko se je končno dežela odločila da bo bolj upoštevala slovenščino v svojem uradnem poslovanju je bilo potrebno, da najde prevajalce, ki popolnoma obvladajo ne samo osnovo slovenščine, pač »a da so kos premagati stilne in izrazne razlike med slovenščino in italijanščino Retoričnost italijanščine, posebno v pozdravnih in podobnih besedilih, je treba preliti v druge jezike tako, da je tem iczikom in njihovemu duhu primerna, ne pa prevajati od besede do besede, kar logično privede do skrpucal brez vsebine in smisla Vsak jezik ne prenese gostobesednosti in retoričnosti drugega 'ezika. In to ne le da je nujno, celo zelo enostavno je. Že v prejšnjem stoletju smo na primer iz Vidma dobivali brezhibne nabožne in nruiie težke abstraktne tekste in tudii sedaj se v videmskih tiskarnah tiskata dve periodični slovenski publikaciji, «Matajur» in «Dorm Zato je logično, da bi mogla tudi dežela, ki je pobudnik gornje publikacije, tiskati to in vse o-stale svoje publikacije na dostojni ravni alre V Nadiških dolinah ni dovolj vode Sedaj, jeseni je v hribovskih vaseh Beneške Slovenije kar lepo, pa čeprav začenja pritiskati že hladno vreme. Toda ne smemo se prezgpdaj veseliti tega, kajti kaj lahko se nam zdi, da nam kaj kmalu zmanjka v naših vodovodih vode. V splošnem se že vprašujemo, kdaj imamo pri nas dovolj pitne vode zase in za živino. Letos, torej v letu 1972, je v dosedanjih enajstih mesecih leta zmanjkalo vode kar petkrat. Začelo se je že januarja. Ker je zmrzovalo, vode ni bilo, saj je zmrznila vodna žila in zmrznili so naši kmečki vodovodi, ker so cevi položili v zemljo preplitvo. Vode je nato zmanjkalo tudi v februarju in v marcu. šele kasneje, v pomladi, smo imeli vode dovolj, ko je pomladanski dež napolnil zajetja, da je voda dotekala do vodovodnih pip kljub temu da so vodovodne cevi precej zakopane. Vode je nafto primanjkovalo v vročih poletnih mesecih, pa čeprav bi ne mogli reči1, da letošnje poletje ni bilo deževno. Nasprotno, prav sredi poletja je bilo veliko padavin. Že spomladi so župani slovenskih občin v Nadiških dolinah pritiskali na deželni odbor, naj bi njihove občine dobile pošten osrednji vodovod, ki naj bi služil vsem občinam. Dežela ni dala nobenega odgovora, pač pa je deželni tehnični urad 1. novembra letos potrdil splošni načrt konzorcija za vodovod centralne Furlanije, načrt za položitev vodovodnih cevi za spodnjo Furlanijo. Ta dela bodo veljala 252 milijonov lir. Deželni tehnični urad pa je dal ugodno mnenje tudi za okrepitev vodovoda, Id naj dobavlja vodo Vidmu. V ta namen je priložil 100 milijonov lir. Konzorcij vodovoda Pojana pri Stupici, ki daje vodo Čedadu in desetim drugim furlanskim občinam, je prav tako sklenil najeti posojilo v znesku 85 milijonov lir za povečanje. Velikanske količine zdrave vode črpajo iz močnih vrelcev Po jane za velike vodovode, ki dovajajo vodo osrednji Furlaniji pa četudi Čedadu in bližnjim furlanskim občinam. Mi pa smo pogosto brez vode, ker naši kmečki vodovodi dajejo vedo le takrat, ko je vode veliko, ko je je preveč. čakati moramo torei na močna deževja, ki prebavljajo ' ravnine, pri nas v hribih pa trgajo usade. Vsa videmska pokrajina prihaja po vodo iz naših vrelcev, beneški Slovenci, pa moramo piti ustano vodo, ki jo včasih hujše suše vojaške cisterne dovažajo iz dolinskih vodovodov, ki črpajo vrelce v naši Pojani. Samo ob sebi se razoma da nimamo nič proti temu, da dobe našo vodo drugi kraji1 v Furlaniji, vendar je tudi res, da imamo tudi mi pravico do svojega vodovoda, do centralnega vodovoda za vseh sedem slovenskih občin Nadiških dolin. Naveličali smo se raznih političnih vodovodov, ki so tu le za to, da razni' javni delavci od časa do časa intervenirajo pri deželni upravi za kak milijonček, da z njim «za-krpajo» cevi ali popravijo zajetja vode, ki puščajo. S to vodno miloščino ti ljudje le lovijo naše glasove. alre I IZ UMETNOSTNIH »AI.KHIJ | Giuseppe Cesetti v «Torbandena» V galeriji «Torbandena» v istoimenski ulici imajo tržaški ljubitelji umetnosti tokrat priložnost, ogledati si dela izrednega italijanskega slikarja Giuseppa Cesettija. Rekli smo, da je Cesetti izreden slikar. In tudi je. Pred 70 leti se je rodil kot kmečki sin v Tu-scanii. Ni obiskoval nikakršnih a-kademij in drugih podobnih visokih sol, pa vendar se je kot samouk tako razvijal in razvil, da so ga že mladega imeli za nekakšnega nadaljevalca slavnih florentinskih slikarjev Masaccia in Bottinellija. Povzpel se je do tolikšne ravni, da je poučeval slikarstvo na akademijah v Benetkah v Firencah in v Rimu. Nekaj rasa je vodil tudi znano šolo italijanskega narodnega slikarstva v Parizu, kjer ie bil dolgo let na poslaništvu kulturni ataše za klasično in sodobno italijansko slikarstvo, ki ga ie ob raznih priložnostih predstavljal Francozom Giuseppe Cesetti, leonardov-sko delaven človek je vrhu tega izdal še več zbirk pesmi, proze in esejev ter kritičnih spisov, njegova razstavnost ca je zelo obsežna in razumljivo ie da so mu na bienalih v Benetkah ter na kvadrienalih v Rimu večkrat dali na razpolago posebne dvorane. V Trstu je Giuseppe Cesetti prinesel 28 olj iz preteklega desetletja kar daje razstavi zaokroženo celovitost. CesetB se namreč le počasi prilagaja oblikovni spremenljivosti svojih konj. ki so sko-roda bistvo ali vsaj jedro njegovega likovnega ustvarjanja Srečamo jih tu v malone polovici slik m sicer na paši in na dirkališču Cesetti je pač sin rejca konj in tudi solastnik žrebčame plem<-nitih dirkalnih konj. Toda Ceseiii ne slika morda konj po francoskih vzorih kakega Dufgja, marveč so to prej konji kakega Paola Ucella, kar se Cesetti nikoli ni izneveril tradicijam starih italijanskih mojstrov čeprav je svojim delom vdihnil sodobnejšega drha in zagona Od omenjenega izvira verjetno tudi sedanja svetla freskam podobna barvnost. ponekod pa tudi nesorazmerna oblika poslikane ploskve, ki se zdi kot nekakšen ostar.ek freske, nalepljen na platno. Na njegovo bivanje v Franciji kažeta tu le dve sliki kmetov iz kraja Camargue ter muzejska palača Clung v Parizu. Za ostalo popestritev Cesettijevega slikarstva pa so tu še zasnežene krajine Baumgartner v galeriji Cartesius Ob sodelovanju tržaškega nemškega inštituta galerija Cartesius predstavlja Fritza Baumgartner ja z vrsto grafičnih listov iz preteklega desetletja. Ta 43-letni Avstrijec ki se je izšolal na akademiji Muenchnu, nato izpopolnil pri svojem slavnem rojake Ko-kosckki, je od tega sicer sprejel ekspresionistično podgradnjo likovnih zasnov, ki pa jo izmenoma bogati z najrazličnejšimi nadgradnjami postfavuzima in kubizma. Zato je videz njegove razstave kaj pester. Izdaja pa ta razstava povsod mojstrskost obvladanja tako bolj temnobarvnih linorezov iz zgodnjih let kot tudi kameno in sitoti-kov močnejših, ostrejših bolj jarkih barv. Posebno letošnji sitotiski. kjer se žarenje enakomer- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika: 12.50 Saksofon in klavir; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umet nost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Poje Rosanna Fratello; 19.10 Finžgar «Triglav»; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Boris Blacher: «Romeo in Julija* (opera); 21.50 Melodije; 22.05 Zabavna glasba. fRSl 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.20 Koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Znanstvena oddaja; 9.00 Orkestri; 10.00 Melodije; 11.00 Simf. orkester; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Operna glasba; 14.10 Plošče; 14.35 Juke box; 15.00 Šola; 15.45 Popevke; 17.00 Program za mladino; 17.45 Sopranistka L. Berce; 18.00 Orkestri; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Zborovsko petje; 21.00 Pesnik Ivan Minatti; 21.15 Glasbeno - instrumentalni ansambel; 21.30 Jazz; 22.00 Ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 12.10 Plošče; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Program za mladino; 16.40 Spored za najmlajše; 17.30 S. Novelli: «Usmr-titev»; 19.10 Sindikalno - gospodarska rubrika; 20.20 Poslušajmo TOREK, 28. NOVEMBRA 1972 spet; 21.15 Saint Saens: «Sanson in Dalila». tl. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 in 9.35 Orkester; 8.59 Pred nakupi; 9.30 Coco Chanel; 10.05 Nove ital. pesmi; 12.40 Al-to gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.35 Telefonski pogovori 3131; 18.30 Posebna reportaža; 20.10 Film «47 mor-to che parla»; 20.50 Plošče; 22.40 Nadaljevanka. III. PROGRAM 9.30 Na sporedu sta Fasch in Haendel; 10.00 Jutranji koncert; 11.40 Simf. koncert, sodeluje violinist Menuhin; 14.30 Portret avtorja: E. Elgar; 15.20 Sodobna ital. glasba; 17.20 Enotni razred: 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 20.15 Marcellove sonate. FILODlFUZI JA 9.00 Prokofjev, Koncert štev. 3; 9.30 Tedeschi, Requiem brez besed; 10.00 Brittenova simf. štev. 4; 10.20 Monteverdijeve o perne skladbe; 12.00 Sopranistki R. Pampanini in M. Calas; 12.20 Chopinove skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slov. narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Med slov. skladbami; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam....; 14.10 J. Magdič: Sprehod skozi Ljubljano: 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.40 Melodije; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Košir: Prigode stražarja Primoža; 17.10 lala mmmim Simf. koncert; 18.00 Aktualna sti; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Gaspari: Razvoj naše ustavnosti; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Kvartet «Do»; 20.00 Prodajalna melodij: 20.30 Lebovič: «Svetlobe in sence*; 21.20 Lahka glasba; 22.15 Popevke; 23.05 Vuk Krnjevič: Pesmi; 23.15 Večer pred praznikom. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Potovanje na Daljnji vzhod; 13.00 TV film; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Slikanice; 18.45 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Anketni film: «Golea-dorji*; 22.15 Ugrabitev; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.30 O potrošnji; 22.15 TV film: »Bankovci za 100 frankov*. JUG. TELEVIZIJA 9.35. 14.45 TV v šoli; 10.40. 15.35 Rušč-na; 11.00 Splošna izobrazba; 15.55 TV vrtec; 16 10 Angleščina; 17.50 Vrtiljak ugank, 18 05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Zbor Glasbene matice iz Ljubljane: 19.05 Arhitektura: Aipska hiša; 19.25 Tehnika upravljanja; 20.00, 22.35 ; 20.30 Odprti .ikran; 21.30 Film iz serije VOS- 22.10 Zapoj srce partizansko; 22.40 Boks- Polfinale prvakov posnetek. KOPRSKA BARVNA TV 18 00 Boks - polfinale; 20 00 Ri sank?; 20.15 Poročila; 20.30 Jugoslovanska mesta: Mostar; 21.00 UFO- «Glas tišine* - film. no plosko odtisnjenih barv spaja v opečno okrepljeno skladnost e-nostavnih in vendar razkošnih u-činkr.v počlovečenih geometričnih oblik kot n.pr. v listih «Mož in ženah ter «Brat II.*. Bolj razvejano plapolajočih oblik a še vedno zelo barviti so kamenotiski iz predzadnje dobe, potem ko so linorezi izpred nekaj let izvedeni le v čmobelem. Tu posebno izstopajo listi «Gozd», tDuhovi» in *Srecunja». Opažamo pa. da čim starejši so linorezi, tem bolj izpodriva široke ploskve živahna igra gostih potez, ki se klopčasto odvijajo v belih črtah labirintov kot Aria-nina nit v nekdanjem Baumgart-nerjevem načinu, ko je na barvne oloskve lepil resnične volnene niti. M. BAMBIČ V NEDELJO V POVSEM ZASEDENI DVORANI KULTURNEGA DOMA Pevski zbor « Rečan* iz Les. Vodi ga Rino Marchig PO ZAPISKIH FRANCA LUPINA PRIREDIL IVO MARINČIČ Nekaj zaključnih ugotovitev z izleta v Sovjetsko zvezo Ruske navade niso naše navade ■ S pijanci se sovjetska policija ne šali ■ Nekoč je bilo želo veliko konj, danes jih ni več ■ Mladina, ki se pripravlja na izlet, naj le gre, vendar ne samo v Moskvo in Leningrad, pač pa tudi na sovjetsko podeželje . . ■ •>. 1 . .... V Moskvi smo obiskali tudi stalno razstavo tehničnih in drugih dosežkov Odpeljali smo se ter se ustavili še v Črnem vrhu, kjer smo si privezali dušo z našim merlotom. Mislim da je bil iz Vrtojbe. Nadaljevali smo pot, ker se nam je mudilo v naš Štandrež. Na glavnem trgu so nas že nestrpno čakali svojci in prijatelji, ki so bili veseli našega srečnega povratka od tako daleč. ŠE NEKAJ O RUSKIH NAVADAH Pred zaključkom tega skromnega popisa izleta, ki ga je priredilo naše domače Prosvetno društvo «Oton Župančič* iz Štan-dreža, bi rad dodal še nekaj zanimivosti. Predvsem nekaj pojasnil in dopolnil o prehrani. V Leningradu in Moskvi so nam postregli predvsem z rusko hrano, ki pa je v marsičem drugačna od naše. Nič čudnega, saj smo več tisočev km narazen in živimo v drugačnih razmerah. Kar raste na naših vrtovih, tega navadno ne pridelujejo na Šimih ruskih planjavah. Sicer pa je bila hrana tečna in izdatna, le da smo se je morali počasi privajati. Rusi jedo pršut, panceto, klobase in drugo mesnino samo s črnim kru hom; pač pa je beli kruh pri meren in ga servirajo s čajem Sladoled je tudi v zimskem ča su vedno na mizi, saj pravijo, da ga največ pospravijo prav v zim- skem času. Raznovrstno solato, t preveč živahen, te vljudno opo-ki je pri nas tako pogosto na I zori, da je bolje, če se takoj mizi, boš v Sovjetski zvezi le j odpraviš domov gli kamor koli bolj poredkoma srečal. Pravijo, i hočeš, samo da jirn greš izpred da je to hrana za ščurke. oči. Če se ga pa dodobra nale- Kar pa se pijače tiče, pijejo zeš, se boš streznil za rešetka- Rusi največ čaja. Tudi s kavo so nam postregli za vsakim obrokom hrane, le da ni bila tako močna, kot smo je navajeni pri nas. Tudi piva ne manjka in v Puškinovem smo ga pili izvrstne kakovosti. Drugod sicer ni bilo tako kvalitetno, vendar še vedno dobro. Mnogo pijejo Rusi limonade, ki je prav dobra ter jo prodajajo po restavracijah in hotelih, pa tudi po kioskih. Tudi vina ne manjka. Sicer pa bi ga naši vrli Štandrežci našli, kadar se denejo, tudi če bi bilo zakopano tri metre pod zemljo. Vse vino prodajajo ustekleničeno ter prihaja največ s Kavkaza in Krima. Naj omenim še vodko, ki je Rusija njen rojstni kraj. Vkljub temu pa je razmeroma draga. V Leningradu in v Moskvi smo opazili tudi posebne avtomate, kjer so prodajali vodo. Za eno kopejko si dobil kozarec sveže vode, če si vrgel v avtomat dve kopejki, pa si dobil kozarec hladne in osvežujoče pijače, ki je bila nekako podobna naši Coca-coli. Tudi šampanjec in druga peneča se vina se dobijo, le da so dražja kot pri nas. Sicer pa tudi Rusi včasih radi pogledajo malo globlje v kozarec. Če te policija, ki pa smo jo le poredkoma srečali, opazi, da si malo mi. Nato boš 15 dni delal za vlado, pa še hrano dobiš brezplačno. Po prestani kazni dobiš na roko nekaj denarja, da se ga lahko spet nalezeš, toda s pripombo, da te bodo-zopet pripeljali na delo, ker da takih delavcev vedno potrebujejo. Sicer pa smo za časa našega obiska videli le poredko in zelo malo polL je. Tudi pri urejanju prometa so bili zel0 redki uniformiranci. Po našem povratku domov so se številni domačini, zlasti pa mladina, zelo navdušili za izlet v Sovjetsko zvezo, zlasti za ogled Leningrada Moskve ter so se že začeli pogovarjati, kako bi prihodnje leto ponovno organizirali podoben izlet To se mi zdi pametno in razumljivo, saj si zlasti mlad človek želi videti daljne kraje in njihove zanimivosti. Vendar bi s tem v zvezi imel nek-j pripomb. Izleti in ogledi Sovjetske zveze so dandanes mnogo bolj sproščeni, kakor so bili še pred nekaj leti. Res je, da vsakega najbolj vleče v obe prestolnici, kjer je nakopičenih največ zanimivosti. Vendar pa bi bilo pravtako zanimivo, da bi ob priliki obiska v Moskvi posvetili svojo pozornost tudi bolj oddaljenemu podeželju, ter si ogledali in se pozanimali, kako živi ruski kmet daleč od velikih mest, po neskončnih poljanah in bogatih žitorodnih krajih. Zanimivo bi bilo, pogovoriti se z ruskimi mužiki o njihovem življenju, pridelku itd. Še pred pol stoletja, ko sem bil prvič kot ujetnik v tej deželi, je bilo na prostranih poljanah na tisoče konj. Nepregledne karavane konjskih vpreg in vozov so dovažale živež in druge potrebščine v Moskvo in Leningrad. Ta krat smo videli enega samega konja nekje na podeželju proti Pu-škinu. Ali je sedaj tako tudi bolj v notranjosti? Kako je daleč od večjih mest in prometnih cest s stanovanjsko kulturo? Ali so še vedno tam le s slamo krite nizke hiše? V poletni vročini se je po ruskih ravninah videlo zelo daleč in ni je bilo noči, da bi. ne Videli požara na slamnatih hišah v daljnjih vaseh. Da, tudi podeželje, kjer raste Ijruh za delavca, kmeta in u"ad-nika, bi si morali ogledati, ker je na podeželju bistvo vsakega naroda in njegovega napiha življenja. Zato bi bilo nad vse zanimivo, ogledati si, kako ruski poljski delavec' obdeluje velika zadružna polja. Neverjetno se mi zdi,, da bi' moglo v Sovjetski1 zvezi primanjkovati žita za domače potrebe. Mnenja sem, da če pride do tega, ni kriva samo občasna suša, ampak tudi zastarelo ali nesmotrno obdelovanje neizmernih polj; premalo je na po lju sodobnih strojev. Krivo bo tudi slabo gnojenje in druge po dobne reči. , Menda se tudi tam na'deželi vse premalo zavedajo, da se s skupnim obdelovanjem velikih površin , prihrani na delu, na času in na stroških in da se s takim načinom obdelovanja najlaže poveča in izboljša pridelek. Tudi delovni urnik bi moral biti na knietih elastičen ter se prilagoditi vremenskim in sezonskim potrebam, saj je bilo kmečko delo vedno odvisno od teh razmer in po vsej verjetnosti bo ostalo tako tudi v bodoče. Zdi se mi, da se tudi ruski kolhozni-ki in sovhozniki tega še premalo zavedajo, čeprav ni med njimi več nekdanjega analfabetizma in dandanes čitajo veliko več kot pri nas. Toliko sem hotel še povedati in priporočiti tistim, ki bodo odšli v prihodnjih letih na izlete v Sovjetsko zvezo. Če bo finančni minister in pa seveda tudi zdravje to dopustilo, bi se jim rad pridružil. Toda upoštevati je treba tudi dejstvo, da pri 80 letih človek ne sme predaleč planirati v prihodnost, čeprav se počutim še vedno dobro pri močeh. KONEC ..........."""".......,,"H........................................■milili...»»um...............................»„„,„.„„,»»»»».».......................... zborov Poleg tržaških pevskih & rov sta nastopila še ^ «Rečan» i'z Les ter «Višaf^ zvon» iz Kanalske d0®"' V Kulturnem domu v bila v nedeljo revija Pevs*!®j)rl rov, ki jo vsako leto meseca prireja Zveza cfz\l pevskih zborov. Na letošflM^ reditvi je nastopilo kar ‘ »ib* to- povskih zborov iz vseh kraje? ^ še dežele, od skrajnih roh°v alske bito žaške pokrajine do Kanalske & line. Poglavje zase je ^ letošnji reviji občinstvo, do zadnjega kotička napolnil®^ store velike dvorane ter S". Kulturnega doma, kar je P° ^ dokaz, kako je našim ljud6® ^ vedno pri srcu zborovsko P®* lepa slovenska pesem. vilnim občinstvom smo 235 “j tudi nekaj uglednih gostoV mejskega kulturnega &, . ^ nega življenja. Med , opazili jugoslovanskega kon21^ Trstu Trampuža s soprog°> ^ natelja Slovenskega stalnega dališča v Trstu prof. J-ja, deželnega svetovalca ■ občinskega odbornika predstavnika SPZ prof. 0*°^ fovega vikarja Škerlja t® -ka duhovnika Cenčiča in Čiča. Revijo je s priložnostniroj^« rom, v katerem je °ris3\SrA revije same, otvoril Pre\Lrof Zveze cerkvenih pevskih dr. Zorko Harej, nato se prvi predstavil na odru n*^|j pevski zbor z Opčin, ki P- ^ Stane Malič. Vsak zbor se: stavil s tremi pesmimi. V Fg je delu revije so za Openci P® ^ dekliški zbor iz Devina^ stvom Hermana Antoniča, ^ ni zbor iz Boršta, ki £3 ij Drago Petaros, mešani p Bazovice pod vodstvom Zor p reja, mešani zbor Novega ® ^ tona iz Barkovelj, ki ga v®r iu s< ko Ban. Zadnji v prvem ^ je na odru zvrstil mešan ^ «Višarski zvon* iz KanaB*,^ line, ki je pod vodstvom sta Ipavca zapel dve Km ^ pesmi ter pesem Višarski p ki jo je napisal sam IP?S]nejš! nalski zbor je bil najstev na reviji in je za svoje no izvajanje požel tudi naJF nejšii aplavz. ^ V drugem delu so nnj^fLš# stopili zbori s Tržaškega, jf zbor Katinare pod 70r ? sta Lavrenčiča, mešani 2 ,.£rp; Križa pod vodstvom Albina veJ nelle mešani zbor i» pod vodstvom Dušana Jak0"1 edini nastopajoči moški zbor ^ je izpod Grmade*, ki ga v'vL, s' Krali Kot predstavniki i* se nato zvrstili na rdru P^ir); Stan ureza, ki jih vodi ie$ na. Za njimi so nastopih — - - * K'*** • Slovenci, ki so bili poleg nov r.ajbolj pričakovana i00', tej' reda. Pevski zbor «Re_čan» jjf ki ga vodi Rino Markič se ^ prej oredstavil z dvema f Antoi r Specogne «Fuo m® „1$ «Rečanska dolina*, na k°nCl> z velikim občutkom zapel ^ «S s.rani Matajurja* kat#' - to1 dilo je napisal Izidor . fl1 jo je uglasbil Ubald 1 činshe je nagradilo to lZV' dolgim aplavzom. p Zadnji je nastopil ?bor jana ki ga voai Humbert e ji lo. Rojanski zbor ima že ' kušnje, zato se ie lot'' n;;en ^ skladb, ki zahtevajo T>rcc'e-',jte por. Bachova arija iz Bi- d*, P orkesler je ena takih ^ jih ju idior zapel s pomem ' ji vladar u m zborovske tenm vokdino svežino ^ po Na splošno so zbori P Na splošno so zoon v _i,ner lažjih narodnih pesmih, P ,poSrt za njihove izvajalske spe^. d» bilo ,iu je na programu tu£*' j« -3 zahte, nejših. Opazno ie bil<\> nekateri zbori vključili v . s I pertoar tudi koroške Pesr?.1riti j, terimi so očitno hoteli P°u . v t^' Udarnost s koroškimi bra^* zanje tako težkem, trenutk Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prijetno presenečenje v finančnih in poslovnih zadevah. V čustvenih zadevah pa boste doživeU razočaranje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vse možnosti imate, da uspešno zaključite posel, ki se vam že dolgo vleče. Izkoristite podpore nekoga, ki vas ceni. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V gmotnih zadevah vam ne bo vse šlo, kot žehte. V čustvenih zadevah se vam pa obeta izredna sreča. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) S taktom in vztrajnostjo boste pro drii tja, kamor vaši sodelavci niso mogU. Tudi v čustvenih zadevah napredek. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Skušajte biti mirni, tudi če kaj ne bo šlo prav. Zvezde ne kažejo uspehov. V družini pa lepo razumeva- ^DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Finančno boste trdni, toda to še ne pomeni, da poslovno tveganje nima svojih mej. V ljubezenskih zadevah več iniciative. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Marsikatera vaša iniciativa bi znala izpeti, če bi stvari bolj resno vzeU. Več časa posvetite svojcem. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Veliko energije boste porabili, uspehi pa ne bodo ustrezni. Nekdo bi hotel porušiti vašo družinsko srečo. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12-) Zvezde so vam naklonjene, vi pa tega ne izkoristite. Za čustva ljubljene osebe se premalo zmenite. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L) V poslovnih zadevah bi morali biti bolj samostojni, v čustvenih zadevah pa se ravnati po željah ljubljene osebe. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zelo razgiban dan. PosU bodo šli dobro, vi pa ne boste zadovoljni. Posvetite več časa svojcem. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo delaven dan in tudi uspehov veliko. Obeta se vam zelo prijetno srečanje. Pevski zbor .Višarski zvon* iz Kanalske doline ~ Lazio i;i went»a — Bologna 3:0 ~ Torino 2:0 - cagliari 2:0 p., _cenza — Samjpdoria 0:0 p®1110 — Napoli S4 - Milan ‘omatia — Verona 1:0 0:0 2:1 LESTVICA 13> Inter 12, Milan 11, [t«rentina 10, Roma, Torino in lU'rw 9.' NaP°" 8* Temana Verona, Atalanta, aSia in Palermo 6, Sampdo-* Vicenza 5. pari prihodnjega kola — Inter, Bologna — v. to Juventus — Fiorentina, v "'cenza — Palermo, Lazio . ^agliari, Milan — Sampdo-3 NaPoli — Verona, Tema-" Roma. & O — Como 0:0 i — Perugia 2:1 7- Novara 1:0 ** — Reggiana 0:0 — Brindisi 2:1 da - - Mantova 2:0 •žaro — Foggia 2:0 1 — Taranto 1:0 a — Lecco 2:1 ie — Reggina 0:0 LESTVICA 15 V? ». Cesena 16, Catanzaro J'tl°ggia, Catania, Como, Va-^ Bari 13, Arezzo 12, h T® ,u. Reggiana, Reggi-(, l^coli in Monza 10, Novaka,! Perugia in Taranto 8, 6, Lecco 5. ^ PRIHODNJEGA KOLA fL6®0 — Genoa, Catania — Como — Cesena, Brindisi, Mantova — ^ Monza — Ascoli, No-vJL~~ Reggiana - Reggina _ Brindisi, at®) — Brescia. A SKUPINA tLlfl ia — Udinese C*** — Seregno S^r^r d^elU _ Derthona C**0 - Padova 033 ~~ Solbiatese ,eQezia Belluno - Trento — Verbania LESTVICA 3:1 2:0 2:1 2:1 0:0 3:1 1:0 0:0 1:0 3:2 W~‘Tldria 17> Venezia 16, Sa-jd • Begnano, Udinese in Cre-^ . e 14, Pro Vercelli 13, Par-(oj® ^eregno 12. Trento, Pa-l!l Solbiatese in Rovereto ^rtkSatese in Triestina 9,: v^^a .in Belluno 8, Vige-’n Piacenza 6, Verbania 4. ^ prihodnjega kola n 310 — Rovereto, Cossatese ^~j*vona, Derthona — Legna-g^^acenza — Udinese, Sere-Se Pro Vercelli, Solbiate- P^fjT Alessandria, Trento — ^i^tina — Cremonese, to ~~ Verbania, Vigeva- Padova. OBVESTILO °i>vešča, tla se je vpiso-smučarski tečaj že za-S b„ V ČETRTEK, 3*U. novem-v tej rubriki objavljena, "lest je še prostih. !l Krvi • napr°ša tečajnike, ki so H . ® vpisali v tečaj in še niso Hi . cri|8 podatkov (rojstni po-V vn bivališče), naj to čimprej ^irištv'0 GePPa 9’ ‘e‘- 31U9’ Si' ne more izdati izkaznice Hhiul urediti porazdelitve po raz- ;Vi(, Pr°si tečajnike, 3., 4. in % ij^^aljevalnih tečajev, Iti mi-®sebnih vzrokov obiskovati •Jklji, r Sv. Antonu namesto v 1 to javijo nemudoma v j “Pa, tudi telefonsko. * naj pred pričetkom smn-Nči *®čaja skrbno pregledajo -re> 'n° Pa vezi in smučarske \ti 84,0 da ne bo zaradi tega veninga na terenu. Ji v 8. decembra bo ob 9. jN pr°storih PD Lonjer - Ka-\ občni zbor kolesarskega NOGOMET V 1L KOLU C LIGE Triestini ni uspelo premagati Beliuna Tržaški tretjefigaš je prikazal dobro Igro le na sredfai igrišča - D'fllessi ni nastopil zaradi boiezni V D ligi je Pro Gorizia premagala Monfalcone s 3:0 Triestina — Belluno 0:0 TRIESTINA: Cantagallo, Pugliach, De Gasperi, Macchia, De Luca, Scichilone, Vastinii, BrusadeUi, Ber-toli, Zamparo, Rakar (Jaoovone v 64. min.). BELLUNO: Bianchi, Valmassoi, Grion, Flaborea, Del Piccolo, Moretti, Dalle Conde, Canella, Ihfer-rera, Palcini, Marandi. SODNIK: Broglia iz Milana. KOTI: 12:8. Gledalcev: 8.000. Triestina v nedeljo ni šla na domačem igrišču preko neodločenega izida proti Bellunu, kljub temu, da je večkrat prevladovala. Gostje, ki niso prikazali ničesar izrednega, so dobro kljubovali Tržačanom, ki so nastopili brez obolelega D’Aleseija in zgubili tako edinega svojega strelca. Kljub njegovi odsotnosti pa je sredina igrišča dobro držala in bila najboljši sektor celotnega moštva, posebno Pa je lahko računala na dobrega Zampara in na Brusa-dellija. Manjkal pa je znova napad, ki je praktično deloval brez kril, saj je Vastini izven forme, Rakar pa je še kar igral. Presenetila pa je v drugem polčasu vključitev mladega Jacovoneja, ki je nastopil namesto Rakarja in povsem odpovedal. Edini1, ki se je v napadu rešil, je bil Bertoli, ki igra iz dneva v dan bolje. V obrambi pa je bil odločno najboljši Cantagallo, ki je svoje moštvo proti koncu srečanja rešil pred porazom, ko se je nasprotnikov i-gralec Inferrera sam znašel pred vrati in močno streljal. Cantagallo pa je z izredno prisebnostjo rešil položaj. Ostali' branilci pa so igrali pod svojim standardom. Glavna napaka celotnega moštva pa je gotovo trener, ki ne zna vedno pravilno razpolagati z igralci in večkrat vztraja na zgrešenih položajih. Na razpolago ima predvsem mlade nogometaše, ki bi se morali bolj premikati po igrišču, v nedeljo pa se je izkazalo, da so bili v polovici drugega polčasa že povsem izčrpani. Belluno pa se je predstavil predvsem z močno obrambo, ki ni imela dosti dela, saj skoraj ni videla napadalcev domače ekipe. Gostje so pričeli srečanje z namenom, da odnesejo točko, ko pa so v drugem polčasu videli, da niso Tržačani ntevariii, so se spustili tudi v' napad, ki bi jim lahko tudi prinesel zmago. Na splošno pa je bila nedeljska tekma zanimiva,' odvijala Še je t#e-1 tožno na sredini igrišča, vratarja pa sta bila le malo zaposlena. • « • Položaj na prvih mestih lestvice se počasi zbistruje, saj se Alessan-dria in Venezia vedno bolj oddaljujeta od svojih najbližjih zasledovalcev. V nedeljo sta klonila še Legnano in Udinese, ki je zgubil prav proti Alessandrii, medtem ko je moral Legnano kloniti šibkemu Vigevanu. Venezia pa je ostala na drugem mestu le zaradi gola, ki ga je s težavo dosegla proti Trentu. Na zadnjem mestu je ostala Verbania, ki je po zmagi Vigevana sama. Nepričakovano pa je morala tudi Padova prepustiti obe točki Roveretu, medtem ko je Triestina 1. — 1. Top Hanover 2 2. Lyon 1 2. — 1. Alghero 1 2. Sirdar x 3. — 1. Classico x 2. Sirmax 2 4. — 1. Asso Della Torre 1 2. Sinmax 2 5. — 1. Teffren 2 2. Exnar 2 6. — 1. Isolone x 2. Lussiino 2 KVOTE 12 - 5.777.107 lir 11 - 281.810 lir 10 — 28.600 lir z remijem ostala na svojem starem položaju. • • « Mestnim se je v D ligi končno posrečilo, da se je pridružila vodeči Adriese na prvem mestu. Me-strina je izkoristila remi prvega na lestvici, da je kronala svoje zasledovanje. Monfalcone pa je po seriji uspehov gladko klonil v derbiju s Pro Gorizio, ki je zmagala s 3:0. Sedaj je na petem mestu s tremi točkami od vodeče dvojice, medtem ko so Goričani z desetimi točkami osmi. Ostale ekipe iz naše dežele pa so bile v ten desetem kolu precej uspešne. Pordenone je premagal e-kipo San Dona, Torvis Snia je doma odpravila Alense in se tako odtrgala od dna lestvice. Radi MLADINSKI NOGOMET Jutri v Križu Vesna-Koper Naraščajniški enajsterici Vesne in Kopra se bosta jutri ob 14.30, v Križu, pomerili v prijateljski tekmi. Nogometno srečanje bo v okviru športnih stikov, ki jih mislita uvesti obe društvi. PRVENSTVO 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Derbi Zarja-Breg brez zmagovalca Visok poraz Primorja in Juventine Vesna je v Trstu Interju SS iztrgala toeko Zarja — Breg 1:1 (1:0) ZARJA: Babuder, S. Križmančič, Faganel, Primožič, Metlika, V. Križmančič, B. Grgič, Bon, žagar, Po-ropat, D. Grgič, Marc. BREG: Favento, Posega, Samec, Čermelj, Vatta, Race, Mikuš, Graho-nja, Zonta, Rodella, Gasperutti. STRELCA: žagar v 10. min., Vatta v 85. min. Koti: 4:6. Gledalcev 400. Nedeljski derbi 'med Zarjo in Bregom si je ogledalo številno občinstvo, ki je po končani. tekmi zadovoljno zapuščalo igrišče. Srečanje je bilo ves čas lepo in borbeno, za kar gre zasluga predvsem domačinom, ki imajo dobro pripravljeno moštvo. Zarja je bila vse srečanje močnejša od Brežanov, ki so imeli polne roke dela, predvsem v obrambi. Predstavniki dolinske občine so začeli napadati zelo nevarno, toda naleteli so na dober obrambni blok Zarje, ki je stalno skušala prevzeti pobudo v svoje roke. To ji je tudi u-spelo in v 10. minuti je Žagar po lepi osebni akciji prodrl pred vrata, nato je streljal, žoga je pred vratarjem spremenila smer ter nadaljevala svojo pot v mrežo. Doseženi gol je seveda prisilil Brežane. da so močneje pritisnili, kar pa jim ni popolnoma uspelo, saj so bili v stalni nevarnosti, da prejmejo še drugi gol. Toda zanesli so se lahko na odličnega Vatto, ki je stalno čistil svoj kazenski prostor. Bazovcere tako vse do konca polčasa ni več uspelo, da bi še enkrat pretresli mrežo Brežanov. Drugi polčas je bil precej podoben prvemu. Zarja je napadala, Brežani pa so se branili urejeno in so odgovarjali s protinapadi. Najnevarnejšo akcijo so domačini ustvarili sredi polčasa, ko je Primožič nevarno ogrožal Faventa, ki je žogo ustavil z dvojnim posegom. Proti koncu srečanja pa so Brežani sprožili vrsto napadov, ki so zaposlili gostitelje, ter so tudi dosegli izenačenje. Gol je dosegel nekaj pred koncem Vatta, ki je izvedel prosti strel. Neodločen izid je v bistvu pravično plačilo za obe moštvi. Z nekoliko več sreče pa bi lahko Bazovci osvojili obe točki. Naša ocena je za moštvi naslednja: Zarja 3, Breg 2. Raal Inter SS — Vesna 0:0 INTER SS: Coassin, Casson Re-nier, Giovannini, Olenik, Angileri, Riosa, Roberti, Magris, Ispiro, Marino, Canziam. VESNA: Tence, Verzier, Botti, Germani, Skrem, Carmeli, Purini (Ciconetti), Kelemenic, Favento, Milič, Verginella. Kriška Vesna si je po zadnjih neuspehih končno le opomogla in je na gostovanju v Trstu proti močni ekipi Inter SS iztržila remi. Križani so tokrat zaigrali bolj urejeno in hladnokrvno v obrambi, kjer je Carmeli kot prosti branilec zame njal Zudinija in je zadovoljivo o pravil svojo nalogo. Sicer pa je celotno moštvo bolje zaigralo, kot na primer, proti Primorju. Končno so kriški nogometaši zbrano zaigrali že v uvodnih minutah in se niso spuščali v tvegano preigravanje, podaje itd. Skratka, videti je bilo, da so fantje le razumeli, da je treba igrati za ekipo in rezultat je bil seveda viden. Vesna te bila namreč vseskozi enakovreden nasprotnik domačinom in je bila v drugem polčasu celo boljša. V tem delu igre so imeli Križani tri res ugodne priložnosti, ki pa jih Verginella, Favento in Ciconetti niso znali izkoristiti. Sicer pa je moštvo na splošno zapustilo zadovoljiv vtis in vse kaže, da je na poti k dobri formi, kar si kriški navijači tudi obetajo, kajti položaj na lestvici je postajal za Vesno vse bolj neugoden. Kriškim nogometašem pa damo za tekmo proti Inter SS oceno 2, ker so si lepo opomogli po nepričakovanem in nerodnem porazu v derbiju s Primorjem b. 1. Isonzo — Primorje 3:0 (2:0) ISONZO: Peressin, Modmas, Seli, lllllllllllllllllfll||||||||||||||||||||||||||||||||j|||||llliniIllfllMllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllUIIIIUIIIIIIIIIIIl|||||||||||||||i|||||||||||||||||||||i|||||||iiiiiiiii|||||||||||||||||||||||iiiil||||||||||||||||||||||iiiIlli|lllll||||llllllllllllllll 3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Sovodnje zopet na vrhu lestvice Druga zaporedna zmaga Olimpije Tudi Union je osvojil obe točki, Primorec pa je ostal praznih rok Azzurra — Sovodnje 1:2 (0:0) SOVODNJE: G. Marson, Fajt, Corva. Batistič, Ferfulja, Petejan, Kovič Sambo, Floretan, B Marson Zavadlav (Pozzo). AZ/URRA: Kuštrin, Marconi, Mosetti, De Piero, Frassina, Ru-pil, Pelisan, Di Lenardo, Plesničar, Sausig Collarini Sovodnje 50 spet^Š8lfe‘do zmage in tokrat na tujem igrišču proti Azzurri iz Gorice. , £ to zmago je slovenska ckjpj|. spet na vrhu lestvice in je že fx>zSmla na prejšnjo negativno tekmo, ko je zgubila t 1:0. Kar se tiče kronike prvega polčasa nimamo kaj dosti povedati, saj se je igra v glavnem odvijala na sredini -grišča. Sovodenj« 50 v prvem delu tekme pokazal slabo igro, oziroma podcenjevali so preveč nasprotnika in niso ookazali borbenosti, kot je v njihovi navadi. Drugi polčas pa te bil ves drugače!:. Sovodenjci so zaigrali kot še nikoli in so že v 6. min. igre prešli v vodstvo z Zavadlavom. Ni poteklo niti pet minut, ko so dosegli že drugi1 gol, tokrat z Mar-sonom Po teh dveh zadetkih pa slovenska ekipa ni igrala obrambno, nas pri tno, napadala je še dalje in nekajkrat le za las zgrešila zadetek Le v zadnjih desetih minutah so Sovodenjci popustili in takrat sc domačini dosegli svoj gol. Omeniti je treba, da je bil eden najboljših na igrišču vratar Marson. ki je zopet pokazal svojo odlično formo. Ocena je 3. D. Olimpija — Breg B 2:1 (1:1) OLIMPIJA: Bogateč, Paoletti (46. min. Živec), Štoka, Husu, Blazina, Starc, Košuta, Manzutto, čemjava, Damev, Valentino. BREG B: Sancin, Maver (46. min. Žigon), Slavec, Bandi, Švara, Gla-vina, Opara, Čuk, Kermaz, Petaros, Zahar. STRELCI: v 33. min. Opara, v 35. min. Maver (avtogol), v 69. - m lisfci igralci, do e" po' naKHOčju priko- min. Valentino. SODNIK: Pizutto. KOTI: 6:3. Gledalcev: 30. Olimpija in Breg B sta se v nedeljo pomerila na proseškem igrišču, ki je bilo zelo razmočeno, saj je bilo polno lukenj in žoge ni bilo mogpče obvladati. S tem smo že dovolj jasno povedali, da je bilo na takem igrišču nemogoče igrati nogomet. Mnoga je bilo zato odvisno od sreče. Enajsterici . s1: sv sicer skušali., potruditi, toda zaman. Prednost so katerih' še . talila žoga. V začetku tekme smo tako prisostvovali precej slabi igri obeh moštev; nato so pobudo prevzeli Brežani, ki so tudi prvi povedli. Kmalu nato pa so predstavniki dolinske občine zakrivili avtogol in rezultat je bil tako še vedno v dvomu. Obe ekipi sta iskali pot do zmage: to je uspelo Olimpiji, ki je izkoristila napako obrambe gostujoče ekipe. V zadnjem delu igre so Brežani iskali pot do izenačenja ta večkrat ogrožali nasprotna vrata, toda Bogateč je bil vedno na pravem mestu. O posameznikih lahko rečemo, da so pri Bregu tokrat dobro zaigrali Petaros, ki je bil pravi trn v peti Olimpijinih branilcev, Glavina, ki je solidno opravil nalogo veznega igralca ta mladi levi branilec Slavec, ki' je bil v ostrem dvoboju s Košuto vedno v premoči. Pri Olimpiji naj omenimo Mamzutta zaradi lepega pregleda nad igro ta mladega Valentina, ki je dosegel gol ta tudi sicer večkrat zaposlil vratarja Sancina. Naša ocena: Olimpija 1 ta Breg prav tako 1. B. R. Demacori — Union 1:2 (0:0) DEMACORI: Giugovaz, Doz, Ver-gan, Detoni, Ridolfo, Zucca, Bose, D’Ambrosio, Saksida, Pregare Ver zegnassi. UNION: Pavatič, Vescovo, Vidal, Sartori. Muiesan (Morabito), Nadli-šek, Attini, Vidni, Lasca, Palu- detto, Cok. SODNIK: Bisacco. Gledalcev 50. STRELCI: Attini v 54. min, Sar-tori v 64. min.. Saksida v 79. min. Podlonjerci so v nedeljo dosegli že. drugo zaporedno zmago, tokrat proti močni ekipi Demacorija, ki je v letošnjem prvenstvu startala z žeto visokimi rilji. trenutno pa je pristala na zadnjih mestih lestvice. ' TudiUDljr.at je Union prikazal e dobro igro, ki pa. se je razlikovala ^ nedeljslm.^kp je pometel z'enaj- NAŠE OCENE 1. Sovodnje 7 17 2,428 2. Juventina 9 21 2,333 3. Zarja 9 1 8 2,000 4. Breg 8 15 1,875 5. Vesna 9 16 1,777 6. Primorje 8 14 1,750 7. Olimpija 7 11 1,571 8. Union 6 9 1,500 9. Breg B 5 7 1,400 10. Primorec 6 7 1,166 V prvem stolpcu je število odigranih tekem, v drugem je vsota dosedanjih ocen, v zad- njem stolpcu pa poprečna oce- na vseh doslej odigranih sre- čanj. Ekipe ocenjujemo z ne za- dostno (1), dobro (2) in odlič- no (3). sterico COOP. Takrat so igrala po zagotovljeni zmagi igrali odprto in se spuščali v finese, tokrat pa so predvajali runkdonalen nogomet. čeprav so se predstavili na igrišču brez močne sredine igrišča in le z dvema napadalcema v prvi vrsti Trener pa je svojim varovancem predpisal obrambno igro, saj so imeli pred sabo nevarnega nasprotnika, ki je iskal rehabilitacijo. Vse nevarne akcije in tudi goli so prispeli iz protinapadov. Podlonjerd so že zmagovali z 2:0 ta bili kolikor toliko pomirjeni za- radi zmage, ko je Demacori skrčil razdajo ta postavil goste v negotovost Zadnjih deset minut srečanja je bilo tako najbolj dramatičnih, saj so domačini do zadnjega upali, da bodo odnesli vsaj toč ko ko jim je zmaga že ušla. Toda odlični Pavatič v vratih in precej solidna obramba nista dovolila, da bi se položaj do konca srečanja še spremenil. Izid tekme se je praktično odločil v drugem polčasu, ko so Podlonjerci zaigrali bolj organizirano, medtem ko ie bila v začetku srečanja' v^aT očbuda v rokah Demacorija. Naša ocena za Union je 2 . Radi Edilcolor — Primorec 1:0 EDILCOLOR: Combi, Chermaz, Cap-poia, Čara, Minotti, Palmiotti, Vinci, Salata, Sivec, Stofanelli, Basezzi, 13 Pagano. PRIMOREC: Kralj, Sinico, Sluga, Finotto, Sosič, Možina T., Kralj R., Vigini, Kralj E., Možina V., Lamola, 13. Glavina. Koti: 5:3 za Primorca. Gledalcev približno 100. Primorec je igral v zelo okrnjeni postavi in je doživel še en poraz. Čeprav so Trebenci igrali precej slabo, si tega poraza niso zaslužili. Sodnik je namreč tik pred koncem nerazumljivo razveljavil zadetek Finotta, ki je bil obenem tudi najboljši mož na igrišču. Naša ocena: 1. Rezultati mladinskih nogometnih prvenstev: MLADINCI Gaja — Vesna neod. Costalunga — Primorje 1:1 Union — S. Giovanni 0:2 NARAŠČAJNIKI Breg — Giarizzole 1:0 ZAČETNIKI Breg — Libertas Rocol 0:0 DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI De Fabris, Pelos, dama, Pastrello, Trebiam, Braida, Sebemco, Pprcari. PRIMORJE: Štoka, Visintta, Malusa, Trampuš, Bukavec, Barbiani, Barnaba, Drioli, Vocci, Prašelj, Foroasaris, 12 Kante. STRELCI: v 9. ta 82. min. Sebe-nico, v 32. min. Braida. SODNIK: Gradim (Portogruaro). KOTI: 2:4. Gledalcev: 600. Primorje je v nedeljo doživeto visok poraz, ki bi lahko bil še hujši', če bi napadalci Isonza ne zamudili nekaj ugodnih priložnosti ta, predvsem, če ne bi popustili po drugem golu. Enajsterica Primorja je zaigrala res slabo, živčno ta neorganizirano. Rdeče-rumeni so razočarali predvsem na sredini igrišča, kjer je Barbiani povsem odpovedal, Prašelj ni našel pravega mesta, Drioli pa je predolgo zadrževal žogo, morda tudi zato, ker ni nikoli našel prostega tovariša. Tudi obramba je precej šepala. Živčni Vistatin je puščal nasprotniku Se benicu vse preveč prostosti. Dokaz za to je, da je Sebenico kar dvakrat pretresel mrežo proseškega moštva. Malusa je bil premalo gibčen in odločen, v začetku pa se tudi Bukavec in Trampuš nista znašla, v nadaljevanju pa sta si nekoliko opomogla. Prav tako niso zablesteli proseški napadalci, saj je bil vratar Isonza le redkokdaj v nevarnosti. Barnaba je ponovno igral preveč v ozadju in tokrat tudi slabo, saj ni nikoli prišel do izraza, številne pro-seške navijače pa je razočaral tudi Vocci', saj ni v vsej tekmi niti enkrat streljal na vrata. Nekoliko se je potrudil le Fomasaris. Končno naj omenimo še vratarja Štoko, ki je bil nezanesljiv ta ima precej krivde za prvi gol. Skratka, vsi igralci Primorja so zaigrali pod svojimi sposobnostmi ta proseška ekipa bi s tako igro klonila vsakemu nasprotniku. Če pa dodamo še, da je enajsterica Isonza med najboljšimi ekipami tega prvenstva, imamo dovolj jasno sliko o nedelj skem srečanju, ki je bilo le samogovor domačinov, ki so prevladovali od prve do zadnje minute. Isonzo nii zakrivil niti ene same taktične napake. Branilci so bili odločni ta hladnokrvni, in sredina igrišča je bila, predvsem po Por-carijevi zaslugi, lepo urejena. Med napadalci pa je izstopal Braida, zaradi odličnega driblinga in spretnega strela. • Primorje je torej igralo zelo slabo in zato je naša ocena 1. B. R. -Gdi*wt r.nit,’i>»••*. kava 1 i /tin tAV Juventina — Audax 0:3 (0:2) JUVENTINA: Plesničar, Nanut, A. Montico, Pavlin, Tomažič, Zin, Sark, Marvin, Ferletič. G. Montico, M. Tabaj, (Černič, Collini). AUDAX: Stecchina. Ostanel, Mi-klus, Silvestri, Adragna, Brescia, Mazzelli, Collenz, Kodrič, Cocco, Amhrosi, (Stevanato). SODNIK: Ambrosi iz Trsta. Štandrežci so doživeli na domačem igrišču hud poraz, katerega ni nihče pričakoval. Najmočnejša o-bramba prvenstva je tokrat prejela kar tri gole, medtem ko je do te tekme prejela le štiri gole. Vzrok za ta poraz ne smemo iskati le v odsotnosti kapetana in stebra o-brambe E. Tabaja. Juventina je odigrala najslabšo tekmo prevenstva. Smola se je je do neke mere držala, saj je Ferletič trikrat zadel prečko in ostali napadalci so za las zgrešili gol. Audax pa se je s svoje strani izkazal kot zelo dobra ekipa, ki zna izkoristiti vsako napako nasprotnika. Tri gole je goriška ekipa dosegla prav ob edinih treh napakah štan-dreške obrambe. Prvi gol je padel že v drugi minuti, ko je Anibrosi lepo streljal prosti strel in ukanil vratarja. V 25. min. je padel drugi zadetek, zopet s strani Ambrosija: žoga se je dotaknila Tomažiča in se zakotalila v mrežo. V zadnji minuti drugega polčasa pa so gostje dosegli svoj tretji zadetek, po zaslugi napadalca Cocca. Ocena za Juventlno je 1. Bip Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Dinamo — Vojvodina 2:1 Hajduk — Radnički 2:0 C. zvezda — Sloboda 3:1 Velež — Vardar 4:0 željezničar — Sarajevo 1:1 Spartak — Beograd 1:2 Borac — Partizan 0:0 Čelik — Sutjeska 2:0 Bor — Olimpija 1:0 LESTVICA C. zvezda 23, Velež 20, Željez-ničar, Beograd, Čelik, Radnič-ki ta Partizan 16, Sloboda ta Sarajevo 15, Hajduk in Borac 13, Bor 12, Olimpija, Vojvodina in Spartak 11, Sutjeska 10, Dinamo in Vardar 9. PARI PRIHODNJEGA KOLA Olimpija — Dinamo, Sutjeska — Bor, Parižan — Čelik, Beograd — Borac, Sarajevo — Spartak, Vardar — Željezničar, Sloboda — Velež, Radnički — C. zvezda, Vojvodina — Hajduk. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Split — Zagreb 0:1 Trešnjevka — Rijeka 0:1 Maribor — Šibenik 5:0 Karlovac — Segesta 2:0 Rudar(T) — Jedinstvo 3:0 Mura — Sloboda 2:2 Kozara - - Varteks 1:0 Rudar (L) — Istra 2:2 Orijent - - Mercator 1:1 LESTVICA Zagreb 29, Karlovac 25, Maribor in Rijeka 23, Mura 21, O-rijent 20, Varteks in Mercator 16, Split in Segesta 15, Šibenik, Istra, Rudar(L) in Kozara 14, Sloboda 13, Trešnjevka in Ru-dar(T) 12, Jedtastvo 10. PARI PRVEGA SPOMLADANSKEGA KOLA Zagreb — Istra, Mercator — Varteks, Orijent — Sloboda, Rudar(L) — Jedtastvo, Kozara — Segesta, Mura — Šibenik, Rudar(T) — Rijeka, Karlovac — Split, Maribor — Trešnjevka. KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Splugen Bock — Alco 77:64 Ignis — Brili 86:61 Partenope — Mobilquattro 79:78 Gorena — Norra 63:62 Sacla — Gamma 92:62 Simmenthal — Maxmobili 78:75 Forst — Snaidero 104:93 LESTVICA Ignis in Forst 12, Simmenthal in Gorena 10, Partenope 8, Norra in Snaidero 6, Sacla, Splugen Bock in Gamma 4, Maxmobili, Mobilquattro, Brili in Alco 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA Brili — Gorena, Forst — Sacla, Gamma — Ignis, Maxmo-bili — Partenope, Mobilquattro — Simmenthal, Norda — Alco, Splugen Bock — Snaidero. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Rabotnički — Borac 84:96 Beograd — Jugoplastika 79:78 Crvena zvezda — Bosna 96:88 Kombinat — Radnički 90:97 ŽeIjezničar(S) — Partizan 65:72 Lokomotiva — Željezničar (K) 106:82 LESTVICA Jugoplastika, C. zvezda, Radnički ta Partizan 8, Zadar, Bosna in Borac 6, Olimpija, Lokomotiva, Kombinat ta Željezničar (S) 4, Beograd 2, Rabotnički in Željezničar(K) 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA Borac — Željezničar(K), Bosna — Olimpija, Partizan — Lokomotiva, Radnički — Željezničar (S), Zadar — Kombinat, Ju— goplastika — C. zvezra, Rabotnički — Beograd. Atalanta — Lazio x Fiorentina — Bologna 1 Inter — Torino 1 Juventus — Cagliari 1 Vicenza — Saippdom x Palermo — Napoti 1 Roma — Milan x Temana — Verona 1 Arezzo — Como x Brindisi — Cesena 2 Catanzaro — Foggia 1 Sambenedettese — Viareggio 1 Salemitana — Lecce X KVOTE 13 — 592.300 lir 12 - 27.600 lir anci lrSanr MlIlHIM ^iNl PARTIZANSKEGA IDRAVNIKA 49. ^,°i je bilo treba stopiti v zvezo s krajevnim narodno-o "tiim odborom in komando mesta, da bi nam vse to di ’ 56 posebej pa da bi dobili vozove in vprege za eva- \f rarijencev 'niši smo sicer našli komandanta Vasjo, M nam je :nva ^omoč divizije, imel pa je preveč drugega dela, da bi [£. 'a KE dokler je ni potreboval. odbor nam je dal tovarišico Brigitto in nam za-bo ona uredila vse, kar bomo potrebovali. Res se 'a'a bolj kot smo pričakovali, li . in tovariša iz «Pavle» so se tod okoli dobro spotili,, ** čez nekaj ur je v peči lovske hiše prijetno pra-u ^upouali so sena in odej za ležišča in z Vrš najnuj-tj Jr.6"0 za nas in za ranjence. Pripravljenih je bilo tudi Joških v07 z vozniki. ^ v "an se Je začel napad na močno fašistično pošto ^ttovern. lto. v.^ Je po malem snežilo, proti večeru pa vse bolj na lih J7. Šotorskih krilih, s katerimi so pokriti ranjence, ko "čtjaii v KE, je bilo tudi do 20 cm snega. Operirali smo podnevi in ponoči brez odmora. Operiranci so čakali žeto kratek: čas na evakuacijo. Vozovi so jib sproti vozili na javke SVPB «Pavla». Partizanu Pipanu, ki sem ga našel po vojni kot vratarja na sodišču v Lj ubij and, je ena od granat Iz nemških topov na Sveti gori razdrobila stegnenico. Bil je dobro razpoložen in zdelo se je, da ga nič ne boli. Verjetno so mu za prevoz dali močnega žganja, partizanskega zdravila proti bolečinam. «Mati božja s Svete gore me je pobožala,« se je šalil. Borcu udarnega bataljona IX K so drobci mine raztrgali eno oko In ga randill med nogami. Po operaciji ni hotel niti slišati, da bi šel v bolnišnico. «Takoj nazaj v udarni bataljon! Ne za zmago, tudi da jim povrnem, kar sem dobil.« Komaj smo ga pregovorili, da je šel vsaj za nekaj dni v bolnišnico «Pavlo«. Pred enim mesecem sem spraševal za hiše, kjer je bila tiste dni kirurška ekipa. Tovariš Franc Mlekuž, ki je bdi referent za prosveto Okrajnega ljudskega odbora Čepovan - Kanal, mi je takole opisal to operacijo: «V hiši številka 97 ste sredi januarja v hudi zimi operirali več ranjencev. Električna napeljava je bila poškodovana in le po eni žiol je tekel prav slab tok. Takrat so me prišli klicat, naj grem popravit razsvetljavo, da bi mogli operirati Splezal sem na drog in prevezal žico na napeljavo one hiše. Tok pa je bil tako slab, da žarnica ni dala svetlobe niti za slabo svečo. Poiškal sem zato neko pokvarjeno žarnico In stresel nitke tako. da Je bil v žarnici stik krajši In je nitka dovolj svetlo žarela žarnico sem seveda moral držati v roki in paziti, da bi se stik ne prekinil. Prinesli so prvega ranjenca, kakih 17 let starega fanta, ki je Imel od mine razlito desno oko in druge manjše poškodbe po telesu. Za omamo ste mu dati najprej injekcijo v podla ket. pa ni nič zalegla. Stel Je kar naprej do več 3to. Potem ste mu dali na obraz kos vate in nanjo nekaj nakapali. To je po- magalo, kmalu je začel hropsti. Bolničarka Jfe pripravila vse potrebno, vi ste si nadeli gumijaste rokavice in pobrali iz o-česne dupline oko, oziroma, kar je od njega ostalo. Potem ste še vse očistili in rano zašili. Ko je bilo to končano, ste ranjenca pregledali, če ima še kake druge rane. Po prsih in trebuhu je bilo le nekaj manjših prask, pač pa je imel prav grdo raztrgano spolovilo, vendar sečevod sam ni bil poškodovan. Tudi tu ste napravili tri ali štiri šive in vse skupaj lepo povezali. V sobi je bilo prav mraz, ranjenec je imel podloženo toplo opeko, ki so jo ogrevali v kuhinji v štedilniku. Jaz pa sem se kljub mrazu ves potil in se komaj premagoval, da mi iti bilo slabo, saj nisem bil vajen gledati kaj takega. Ko so prinesli drugega ranjenca, sem žarnico oddal nekomu drugemu, da vam je svetil pri delu. Drugo jutro sem videl tistega fanta, ko je prišel k vozu, da ga odpeljejo v bolnišnico «Pavlo». Bil je prav korajžen, kot da se mu ni nič zgodilo. Rekel je: «Prava reč, saj imam še eno oko.« Bil je doma tam nekje od Škofje Loke.« Tako se spominja KE na Cepovanu tovariš Mlekuž. Seveda je bito takrat še mnogo operacij. Sto je že na polnoč in snežilo je vedno bolj, ko prihiti komandant Vasja in nas pozove, da prenesemo z zasneženega voza težkega ranjenca. Rafal Je prebil obe nogi komisarju XXX. divizije tovarišu Janku Rudolfu. Takoj smo ga operirali in komandant Vasja je dotočni, da ga izjemoma transportirajo v SVPB «Franja». Sam ga je pospremil v bolnišnico. Drugo Jutro je sijalo čudovito sonce. Sneg, kd je zapadel ponoči, se je bleščal, da je slepilo oči. Napad se je uspešno končal in tudi KE je lahko zapustila svoje mesto. Do Dolnje Trebuše smo šli skupaj, od tam pa vsak na svoj izhodni položaj. Po pobi se nam Je pridružil tovariš Andrej Renar. Dobil je drobec mine v oko in Je prosil, naj ga kar po pota operiramo. Seveda to ni bito mogoče. Vzeli smo ga s seboj v »Franjo«. Na Kobilici, nekako na pol poti med čepovanom in Dolenjo Trebušo, se je poslovil tovariš dr. Peter. Zlepa še ni«««« videl človeka, tel M bil tako srečen, da se je vse dobro izteklo. Z rame je snel brzostrelko in od veselja izpraznil ves saržer v bleščečo belino. V Dolenji Trebuši smo se ločili od tovarišev iz «Pavle». Zoro, Cveto, Lojze, Danilo in jaz, z nami pa tovariš Renar, smo nadaljevali peš proti Cerknemu. Zoro je krepko zabavljal na tiste, ki so se vozili mimo nas. «Dva dni in dve noči smo delali — in zdaj moramo peš z vsem materialom KE na hrbtih hoditi čez 20 km. Gospoda brez tovora se pa vozi!« «Gospoda« so bili zanj pač partizani, otovorjeni «samo>> % orožjem in mrunddjo. n. 23. 1. — 2. 2. 1945 Iz borb za Trnovo januarja 1945 je bila večina ranjencev evakuirana v »Pavlo« in Jih nisem več videl. Zanimal sem se, kakšna je bila njihova usoda. Za nekatere mi je dr. Pavla po pošti sporočila, kako jim gre, za druge pa sem zvedel šele po končani vojni. V »Franjo« so že prod nami pripeljali tovariša Janka Rudolfa tn Pipana, z nami pa je prišel Andrej Renar. Ker ga je tujek v očesu silno motil, smo ga takoj operirali. Kakor hitro ni imel več težav, ga nd mogel nihče zadržati v bolnišnici, čeprav bi bito dobro, ko bd ostal netenj dni Kljub slabemu položaju na frontah so Nemci stalno s posameznimi nevarnimi sunki ogrožali ozemlje IX K. Tako skoraj vsak dan dobili nekega ranjenca. Z gorenjske strani so pripeljali v bolnišnico tovariša Pagona. Imel Je prestreljeno stegnenico. Nikakor nismo mogli na ravnati razmaknjenih koncev kosti. (ttodaljnante Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17 000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-453 «ADIT. DZS, L|ubi|a>'a Gradišče 10/11 nad. telefon « Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, upravni 300, legalni 400. osmrtnice n sožalja 200 lir *Ma 1 j: pri 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročal 1 ^ oglasnem oddelku ali uDravi Iz vseh drugih pokrajin Italije or Stran 6 28. novembra 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT DOLANČEV GOVOR OB 25-LETNICI USTANOVITVE TOVARNE RAŠICA Zveza komunistov vodi delavstvo po poti samoupravnega socializma Dolanc je poudaril, da je Titovo pismo v bistvu izraz zahtev najširših delovnih množic vse Jugoslavije (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 27. - V Ljubljani je danes proslavila 25. obletnico obstoja tovarna pletenin « Rašica*, ki sodi med najbolj pomembna tovrstna podjatja v Jugoslaviji. Ko so ga ustanovili, je imelo 16 delavcev, danes jih ima več tisoč in si je na jugoslovanskem in mednarodnem tržišču pridobilo velik sloves zaradi kakovosti svojih izdelkov. Na proslavi je govoril tajnik izvršnega odbora predsedstva zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. Vaš jubilej proslavljate, je dejal, v času široke in zavzete politične akcije zveze komunistov, ki KRIV JE SLON Skupina britanskih študentov si je pred časom zastavila kot cilj rešitev zelo kočljivega problema: če se ljudje grejo prot' slonu na natezanje vrvi, koliko junakov je potrebnih, da premaknejo orjaško žival z mesta? Problem je bil zelo kompliciran, ker je bilo treba upoštevati v enačbi vrsto spremenljivk kot so trenje zračni upor, aerodinamiko in voljo po zmagi. Študentje bi verjetno ne bili kos računom, če bi jim ne «priskočil na pomoč» elektronki računalnik. Končno so ugotovili, da bi dvajset krepki h mladeničev premagalo slona v natezanju vrvi Fizika pa nas uči, da je treba vsak teoretični račun tudi eksperimentalno preveriti in *ako so študentje praktično preizkusili svojo teorijo. Ob prisotnosti dijakov, profesorjev in predstavnikov akademskih oblasti se je skupina dvajsetih krepkih mladeničev šla na natezanje vrvi s slonom. <0 ruk*, so kričal’ natezoval-ci, «0, ruk* jih je spodbujalo občinstvo, a mladeniči so kljub temu vedno bolj drseli proti beli črti. Nič ni pomagalo tudi ko jim je kakih deset profesor lev priskočilo na pomoč slon jih je premagal breg vosebne-ga napora. Pačuni britanskih študentov so bili večkrat preverjeni in za1') po vsej verjetnosti pra- vilni, kriv je vsekakor slon, ki ni dovoli študiral matematičnih in fizikalnih zakonov naj omogoči še hitrejši in še bolj kakovosten razvoj samoupravnih družbenih odnosov. V tem je edina možna pot razvoja jugoslovanske družbe. Zveza komunistov pa je tisti dejavnik, ki edini lahko spodbudi in vodi delavski razred in vse delovne ljudi po poti graditve samoupravnih družbenih odnosov. O nedavnem pismu predsednika Tita je Stane Dolanc dejal, da je v svojem bistvu izraz zahtev najširših delovnih množic vse Jugoslavije po takšni akcij, ki bo odpravila vse tiste ovire, ki zavirajo samoupravni razvoj. Iz pisma odseva trdna in nepreklicna odločnost zveze komunistov, da dosledno vztraja na začrtani poti in odpravi vse, kar nasprotuje sprejeti politični usmeritvi. V jugoslovanski družbi, je nadaljeval Stane Dolanc, ni več nobenih možnosti, da bi se vrnili v preživele meščanske demokracije, ali v preživele odnose centrizma, dogmatizma in administrativnega urejanja družbenih zadev. Samoupravna družbena in politična zavest delovnih ljudi ie takšna, da je postala sestavni del njihove osebnosti in življenja. Dolanc je omenil kritiko, ki jo ie slišati v zadnjih mesecih na račun slabosti in pomnniklfivosti razmer v Jugoslaviji. Nikoli nismo pred delavskim razredom in pred javnostjo skrivali naših slabosti in napak, je dejal. V tem je bila in je naša moč. Zato Titovo pismo tudi odkrito in javno opozarja na napake in na naloge, ki so pred nami. Za njihovo izpolnitev pa smo odgovorni prav vsi. Ta akcija ne bo ne lahka ne kratkotrajna, problemi, ki so se nakopičili, so takšni, da jih ne bo mogoče rešiti čez noč, treba bo vztrajno in zavzeto delati. V tem trenutku so pred jugoslovansko družbo najbolj aktualne tiste gospodarske, politične in socialne oge, ki je nanje opozorilo že Titovo pismo. Zato mora, po besedah Dolanca, akcija za varčevanje zajeti celotno družbo, od tal do vrha, vsa podjetja, občine, republike in pokrajine ter federacijo. Zajeziti je treba čezmerno investicijsko in osebno potrošnjo, ki sta vzrok neustaljenosti gospodarstva, inflacije, nelikvidnosti in drugih negativnih pojavov. Z vsemi sredstvi je treba zatreti razsipništvo in neracionalno porabo sredstev, doseči je treba po drugi strani kar najbolj učinkovit izkoristek vseh obstoječih zmogljivosti. Znižati je treba izdatke za reprezentanco, razna službena potovanja, često nepotrebne reklame in druge podobne izdatke, kot so razni simpoziji in podobno. Pomembna naloga bo akcija za gradnjo delavskih stanovanj, kajti stanovanjsko vprašanje ima velik gospodarski, socialni in politični pomen. Vse te in druge akcije bodo tekle v sklopu splošnega boja za gospodarsko stabilizacijo v Sloveniji in Jugoslaviji in za uresničitev ustavnih dopolnil. To akcijo so delovni ljudje Jugoslavije sprejeli plebiscitarno, je deial na koncu današnjega govora v tovarni «Rašica» tajnik izvršnega odbora predsedstva zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. D. K. ZAGREB, 27. — Svet zagrebškega okrožnega sodišča je obsodil danes književnika in bivšega funkcionarja Matice Hrvaške Vlatka Pavletiča zaradi sovražne propagande, na 18 me secev strogega zapora in, po prestani kazni, na eno leto prepovedi nastopa na javnih zborih in v tisku. Pred velikim senatom okrožnega se dišča v Zagrebu se je danes končala razprava proti sedmim članom tere ristične skupine « Zagreb*, ki je imela stike z inozemskimi emigrantskimi organizacijami in je delala po njihovih navodilih. ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŽENSKA ODBOJKARSKA B LIGA Tudi Primavera Marzotto prevelika ovira za Breg Pristranski sodniki so Brežanke prikrajšali za drugi set Primavera — Breg 3:0 (15:12, 16:14, 15:7) BREG: Barut. Kofol, Hmeljak, Križmančič, Manin, Pavletič, Ze bec, Foraus. PRIMAVERA: Bertazzo, Cavolo, Cenci, Paiola, Ragoso, Saltarin, Splendore, Volpdana, Lombardi, Ponsa. SODNIK: Guolo. Po nedeljski zmagi Bora v Noven-ti so Brežanke odpotovale na pot skoraj prepričane, da bodo morda na tujem dosegle pozitiven rezultat. Primavera, ki letos ni več eden izmed favoritov za končno zmago, je bila vseeno pretrda ovira za naša dekleta. Brežanke so se zagrizeno borile. Igrale so napadalno, toda na drugi strani mreže so nasprotnice zelo dobro branile, tako kot je že navada pri mnogih italijanskih šesterkah te lige. Morda bi naša dekleta kaj več dosegla z nekaj dobro plasiranimi žogami. Gotovo bi še ena dobra tolkačica rešila marsikateri set in morda celo kako tekmo. Obsodbe vredna je vsa sodniška trojka. Zlasti nista bila kos svoji nalogi zapisnikar in stranski ............................iUMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiimiminummm PO OBSODBI LIDERJA MACSTIOFAINA Strah pred represalijami gverilcev organizacije IRA Izredni varnostni ukrepi na angleških, ulstrskih in irskih letališčih LONDON, 27. — Britanska vlada je odredila izredne varnostne ukrepe na vseh britanskih letališčih, da bi preprečila morebitne napade ulstrske katoliške odporniške organizacije IRA. Podobne ukrepe je odredila tudi irska vlada na dublinskem letališču in minister za Severno Irsko na belfaškem letališču. Širijo se namreč govorice, da ulstrski gverilci nameravajo, po zgledu arabskih gverilcev, polastiti se letala in zahtevati v zameno za življenje potnikov in posadke osvoboditev zaprtega voditelja Macstio-faina. »Nevarnost obstaja — je izjavil funkcionar Scotland Yarda — in mi smo ukrenili vse potrebno, da preprečimo morebiten poskus preusmeritve*. Sean Macstiofain je eden izmed najvidnejših vooiteljev irskega odporniškega gibanja. Pred nekaj dnevi ga je dublinsko sodišče obsodilo na šest mesecev zapora, češ da je včlanjen v ilegalno organizacijo. Tako razsodbo izrečejo irska sodišča vsakokrat, ko obtoženec ni zagrešil hujših prestopkov. Voditelj ulstrskega odporniškega gibanja je začel gladovno stavko pred devetimi dnevi, takoj ko ga je irska policija aretirala, da bi protestiral proti temu ukrepu. Pred nekaj dnevi se je njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da so ga prepeljali v dublinsko bolnišnico. Macstiofainova aretacija je povzročila veliko ogorčenje med delom prebivalstva irske republike, ki zahteva brezkompromisno podporo ulstrskemu osvobodilnemu gibanju. Včeraj se je pred bolnišnico zbralo več tisoč demonstrantov (časnikarji pravijo 15.000, organizatorji manifestacije pa 40.000), ki so zahtevali osvoboditev voditelja organizacije IRA. Skupina gverilcev je skušala tudi s silo osvoboditi svojega načelnika, a poskus jim ni uspel. dila številne protestne manifestacije tudi v Ulstru. V Belfastu so se v nedeljo zvečer manifestanti, ki so se udeležili manifestacije za državljanske pravice, zelo ostro spopadli z britanskimi vojaki. Angleško vojaško poveljstvo v Belfastu je v tej zvezi sporočilo, da so vojaki med oboroženimi spopadi zadeli vsaj enajst gverilcev. V Londonu je kakih 50 pristašev ulstrskega odporniškega gibanja zasedlo urade irske letalske družbe. Izjavili so, da ne bodo zapustili uradov, dokler ne bo dublinska vlada osvobodila Macstiofaina. Po pogajanjih z britansko policijo in po zagotovilu, da jih agenti ne bodo aretirali, šo manifestanti zapustili urad pozno ponoči. Poleg demonstracij za osvoboditev Macstiofaina pa se v Ulstru iz dneva v dan zaostruje val nasilja. Tudi danes je prišlo do oboroženih spopadov in obračunavanja. Oboroženi neznanci so ubili nekega dečka v belfaški protestantski četrti in hudo ranili njegovega očeta in brata. Morilci so začeli streljati proti avtomobilu, s katerim je oče, neki protestantski zdravnik, peljal v šo- lo svoja dva sinova. V Kranju prireditev koroških Slovencev LJUBLJANA, 27. — V Kranju je bila v soboto prireditev «Koroška v pesmi, besedi in plesu*, na kateri se je predstavilo 200 pevcev, glasbenikov, folklornih plesalcev in književnikov, ki delujejo v Slovenski prosvetni zvezi koroških Slovencev. Nad tisoč Kranjčanov je z velikim navdušenjem spremljalo izvajalce in tako prireditev ni bila le manifestacija kulturne dejavnosti koroških Slovencev, ampak je izzvenela tudi v preprečljiv izraz velike podpore njihovim prizadevanjem Odporniška organizacija je prire- za narodnostne pravice. ........................................................»..."".........m...m....... ČEPRAV JE PODMORNICA ŽE UŠLA Norveške ladje še vedno na preži Uradni krogi v Oslu niso hoteli utemeljiti te odločitve OSLO, 27. — Enote norveške vojne mornarice nadaljujejo z nadzorstvom Segnefjorda, čeprav je poveljstvo sporočilo, da ie skrivnostna podmornica zbežala pred tremi dnevi. V uradnem sporočilu je štab norveške mornarice trdil, da se je podmornica oddaljila ne da bi norveški mornarji lahko ugotovili pripadnost, ne če je bila podmornica jedrska ali tradicionalna. V uradnih krogih v Oslu pa opozarjajo, da v poročilu ni bilo govora o koncu obrambne akcije. V tej zvezi je obrambni minister Johann Kleppe izjavil med govorom na televiziji, da se nadzorna akcija nadaljuje, čeprav se je del ladij vrnil v svoja oporišča. Predstavnik no- • ' _il.ni/VMArfO on tranjega ministrstva, v katerega so časnikarji silili, da bi izvedeli zakaj se nadaljujejo operacije v Sog-nefjordu ni hotel pojasniti te odločitve. Poluradni krogi so v soboto zve- čer sporočili, da bi se v Sognerjor- udaril tudi Kleppe, ki je dodal, da du lahko skrivala neka tuja podmornica, vendar v uradnem sporen Čilu ni omenjena država, kateri bi lahko podmornica pripadala. Govori se, da bila lahko podmornica sovjetska in sicer tradicionalne vrste «F» ali pa «W», norveški predstavniki pa se v svojih stikih s časnikarji »omejujejo le na dejstva* in »dejstvo je», kot je izjavil obrambni minister Kleppe, «da so elektronske naprave naših ladji "opazile” v Sognefjordu neko tujo podmornico*. Minister je dodal, da je bil namen »lova* prisiliti domnevne vohune, da se prikažejo in omogočijo tako identifikacijo. V tej zvezi norveško mornariško poveljstvo ugotavlja, da je treba neuspeh pripisati neugodnim geografskim pogojem. Fjord je dolg približno 200 km in je širok poprečno 4 km ter je zelo razvejan. To je po- sodnik, ki sta s svojimi posegi dobesedno podarila drugi niz nasprotniku. Prvi niz je bil precej izenačen. Nasprotnice so se oddaljile le proti koncu tega prvega dela igre. Trener Jurkič, kljub dvema, skoraj zaporednima prekinitvama, ni mogel preprečiti poraza. Po dogodkih in borbenosti je bil drugi niz odločilen. Naša dekleta so prepričljivo povedla in vodila z 8:0 in celo s 14:10. Tedaj pa sta, kot smo že omenili, stranski sodnik in zapisnikar opravila svoje. Stranski sodnik ni nikoli žvižgal očitnih prekrškov, kot so prestopi, mreža in je nesramno zatajil odločilno točko na osvojitev seta. Nasprotnice so izrabile priliko izenačile in zmagale z minimalno razliko. Razočarane zaradi nerazumljivega poteka prejšnjega seta. niso nudile Brežanke v tretjem nizu dovolj odpora in nasprotnice so si nabrale veliko prednost ter si zagotovile tudi končno zmago. Še vedno je bilo pri naši ekipi zgrešenih preveč servisov. Dobro pa je zaigrala Pavletičeva. S. KLABJAN AARAU, 27. — Na mednarodnem rokometnem turnirju je Italija zgubila nroti Avstriji z 19:8 in proti Norveški s 33:3. Prvo mesto so osvojili Norvežani, ki so v finalu premagali Švico z 20-13. .................................................................................... Brežanke se letos zagrizeno bore za obstanek v B ligi, čeprav morajo v tem prvenstvu nastopati z okrnjeno ekipo. Na sliki: Pavletičeva plasira žogo preko nasprotnega bloka Odbojkarska šesterka Krasa, ki letos nastopa v moški C ligi ................................nniiiiii.m....................m.... V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI KOŠARKA Kontovel-Bor Jutri, ob 16. uri bo (v primeru lepega vremena) prijateljska košarkarska tekma med naraščajniki Kontovela in Bora. Srečanje bo na Kontoveiu. V primeru slabega vremena pa se bosta moštvi spoprijeli prav tako jutri, ob 17. uri, v telovadnici «1. maj» v Trstu. Mladi Poletovi košarkarji so v nedeljo nastopili na mednarodnem košarkarskem turnirju v Postojni, kjer so se v končni razpredelnici uvrstili na tretje mesto. Dosegli so te rezultate: Stadion Ljubljana — Polet 53:52 Polet — KK Postojna 71:69 (finale za 3. mesto). ROKOMET ■■ JAŠI, 27. — V izredno razburljivi tekmi je jugoslovanska ženska rokometna reprezentanca premagala svetovne prvakinje Vzhodne Nemčije r 12:11. Pet minut pred koncem tekme je bilo stanje izenačeno 10:10. Nemke so nato dosegle gol in povedle. Izredno napadalna igra Jugoslavije, ki jo je vodila Pareznnovičeva. pa je pripeljala «plave» do zmage. Na lestvici »Pokala Karpatov* vodita sedaj Jugoslavija in Romunija s 6 točkami. Sledijo SZ 5, Madžarska 4, NDR 3 in Romunija B 0. NAMIZNI TENIS MOŠKA A LIGA Mladi Radovič osvojil svojo prvo točko v A ligi Sokol je nasprotnike iz Taranta premagal z lahkoto bo ta izkušnja služila za izboljšanje norveškega obrambnega sistema . Enote norveške vojne mornarice so v dveh tednih, ko so bile na »preži* izstrelile v opozorilo neka. globinskih bomb, vendar so pazile, da bi ne zadele podmornice. Govori se tudi, da so se omenjenih operacij udeležile tudi podmornice sil NATO, vlada v Oslu pa je odločno demantirala to vest. Marsikdo pa dvomi o resničnosti uradnega sporočila, da norveška mornarica ni mogla identificirati podmornice. Neki častnik norveške mornarice, čigar imena tisk ni objavil iz razumljivih razlogov, je dejal: »S tehničnimi in elektronskimi napravami, ki jih ima na razpo lago naša mornarica, bi bili lahko ugotovili tudi kapitanovo pričesko, kaj šele kateri državi je pripadala podmornica*. Sokol — TT Taranto 7:2 Pred maloštevilnim domačim občinstvom je nabrežinski Sokol v nedeljo prepričljivo osvojil nadaljnji dve točki. Najbolj spodbudno pa je to, da je mladi Radovič osvojil svojo prvo točko v A ligi in to celo proti drugokategomiku. Gostje so prišli na igrišče v nepopolni postavi in so torej že v začetku star-tali s 3:0 za domačine. Moštvi sta se domenili, da odigrajo tekmo do konca in tako dajo možnost mlademu Pertotu, ki je nastopil kot rezerva, da odigra svojo prvo tekmo v A ligi. Prvi je stopil za mizo Radovič, ki se je srečal z najboljšim gostom, drugokategornikom Marangiom. Domačin je začel silovito in je dokazal, da je v izredni formi. V prvem nizu je zbral kar 18 točk, v naslednjem pa je moral gladko prepustiti zmago boljšemu nasprotniku. Peterlini je nato gladko v dveh nizih odpravil Solita Salvatoreja in se mu tako oddolžil za zgubljeni set v Tarantu. Z istim igralcem se je nato pomeril Košuta, ki je prav tako hitro strl vsak odpor nasprotnika in s tem dokazal svojo trenutno dobro formo. Proti Marangiu Peterlini ni imel težkega dela, saj je južnjak le v drugem setu nudil resnejši odpor boljšemu domačinu. Sledilo je najzanimivejše srečanje med mladim tretjekategornikom Radovičem in izkušenim drugokate-gomikom Solitom. Prvi set je po napeti in enakovredni igri pripadel Radoviču. V drugem delu igre pa je gost dovolil domačinu, da zbere le 10 točk. Vsi so bili že prepričani v zmago boljšega Solita, ko je Nevo zaigral res izredno in je v najboljši tekmi svoje kratke športne kariere strl odpor gosta ter osvojil svojo prvo točko v elitnem prvenstvu. V zadnjem srečanju sta se sreča la še Marangio in Pertot, ki je zadovoljivo opravil svoj krstni nastop, kljub gladkemu porazu. Izidi: Košuta — Solito Vittorio 2:0 b.b. Radovič — Marangio 0:2 (18, 8) Peterlini - Solito S. 2:0 (14, 8) Radovič — Solito V. 2:0 b.b. Košuta — Solito S. 2:0 (12,14) Peterlini — Marangio 2:0 (9, 19) Radovič - Solito S. 2:1 (22, -10,18) Peterlini — Solito V. 2:0 b.b. Pertot V. — Marangio 0:2 (10, 14) k DAR ES SALAAM 27. — V prvem srečanju afriške podskupine za svetovni nogometni pokal sta v Dar-Es-Salaamu Etiopija in Tanzanija igrali neodločeno 1:1. VATERPOLO SPLIT. 27. - Disciplinski sodnik jugoslovanske vaterpolske reprezentance je izključil iz nastopov v državnem dresu znana vaterpolista Lopatnyja in Stipaniča. ker se na olimpijskih igrali po tekmi s SZ nista predstavila na pregledu proti dopingu. HOKEJ NA LEDU AUUONZO, 27. - V prijateljski tekmi v hokeju na ledu sta Auron-zo in Ljubljana igrala neodločeno 5:5. Ekipo Ljubljane so za to priložnost sestavili iz vseh ljubljanskih boljših igralcev. NAMIZNI TENIS BORAS, 27. — Po odličnem rezultatu v ekipnem tekmovanju na mednarodnem prvenstvu Skandinavije med posamezniki Jugoslovani dosegli le poprečne rezultate Naj boljšj se je uvrstil Stipančič ki je zased?' peto mesto. RUGBY premagala Jugoslavije s tesnim izidom 13:12. Tekma je bila zelo zamirava in napeta Pohvaliti je treba predvsem Jugoslovane, za katere pomeni tako tesen poraz velik uspeh. V Italiji je namreč ragbi mnogo bolj razvita panoga kot v Jugoslaviji. KRIVIČEN PORAZ ZGONIŠKE EKIPI Tudi to tekmo je označevalo zelo pristransko s0^ Kras — Gasilci Dall'Acqua Treviso 2:3 (16:14,13:15, 9r15, 16:14, 8:15) KRAS: Budin, B., L. in I. Milič,; Franco, Grilanc, Paškulin, Ušaj, Vesnaver, Zadnik in Živec. DALL’AČQUA: Biondi, Bortolot- . nap Dc-bra igra zastopnikov a ^ ka se je nadaljevala tudi Kd. IldUdljcvoia i’ §0 y ku drugega seta. Priigran ^ izdatno vodstvo, ki Pa, ^a1’" del f to, Cavanna, Callegari, Fabbris, Rigoli, Teschioni, Tonellotto in Vin-cenzi. SODNIK: D’Affara, zapisnikar: Conte. Odobojkarji Krasa so, v tretjem kolu, letos drugič potegnili krajši konec in prvič zgubili pred domačimi gledalci v novi nabrežinski telovadnici. S prikazano igro pa Zgoničani res niso zaslužili poraza in največji krivec za ta spodrsljaj ni nasprotnik, ampak izredno slab sodnik D’Affara, ki je domače odbojkarje često oškodoval in je v naj več ji meri pripomogel, da so gostje odšli iz Nabrežine z dvema dragocenima točkama. Kraševci so trdovratno upirali nevarnemu nasprotniku, toda po več kot dve-urnem boju so morali položiti orožje, čeprav s tesnim izidom. Domačine je letos doletela enaka Ušo-da kot lani, ko so jih gasilci iz Trevisa doma premagali s prav takim izidom. Slovenski tretjeligaš ni v tem srečanju pričel najbolje in gostje so bili v prvem nizu v vodstvu vse do desete točke. Po izenačenju so bili v prvem nizu v vodstvu so odločili set v lastno korist. dostovalo, da bi tudi ta padel njim. V tretjem setu sta si meča ej^toggina, v odldči-^j) segih pa so bili gostje bolj prisebni in zanesljivi. ^ Začetek četrtega dela j® jSarf dobro obetal. Domači oCv ijef* so ob bodrenju številnih nizali točko na točko in prednost je nezadržno nar^3prč) vse do stanja 10:1. Od ju ^ ^ pa ni šlo več tako gladko dopustne sodnikove odločit'® _ i x :: — * m 1 P. da največji meri pripomogle, gostje celo povedli s 14:13. ^ S skrajnimi močmi in_ pa je Kras le izbojeval še ne tri točke. . Odločilni peti set je bil .ejji do zamenjave igrišča in izeu^jb i® pri osmici. V kritičnih trenu ^ sv0Vj sodnik spet vtaknil vmes in proti sedmim n8\ kom ni bilo mogoče P° ^ igre, doseči kaj več kot poraz. . rSjf S prikazano igro Kras n'.^ci-čaral, saj je bil to njegov ^ p! najboljši nastop. Le škodo. ^ ji imel nepristranskega sodnik > ■-* moral za nameček opravil' & ^ stranskega in je imel tako r »proste* roke. Visoki Borov center Ražem vodi žogo v napad med naraščajnišk0 s Cianocolorijcm ....milimi.............................................................. . V NARAŠČAJNIKI D BOR V MOŠKI D LIGI KOŠARKA Nasprotniki so bili za razred boljši Domovci klonili tudi v 4. kolu (00) Uspešna igra Fabjana - V ekipo se je ponovno vrnil A. Zavadlal AOVlA, 27. - V A.sti je Italijan ska državna reprezentanca včeraj Crick IN A — Bor (37:15) BOR: A. Zavadlal 2, Koren 6, Fabjan 17, Rudes 6, D. Zavadlal, Šare. Ambrožič 2, Barazutti, Kralj 6, Hrvatič. CRICK INA BENETKE: Costanti-ni 4, Vacher 10, Martini 6, Vizzot-to 9, DelTOrto 8, Busetto 6, Gran-dese 2, Gattoni 7. Zamarin 8, Ar-dSzzon. SODNIKA: Filannino in Laura PROSTI METI: Bor 7:22, Crick INA 10:18. Mlači in neizkušeni borovci so tudi tokrat položili orožje Gostje, ki so imeU v svojih vrstah bivšega člana ekipe SplUgen Reyer, in to-tej bivšega prvoligaša Vaccherja, so bil; za razred boljši od naših košarkarjev, ki so začeli srečanje sicer zelo borbeno, a so bili preslabotni v napadu. V prvem polčasu so namreč dosegli le 15 točk. Novost nedeljskega srečanja je bil povratek v ekipo Adrijana Za-vadlala. Če upoštevano, da več časa ni treniral, je še kar zadovolji-irravil svojo nalogo. Njegov povratek bo ekipi prav gotovo ko- 60:331 ristil, saj manjkajo moštvu predvsem izkušeni igralci Morda pa bo odpravil tudi eno glavnih hib ekipe, namreč pomanjkanje protinapada. Nedeljska tekma je v bistvu pokazala že stare pomanjkljivosti borovcev V napadu so skoraj vsi igrale razen Fabjana, netočni Drina etan ju na koš. V obrambi mož-moža pa so bili zelo lahkoverni, saj m jih nasprotniki z navadnimi kombinacijami 2-1-2 s postom vedno ugnali. Vaditi bo torej treba še in še obrambo mož-moža. Razveseljivo dejstvo nedeljske tekme pa je bil pravi ritem igre, ki ga je ponovno našel Fabjan. Od daleč je namreč zelo dobro metal žoge. Tekma je bila sicer, kot celota. orez posebnih dogodkov. Gostje so s hitro igro kaj kmalu Dovedli in so zanesljivo prednost 25 do 30 točk obdržali do konca srečanja Izidi tekem ostalih naših ekip: NARAŠAJNIKI Cianocolori — Bor 73:63 Polet — Konlovel 32:30 b. 1. Radiči Arte B — D0”1 59:20 (24:13) ^ RADIČI ARTE B: Vido®' # nese, Klanjšček, Del Marj?’ t iiCuC| iviaiijoLcKi I/cj * . |. coni, Travagnin, Cardin®1 ' zacco, Urli, Bressan. ,, DOM: Brešan, Terčič, Mučič 15, Kont; Dornik, Osbat, Marušič, Mozetič • SODNIK: Lucinio E . v 1 Pet osebnih napak E o1 ^ min. d. p. Jd&a Domovska košarkarska pp \ nastopa v naraščajnišk®11 stvu je tudi v nedeljske1?^# ™ kolu prvenstva zapustila lg ^ ražena. * t/Tjt Domovci so bili namre^ pf*jj pločasu, ko sta obe m05 i v fJ vredni nasprotniku sam0.,,,! wAi 0 c________ ___ __________ J(0 j* cono. V dragem polčas11^ je ekipi prešli na pressing. ^ movcem zataknilo Ekipa Radiči Arte B J® jo moč v svojem vi*0? . Del Marcu in v Trevagn"1^ (mr sta skupno dosegla kar V vrsteh Doma se Je j V>2 kazal Mučič, ki je dos®^ šev. Ostali domovci Pa pod napadu ^ bude za prodor do kos za met. . S1 o’ svojimi zmožnostmi- jfr a iu ni nihče hotel P? 8ji y< V prihodnjem kolu bod® ^eK) fantje igrali na domač' goste jim bo prišla tretl^ pč ekipa tega naraščajn's£ n h stva, močna peterka SP1 J. 1 I ( Z * tol kg X SO Pri: žic, iti Pa tog Pal: sPil 'ste nie ra j nih Hr0 *Ui, Z Utr, s»e Pre Seg ®a 2 PTo tke Pog m Pie: Par, ki h Por «a Sod Pjil H Pio, »se! Pa OSj P (k (erj le >tr< T Pas Po Poli fco fla § K S \ K % Hi % % Pri, A Pot ! ki Ulij ?1 \ Pre £ f0( 3 £ >« *> ®0| t «6, *a op li 6 f Pe Po s Po