DOMOLJUBOV/} PRILOGA Zfl MflŠe GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLETA /v Stev. 7. V Ljubljani, dne 6. julija 1911. Leto III. Rozsfove io vzorno posestvo. Kar so ljudje izumili ali dosegli pri raznih strokah človeškega dela, to radi tudi drugim pokažejo, da pride novi izum in napredek v splošno korist. Nastale so razstave najbolj različnih reči. Na velikih razstavah je sedaj prava šola vsega človeškega znanja. Vpeljale so se tudi živinske razstave, kamor pripeljejo kmetje svojo najboljšo živino. Za najlepšo se dajo nagrade gospodarjem, da se s tem javno prizna njih uspeh pri živinoreji in se jih postavi tudi drugim za vzgled. Kmetje, ki pridejo gledat razstavljeno živino, naj bi sc učili, kaj se da s trudom doseči pri naši živini. Razstave splošno zelo povzdigujejo zanimanje za živinorejo jn so vsem gospodarjem za vzpodbudo, da se še višje povzdignejo v gospodarskem delu. V zadnjem času so se po nemških deželah začeli oglašati veljavni možje proti živinskim razstavam, o katerih pravijo, da ne prinesejo toliko sadu, kolikor stanejo. Gospodarji dobro izpi-tajo živino, katero mislijo razstaviti, navadno na škodo druge živine. Pripeljejo na razstavo lepo rejeno žival, deloma iz napuha, da bi veljali za najboljše živinorejce, deloma pa tudi iz resničnega zanimanja za dobro stvar. Toda navadni kmet njih drage reje ne moro posnemati. Promovana živina gre prav pogosto od razstave k mesarju, ker se žival ne rabi za pleme. Denar za premije je skoro zavržen. .Te nekaj resnice v teh besedah, toda splošno moramo reči, da so živinske razstave pri nas obrodile veliko sadu in vzbudile pri kmetih zanimanje za dobro živinorejo. I)a bi se pa uspehi'pokazali, bi se morale razstave na istem kraju vsako drugo ali vsaj vsako tretje leto vršiti. Važnejša je pa druga misel teh mož, ki pravijo, da bi sc moralo pred vsem promovati celo gospodarstvo ene. Ka krnela. Od ene krave, telice, bika ali prašiča se ne more razvideti celotno gospodarstvo enega kmeta in njegova živinoreja se ne more spoznati. Lahko ima slučajno dobrega bika, ko ni vse drugo gospodarstvo nič vredno. Promovati bi se torej morala najprej vzorna posestva, naj bodo še tako majhna. Kdor pozna razmere po kmetih, bo vedel, da v krajih, kjer še ni noben v resnici začel z delom, ne pomaga veliko najboljše predavanje, niti tečaji. Naš kmet mora sam videti, ne le slišati. Vedno se bo izgovarjal: »To je mogoče drugod in drugim, pri nas ne gre.« Tu pa vpliva na ljudi kakor svetla solnčna luč zgled dobrega gospodarja, ki si je uredil gospodarstvo: hlev, gnojno jamo, svinjak, živino, polje in travnike. Ta praktični, dejanski zgled vleče ljudi in jih navduši za napredek in delo. Svojim očem bodo kmetje najbolj verjeli. Vsa okolica se mora po enem samem res vzornem posestvu gospodarsko čudovito povzdigniti. Saj je gotovo, cla bi lahko redili še enkrat toliko govedi in prašičev, kakor jih sedaj redimo, ko bi znali vse naše moči izrabiti. Ravno pri pregledu vsega gospodarstva se bi tudi reja plemenske živine najlažje dobro presodila. Prav lep zgled toga imamo na Francoskem. Že leta 1864 so se določile častne nagrade za vzorna posestva v posameznih okrajih, ki so se ogledala za časa razstav. Posestnik, ki je prosil za nagrado, je moral sam natančno popisati svoje posestvo in pojasniti razvoj sedanjega gospodarstva, da so imeli člani komisije, ki so vse natančno pregledali, že vse pred ogledom v rokah. Lažnikom se jc seveda slaba godila. Premije so bile prav visoke. Najbolj urejeno posestvo je dobilo 5000 frankov (frank po našem 955 vin.) nagrade, srebrno posodo, vredno 3000 frankov ler za 500 frankov zlatih in srebrnih spominskih svetinj za posle in delavce. Na Francoskem je tekmovanje posestnikov za najbolj vzorno posestvo v okraju rodilo prav ugoden sacl. Tudi tej napravi se ima Francoska zahvaliti za sedanje dobre kmetijska razmere. Pri nas ne bi mogli posnemati brez posebne državne podpore Francozov. Ko bi se pa za vsak sodnijski okraj dolčila premija 2000 K za najbolj vzorno posestvo in bi se določil za ureditev rok treh let, bi to vzbudilo pri kmetih živahno zanimanje za napredek. Iz teh poskusov bi se potem tudi. drugi učili. Deželo bi to slalo nekaj tisočakov, toda gospodarstvo se bi povzdignilo za milijone. V prvi vrsti j d dolžnost države in dežele na ta način pospeševati gospodarstvo. Stroški bi bili v primeri z vspehi neznatni. Vsi gospodarji ne bodo mogli dobiti podpor za vzorna gospodarstva, čc se tudi razpišejo nagrade. Mi se ne smemo zanašati le na državo ali deželo, storiti moramo, kar je potrebno, iz ljubezni do dobre stvari, zavoljo lastne sreče in koristi bližnjega. Kaj je lepšega na svetu, kakor zavest, da smo nekaj storili za splošno korist in pomagali trpečim bratom! Miloščine ne moreš dati veliko ubogim revežem, toda pomagati jim s svojim delom in vzgledom je lepša in trpež-nejša miloščina, kakor nekaj vinarjev. Delo stori, cla miloščine ti reveži kmetje sploh potrebovali no bodo. Vsak, ki je povzdignil s svojim delom gospodarstvo kraja, je največji dobrotnik ljudi, čeprav ne bo našel hvaležnosti. S tem sc cla našim potomcem zanesljiva podlaga boljše bodočnosti, če imaš torej pamet in denar, ne moreš nič boljšega storili, kakor če prav lepo urediš vso svoje gospodarstvo. Tvoj vzgled bo bolj vplival, kakor vsi nauki, ki se lo slišijo in pozabijo. Tako vzorno posestvo ti ne bo v škodo, ampak v največjo korist. Kdor vse pametno in vse vzgledno uredi, bo od svojega posestva še enkrat toliko dobival, kakor sedaj od zanemarjene iji ieračije. Naložena glavnica se obrestu-e na leto do 100 odstotkov. Vsi gospo-larji. ki so napravili taka posestva, so 0 sami skusili. Kavno v tem gospodar-tvu bos imel najčistejše veselje ter ravo srečo in pa zadovoljnost srca. Pijanci bredejo v mlaki pijače, druge •azve-eljuje prazna zabava in drušči-la. Kmet ima svoje vc.-clje na polju, v epi živini, čednih poslopjih in seveda la dobri družini, ki ga ljubi. Na takem zornem posestvu morajo tudi ljudje rečni in veseli biti, kar je lahko, če ih druži delo in ljubezen. Hočeš poskusiti? Nc bo ti nikdar al. Kje je pot? Beri še enkrat član-.e Kmečkega doma od začetka, povprašaj izvedence, poglej drugod, pa 1 pot jasna ] ostane. iv'ačz rzpina Močno so obdavčena tudi druga zlila. Kdor vživa navadno domačo hra-io. plača najmanj indirektnih davkov, .'ri taki hrani je človek tuili najbolj '.drav. Kdor pa hoče fino. tuje biago, uij plača. Ker sam ne ve, koliko stane »lago na tujem, je država na take reči ■lastavila svoje pijavke. V prvi vrsti imamo tu: I. k o 1 o n i j a 111 o bi a g o, ki pri-Ic čez morje. K nam dovažajo tako blago ali čez Češko in šlezijo. ko pride z Amerike in Azije v Hamburg in od od po železnici na Dunaj in druga .iiesta, čaj vozijo navadno po sibirski železnici, ali pa naravnost po morju v l'rst. Da bi sc naša prekomorska trgovina povzdignila, je carina v Trstu nanjša. Plača torej: 1. kava za 100 kg po suhem 95 K, po morju za 100 kg lc •<8 K; 2. čaj za 10') kg po suhem 240 K, >o morju za 100 kg le 217; 3. poper za 100 kg 60 K; 4. cimet za 100 kg 100 K; '). nagelnovo žbice in muškatni orehi za 100 kg 145 K, muškatni orehi brez iupin 200 K; 6. žafran in vanilija za 100 kg 280 K. Kava in čaj bi bila brez arine skoraj za polovico cenejša. II. J u ž n o sadje tudi prinese nekaj milijonov. Domače hruške in jabolka so najcenejša. Če pa hoče kdo pomaranče in limone, naj le pomaga ubožni državi: 1. fige a) sveže 100 kg 10 K, b) suhe v zabojih in škatljah 100 kg 40 K. c) v vencih 100 kg 30 K; l. suho grozdje 100 kg 50 K; 3. citronc n limone 100 kg 20 K; 4. pomaranče 100 kg 24 K; Kar se pripelje pomaranč i Trst i ii Peko, sc odpiše 30 odstotkov davka za škarto. 5. datelni 100 kg 36 I\; •i. anane 100 kg 30 K; 7. suhi mandelni 100 kg 36 K; 8. kostanj (laški maroni), kokos in rožiči 100 kg 8 K. III. S 1 a d k o r i n tobak: 1. posili ali trstni sladkor 100 kg 26 K; 2. mo-lesa 100 kg 15 K. Država hoče varovati lomače tovarne, ki morajo od slad k orla plačati prav visoke davke, ki dona-Šajo državi na leto čez 100 milijonov. J. Tobak in tobačni izdelki za 100 kg 10' 125 I\. Razen carine sc mora plačati še za vsak kilogram a) cigaret 30 K; b) ' cigar 26 K; c) tobaka in drugih tobačnih izdelkov 20 K. Naši tobakarji mou-1 da niso posebno željni tujih cigar, ker ' pravijo, da so naše cigare najboljšo. Lc zdaj bodo grdo glodali, ko so se cone vseh vrst cigar in cigaret prav znatno pomnožile. Ministru jc denarja manjkalo, tobakarji ga pa najrajši dajo. IV. Pred vsem je pa hotela država s carino varovati kmetovo delo, ki v sedanjih razmerah no moro prodajati žita po coni družili boljših dežel, kjer pridelovanje skoro nič 110 stane. Ko bi imelo žito prost uvoz, bi morali kmot-je skoro po vseh avstrijskih deželah pridelovanje žita opustiti. Plača so torej za žito: 1. pšenica za 100 kg 7 K 50 vin.; 2. rž za 100 kg 7 kron; 3. ječmen za 100 kg 4 krone; 4. turšica za 100 kg 4 krone; 5. oves za 100 kg 6 kron; (i. ajda za 100 kg 2 kroni; 7. proso za 100 ; kilogramov 1 K 75 vili. Vlada pa more dovoliti zn Dalmacijo in Kvarncrske otoke na lelo prost uvoz za 500 vagonov pšenice in 300 vagonov prosa. Za Lika-Krbavo se pa sine prosto vpeljati 200 vagonov pšenico. 8. Fižol, grah in i leča za 100 kg 4 krono 50 vin.; 9. gra-hor za 100 kg 3 krono; 10. moka za 100 kilogramov 15 kron. Tu in pri mnogih druzih postojankah vidimo, kako hoče država varovati domače delo. čo so žito zmelje v domačih mlinih, imajo na-; Ši ljudje zaslužek. Od 100 kg žita jo 7 kron 50 vin, od 100 kg moke 15 kron. Menda ne bo nobeden tako nespameten. da bo moko na tujem kupoval. 11. Riž za 100 kg 6 kron. V. Sadje i 11 rastline: 1. grozdje za 100 kg 40 kron; 2. orehi in lešniki za 100 kg 20 K; 3. a) fino namizno sadje za 100 kg 20 kron, b) navadno, kar nasuto prosto, c) jabolka in hruške v vrečah za 100 kg 2 kroni; d) češp-1 je za 100 kg 3 krone, e) suhe češplje za 100 kg v sodih in zabojih 14 kron, f) drugače za 100 kg 25 kron, g) za vsako, na poseben način pripravljeno sadje 20 kron; 4. čebula in češenj za 100 kg 6 kron; 5. zeljo za 100 kg 2 kroni; 6. a) fina namizna zelenjava za 100 kg 20 kron, b) navadna je carino prosta; 7. mak za 100 kg 14 kron; 8. lan jc tudi carino prost; 9. ezparzeta za 100 kilogramov 10 kron; 10. druga detelja za 100 kg 30 kron; 11. travna semena za 100 kg 30 kron; 12. vsa druga semena za 100 kg 15 kron; 13. a) cvetlice (sveže) za 100 kg 50 kron, b) suho za 100 kg 12 kron; 14. hmelj za 100 kg 70 kron; 15. zrvabljen hmelj za 100 kg 100 kron. Francoska. Prejšnje čase so potrebovali vojaki cele mesece, predno so prišli do sovražnikove dežele. V daljne kraje potovati je bilo zelo težavno, novice so raznašali le berači. Zdai se zve do bliskovo. kaj so jc v drugih krajih godilo, v enem dnevu so napravi več poti, kakor pr; d v onem mesecu. Povsod raste zanimanje za tuje kraje, za ljudstva jn za razmero. Kdor bere dogodke, ki so so drugod zgodili, ga veliko bolj zanimajo, r-e deželo bolj natančno pozna. Oglejmo -i torej danes moderno Francosko, ki je na glasu kakor bogata, pa tudi zelo brozvorna država. Francoska država meri 5361 Jim', je torej za dobro petino man od Avstrije. Večinoma jo obda a morje, le na zahodu se drži Laške, Švice, Belgije in na jugu španske. Morski toki delajo milo podnebje, da ni niti poloti posebno vroče, niti pozimi hudega mraza. Izjema je v visokih Alpah, ki imajo mod sabo Montblank. ki jo skoro 2000 111 višji od našega Tri -lava in jo najvišji vrh v Evropi (4810 m . Drugače je Francoska večinoma srednje visoka planjava s prav rodovi'niin poljem. Prebivalcev šteje po zadnjem štetju 38,961.945. Prvotno so tu stanovali Kelti, ki so bili tudi po naših krajih naseljeni. Pozneje so prišli Rimljani njimi Grniani, ki so postali kris' aiii in zgubili svoj jezik. Danes govore razen malo Lahov in nekaj več Brcton-cev. ki sc še vedno drže starega jezika, vsi lo francosko, ki jo zdaj jezik imenitnih in učenih ljudi. Cesarji, kralji in diplomati govore med seboj po francosko. Največji svetovni jezik je pa seveda angleški. Francoska jc imela nekdaj izmed vseh sedanjih velikih držav največ prebivalcev. Zdaj je šo lo na potem mestu. To nazadovanje je čudno, kor so skoro nič 110 izseljujejo. Navadno so jih izseli na leto okoli 5000, doseli iz raznih krajev navadno desetkrat toliko. Našteli so lota 1900 samih tujcev 1,037.778, največ Lahov, potoni precej Nemcev, Špancev in Švicarjev. Francoz misli, da so doma nebesa in ima sebe za velik, prvi narod na svetu. Francoze jc same začelo skrbeli, kaj l)o z njih državo, čo se 110 l>o prebivalstvo bolj množilo. Povsod drugod imajo veliko več krstov, kakor mrličev. Pri nas jih jo splošno za eno tretjino več. Tam štejejo 86 okrajev. V 62 jo redno vsako loto več mrličev. kakor krstov. V 16 okrajih je še manj ljudi, kakor jih jc bilo pred sto leti. Nemška ima čez 60 milijonov, Avstrija čez 45 milijonov, Francoska pa nikamor 110 more. Pri tem ima Francoska najbolj staro ljudi. Vseh ljudi pod 10 let starih je le 17-3 %, v Nemški 244';, v Srbski 31-1 nad 50 let starih j« 22-7 %, kar ni v nobeni evropski državi. Francoz namreč zelo dobro živi. Ironični kruh, meso in vino je navadna hrana. Da bi sam več užival in bi njegovi otroci imeli prijetno življenje, se boji velikega števila otrok. Velik del zakonov je nalašč brez otrok, ker nc marata mož in žena skrbi za malo. \ e* lika večina jih ima le po enega ali dva. Po 5 ali 6 otrok v zakonu ie žc velika i/.joma. Število porodov pada vedno bolj. Nasvetovali »o žc posebne premije, gotove ugodnosti, toda vse brez uspeha. Kjer ni podlage v dobrem verskem življenju, nc pomagajo vsa druga sredstva. Velikega pomena je to za vojsko. Čo ima država toliko manj ljudi, kakor sosedna, se ne more braniti proti sovražniku. Izmed prebivalcev sc jih peča največ: 53 8" s kmetijstvom. Dežela je tako srečna, da skoro vse navadne pridelke doma pridela. Popred so uvažali veliko žita iz tujih dežel. Odkar so pa vpeljali znatno carino na tuje žito, zadostuje v navadnih letih domači pridelek. To carino so napravili jako zvito. F.ua jc najnižja, pod katero nc smejo iti ministri, ko sklepajo trgovinske pogodbo z drugimi državami, druga je najvišja, po kateri se ne smo od nobenega več zahtevati. Tako se plača za 100 kg carino: od pšenice 7 frankov (I frank 952 vin.), od perutnine 20 voje legije po naših krajih. Takrat so l- rancozi sami premagali skoro \ -d Kvropo. V naših krajih so pobesili roparje in izboljšali ceste. Franco.ika je bila nekdaj prav odlična katoliška dežela, /daj imajo tam prvo besedo najhujši sovražniki svete Cerkve. V državnih šolah sc nikjer ne uči več krščanski nauk, križ se ne sme delali v šoli, ne moliti. Križ so odpravili iz javnih krajev, procesije se smejo le še \ cerkvah vršiti. Ljudstvo je večinoma prišlo popolnoma ob vero. V neki župniji ki šteje 000 ljudi, so opravile velikonočno spoved le tri ženske. V drugi župniji je šel župnik v pokoj. Napravil je v nedeljo slovesno mašo za slovo. Prišla je le ena oseba in ta je bila plačana cerkvena pevka. V večini župnij pridela izmed 100 faranov le dva v nedeljo k maši. Ljudje tudi umirajo brez zakramentov, duhovnika še poklicali ne marajo. Duhovniki morajo živeti le od milodarov. Tudi škofje pravijo, da se brez posebne božje pomoči ne more vera ohranili. Marija sc je prikazala v Lordu in klicala k pokori. Niso jo marali poslušati. Čudno je pa, da še vedno dajo francoski katoliki največ za sv. misijone in sv. Očeta, kljub temu, da morajo sami skrbeti za vse bogoslužje. Gotovo je poleg največjih hudobij tudi veliko, veliko dobrega. Najboljše molznice koljejo. Na vsak večji sejm pridejo k nam razni prekupci, ki najraje kupujejo krave s teletom. Če se na sejmu ne do-12 bi dosti blaga, gredo radi tudi od hiše do hiše za lepo živaljo. Naš kmet računa vsako živino le po teži za mesar" ja. Čudi se torej visokim cenam, ki jih ti tujci za dobre krave ponujajo. Pogosto se tolaži z mislijo, da jo bo še drugod lahko kupil in proda najboljšo žival iz hleva. Toda dobre molznice ni lahko kupiti. Marsikateremu sc bo vendar čudno zdelo, kako da morejo ti ljudje, ki ženejo krave navadno v okolico ali bližino Trsta, tako drago plačevati. Vzrok je prav enostaven. Kupec izpita in proda najpreje tele. V bližini velikih mest so teleta navadno zelo draga. Rabi se veliko pečenke in sleparije niso tako lahko mogoče, ker mesarja lahko osebno pozna. S teletom sc mu vedno izplača skoro tretji del kupnine. Po teletu krava najboljše molze. V Trstu plačujejo dobro sveže mleko 20 do 22 vin. na debelo. Na drobno ga prodajajo trgovci po "21 do 2G h. Če ima krava količkaj mleka, izplača prav dobro dano krmo. Tu se ludi pozna velik razloček med dobrimi in slabimi molznicami. Dobra krava da na leto 2000 do 3000 litrov mleka, slaba le okoli 1000 litrov. Če da za dobro kravo tudi 200 do 300 K več, je kupec še vedno na dobičku. Pri kupčiji ne gledajo na par desetakov, če se le dobro blago dobi. Naši 1 j ml je pa ne poznajo vrednosti plemenske živine. Čc se dobro plača, jo bo prodal, čeprav bo vsled tega desetletja trpela vsa živinoreja. Ti prekupci so nam v zadnjih letih pokupili skoro večino najboljših krav. Če sc bi v okolici Trsta ali v mestih lc dobre krave rabile za pleme, bi se lahko tolažili z mislijo, da vsaj drugim zale-žejo. Ravno to je pa največja gospodarska napaka. Kravo ne rabijo za ple" me. Molzejo jo toliko časa, dokler molža rejo izplača, poleni jo odebelijo in prodajo mesarju. V bližini mest, kjer poslov manjka in se vse tako drago proda, se ne izplača reja plemene živine. Ko bi kmet računil, koliko ga stane krava, katero je doma izredil, predno proda prvo tele, in bi v računu upošteval poleg krme še lastno delo, bi videl, da zastonj ali še v zgubo dela. Prepusti torej drugim vzrejo mlade živine, to težavno delo, ki ne morejo tako ugodno mleka prodati. V tem gospodarstvu je nenasitno žrelo, ki požira neprestano našo najboljšo živino. Pobijanje najboljših krav je v drugih krajih šc bolj razširjeno. Velepose-stva in tovarne za sladkor in špirit, katerim ostanejo ostanki sladkorja, pese, krompirja ali tudi žita, se večinoma pečajo s tem izmolzenjem krav, katero imenujejo po nemško »Abmclk-vvirtschaft«. Nekateri posestniki imajo po več sto krav. Gredo na velike semnje v Švico in na Tirolsko ter pokupijo na tisoče najboljših krav, katere rabijo eno leto in prodajo izpitane mesarju. Potem gredo zopet po druge. Letos je na Predarlberškem en sam tak posestnik nakupil 300 glav. Res ne dajo tam gori živine tako po ceni, kakor uri nas. toda daio jo vendar, če se do- bro plača. Zato je pa krav vedno manj in vedno manj tudi mleka. V okoli, i Bregcnca so lani prodajali 1 lite r mleka po IG h, letos po 24 b. Živine ni, ker so kmetje preveč poprodali. Za kmeta je dobra živinoreja prva gospodarska dolžnost. Seveda pri (eni ravnanju, kakor se nam zdaj kaže, >e ne more razviti. Saj le za tujce izboljšujemo svojo živino. Nekateri so n -svetovali, naj bi država prepovedala tako gospodarstvo tovarnam in velepo-sestvom. Uredba bi bila jako umestna, toda težko bi jo izpeljali. Kdo more gospodarja siliti, da vodi svojo živiim? Kdo mu prepovedati, da jo ne proda, kadar hoče. Sicer bi taka žival, ki r. , leto v hlevu stoji in se kolikor mogoče najbolj pita, ne bila posebno sposobna za pleme, vendar bi bilo živine lahko veliko več. To je tudi vzrok, da se naša živinoreja ne more tako pomnožiti. Mi moramo gledati, da varujemo svoje gospodarstvo. Najboljše molznice sc ne smejo za noben denar prodati. Potrebne so doma, da bo kmet od svojega gospodarstva več dosegel. Če hočejo prekupci kravo s teletom, na i •> dobro plačajo. Za nizko ceno zdaj ni nobena krava na prodaj. Tržoi pregled. Cene se ravnajo povsod po množini blaga. Če ni kartelov, to je zaveze prizadetih prodajalcev, ki umetno cene povzdignejo le v lastno korist, bo vselej cena padla, čc pride več blaga na trg. To tudi zdaj opazujemo. Goveja živina je v ceni precej padla 2G. junija je bilo na dunajskem trgu 2484 govede. Prodajali so se mastni voli 90—113, najlepši do 116, navadni 84—94, krave in biki 74- 106. Goveja živina gre počasi p.i stalno nazaj. Pri nas je v nekaterih krajih še zapr-tija. Gospodarji so izpitali vole, zdaj jih nc bodo mogli prodati. — Dunajčani so se naveličali argentinskega mesa. 400.000 kilogramov so poslali na Angleško. Prešiči gredo v ceni tudi nekoliko nazaj, vendar se v tem času, ko jc navadno najslabša kupčija, šc zelo dobro držijo. 27. junija je bilo na dunajskem trgu 13.830 prešičev. Plačevali so debele 128 -132, srednje in stare 126—132, plemenske 104—130 vin. Ker je bilo 3000 prešičev več kakor prejšni teden, je padla cena 6—8 vin. če bo prihodnji teden blaga manj, bo cena zopet boljša. Ker je lani zelo manjkalo prstnine, se bo letos skoro gotovo cena skozi celo leto dobro držala. Uvoz danskega masla v Avstrijo zelo napreduje. Letos so ga do začetka junija vpeljali z Danskega za dva milijona kron, to je toliko, kakor lani celo leto. Pravijo, da je maslo trpežnojše. Dunajčani so sc navadili na prijeini okus. Zaradi velike množine krav in obilnosti mleka «a dajejo zdaj tudi ce- noje kakor pa naše domače mlekarne. Domačim mlekarnam dela .dansko maslo precej hudo konkurenco". — Na Ogrskem mlekarno veselo napredujejo, toda ogrska konkurenca sc pri nas vedno manj čuti, ker rastejo na Ogrskem z obrtjo tudi mesta, ki ogrske izdelke doma porabijo. 18. junija je bil na Dunaju shod zalagateljev dunajskega mleka. Kakor znano, porabijo na Dunaju na dan do 870.000 litrov mleka, ki pride i/. Nižje Avstrijske, iz Češke, Moravske, Ogrske in Štajerske. Na dunajski postaji dobe mlekarne 18 21 vin. za liter. Na shodu 18. junija so sc pomenili, da pri sedanji draginji vseli reči in posebno zaradi velikih zahtev poslov ne morejo več shajati s to ceno. Mleko naj bi se plačevalo na dunajski postaji po 24 vin. Sestavili so odbor, ki že danes zastopa 360.000 litrov mleka. Veliko upanje imajo, da jeseni gotovo dosežejo izboljšanje cen. Za nas, ki trpimo na istih težavah, je to važen nauk. Živina bo šla v ceni nazaj, mleko in mlečni izdelki se bodo še povzdignili. Kako umestno bi bilo, ko bi prišli skupaj vsi zalagatelji pomorskih mest in sc skupno pomenili za ceno. Saj bi se po mestih morali mlati tej upravičeni zahtevi. Če je mleko najboljša hrana, naj se tudi primerno plača. — Prav lahko bi to izvedla naša Mlekarska zve/.a, ko bi bile vse mlekarne dostojme pametnim razlogom. Pri nas šc nismo mogli izpeljati zadružne prodaje jajc, ki sc jc drugod prav dobro obnesla. Za jajca sc more prav veliko dobiti. Lo lani so vpeljali samo na Angleško 2201 milijonov ter 206.440 jajec v skupni vrednosti 165 milijonov 324.000 K. 'Povprečno se je prodalo eno jajce za 75 vin. To je izredno ugodna cena, če se pomisli, da stane vožnja iz Bolgarske v London za 100 jajec le 70 vin., iz Aleksandrije v Egiptu ali iz Ruske pa le 18 vin. Iz Ruske gre vsak teden parnik, ki ima do 5000 zabojev in v vsakem zaboju 1460 jajc. Iz Danske gre parnik štirikrat na teden na Angleško. Ko bi naše gospodinje videle malo čez dimnik domače hiše, bi sc dalo marsikaj napraviti. Izmed vseh evropskih gospodinj nima morebiti nobena toliko sposobnosti in ljubezni do perut-ninarstva kakor naša domača mati. V Švico bi se dalo še boljše prodajati kakor na Angleško. Začnimo, saj smo potrebni. Žito po celem svetu dobro kaže. Na Nemškem se pa cclo pritožujejo nad hudo sušo. ki je posebno rži in ovsu veliko škodila, na Ogrskem je pšenica polegla, splošno se vendar obeta povsod prav l>ogata žetev. Cena do zdaj pri nas ni padla, ker primanjkuje blaga. Na Dunaju so prodajali 27. jun. pšenico: banaško do 28 K 40 vin., navadno 26 K 50 vin. l'o svetu jc šla cena nekoliko nazaj. V Berolinu so prodajali zadnje dni junija po 24-96, v Londonu 18 47. v Budimpešti 24 28, v Ncw Yorku 17 65, v Odesi 16 59. Rž so plačevali na Dunaju po 19 90, koruzo 1560 —15 90, oves srednji 19-60 -2020. Prav resna poročila pa prihajajo iz tujih delov sveta v pomnoževanju žitnega polja. Kanada jo le od lani pomnožila žitno polje za eno četrtino. Ker letina dobro kaže, bo na stotisoče vagonov pšenice več izvozila. Zdaj jc obdelanih lo dva milijona ha in sc pridela 50 milijonov stotov pšenice. Vsega rodovitnega sveta je pa 82 milijonov ha. Naš avstrijski konzul v ^lontroalu je uradno poročal, da bi lo zahodne dežele v Kanadi mogle pridelovati 1650 milijonov lil pšenice. To je taka množina, da bi jc vsa Evropa ne porabila. Nadalje bo v najbližnjem času vsled napajanja in izsuševalija Mezopotamije, to je dežela proti vzhodu od Jeruzalema nekaj sto ur, v kraju, kjer jc bil stari Babilon, z a poljedelstvo do 5 milijonov ha najboljše črne zemlje pripravljene, s katero so naša glede rodovitnosti še primerjati ne da. Že v starem veku je bila Babilonska zraven Egipta, ki se bo zdaj tudi žitu odprl, najrodovitnejša dežela na svetu. Težko si jc misliti, koliko je to 5 milijonov ha. — V resnici bi bilo to žilno pol jo 150 ur hoda dolgo in 150 ur široko. Seveda se ne bo samo žito pridelovalo. Toda, če so vzame le polovica za žito, lii pridelali tam 200.000 milijonov stotov pšenice. Ko je okoli leta 1800. žitna cena tako čudno padla, jc pridelala Argentinija 10 milijonov stotov pšenice in s to množino znižala cene žitu po celem svetu. Zraven imenovanih ima .Mandžurija na Kitajskem najlepši svet za dobro pšenico. Zdaj je pridelala do .1 milijone stotov, mogla bi je pridelati 75 100 milijonov. O Argen-tiniji, Južni Ameriki in Sibiriji niti ne govorimo. — Kdor to rosno pomisli, bo spoznal, da zna ocna žitu zelo, zelo pasti. Za enkrat sc ni še bati, morebiti niti 5 ali 10 let nc. Gotovo je pa, da se bodo pri sedanjem hitrem napredku vse imenovane dežele kmalu spremenile v rodovitno žitnicc, ki bodo svoje blago po celem svetu ponujale. Razširimo in izboljšajmo za časa svojo živinorejo, ker tu nam ne bodo mogli do živega, in omejimo pridelovanje žita le na najpotrebnejše. Čim preje sc pripravimo, bolj bomo varni. Mogla bi nas varovali prav visoka carina, toda Bog vedi, kakšna bo večina v državnem zboru čez nekaj let. Meseca maja so bogati tovarnarji špirita sklenili kar na tihem med sabo kartel, ki stopi v veljavo s 1. septembrom t. 1. »Ni nam namen,« pravijo nedolžno, »ceno povišati, ampak le prodajo urediti, da bo imel vsak tovarnar pri žganju svoj stanoviten in reden zaslužek.« Deželo in kraje si bodo kar med sabo razdelili in tako vsak svojo neumne ovce dobro strigli. Središče bo v Pragi, pisarni še v Lvovu in na Dunaju. Da se bodo cene zelo zvišale, je jasno. Razen tega hoče še država davek pri 1 hI povišati za 50—60 K. Naj le plačujejo norci, ki imajo denar za tja metati. Ko so tovarnarji pred kratkim zvišali ceno pivu, so napravili socialni demokratje strastno agitacijo zoper pivo. Nobeden ga ni hotel več piti, tovarnarji so morali s ceno nazaj. Tudi pri nas bi bil najbolj pameten odgovor kartelu: »Ne ene kapljice žganja več. S svojimi krvavimi žulji no bomo kupičili milijone bogatinom.« Kdor ga pa hoče piti, naj le plača. Ta slučaj nam pa nanovo kaže, da bo morala nazadnje država res vzeti v roko proizvajanje žganja in nekaterih obrtnih izdelkov, če bodo bogatini tako izkoriščali ubogo ljudstvo. Razmere mod delavskim in kmečki mm. Mi živimo v času, ko hočejo ljudje takorekoč drug drugega prekositi v tožbah o slabih časih. Ljudje govore venomer o naraščajoči draginji in gledajo skoro obupno v bodočnost, če ne pride do preobrata. Nehote morajo ugibati in se povpraševati po vzrokih teh neznosnih razmer, a žalibog večinoma zvračajo krivdo na one, ki so najmanj krivi. Kmečko ljudstvo dolži meščane, meščani delavca in kmeta, a delavci zopet kmeta in meščana. Malokdo pa pravzaprav ugane pravo. In brezdvom-no so si priborili izmed vseh rekord v večni nezadovoljnosti socialni demokratje. Na muho so pa vzeli stan, ki je gotovo najbolj nedolžen pri draginji, namreč kmečki stan. Seveda, nekaj ti rdečk ar ji na vsak način morajo imeti, da lahko hujskajo in begajo zaslepljeno delavsko ljudstvo. In ker ne morejo udariti po pravih povzročiteljih draginje, s katerimi žive brezdvomno v zelo ozki zvezi, so si izbrali za žrtev, svojega hujskanja kmeta. Vsekakor pa je koristno in potrebno, da smo tudi mi na jasnem, v kakem razmerju sta si delavski in kmečki stan. Je-li res kmet začetek in konec vsega zla, ki tare delavsko ljudstvo, ali je iskati vzroke kje drugje? Prvo, kar se moramo vprašati, je, je-li kmečki stan koristen, da, celo potreben za delavca in sploh za človeško družbo? Vsak pameten delavec, ki misli le za ped daleč, mi bo na to odgovoril, da o tem ni nobenega dvoma, da je kmečki stan ne le koristen, ampak tudi potreben, neizogibno potreben. Kajti sicer bi moral biti dosleden in se na mah odreči vsemu, kar prideluje kmečki stan, bodisi neposredno ali posredno. To bi pomenjalo za njega ne le popolno abstinenco v pitju alkoholnih pijač, ampak celo abstinenco vseh živil, v prvi vrsti kruha in mesa, kakršno abstinence pa še dosedaj ni priporočal noben normalen človek in je tudi ne bo. Mogoče jo mislijo vpeljati socialni demokrati, ker tako požrtvovalno delajo za propad kmečkega stanu; seveda moraio pa istočasno nehati zabavljati 122 čez draginjo in čez kmeta, kateri po njihovem mnenju draginjo povzročuje. Kamorkoli gremo vsaj potrebi po vsakdanjem kruhu ne uidemo. V tem smo si pač vsi edini in najsi pripadamo še tako različnim stanovom, da je vsakdanji kruh vsikdar in povsod neizogibno potreben, ako sploh hočemo živeti. Istodobno moramo pa pripoznati tudi to, da mora nekdo hiti, ki nam bo živila pripravljal, in to je ravno kmet. Splošno torej, ne glede na državo, je kmečki slan potreben kakor vsakdanji kruli za vsakega, torej tudi za delavca. Ne smemo pa pozabiti, da živimo v državi in ne samo na zemlji kot taki. In to dejstvo nam vsiljuje vprašanje, je-li pa koristno ali celo potrebno, da živi tudi v državi in celo tudi v naši državi kmečki stan? Ali bi se ne dalo izhajat1 v ljubi Avstriji tudi brez kmeta ugodnejše in cenejše? Saj nam vendar druge države ponujajo živila, ki so celo ceneja, kakor nam jih prodaja naš kmet! Odpriino tem državam meje naše države, odpravimo carino in pustimo ceneje tujce na naš žitni in živin-ki trg! Dobro! Odprimo meje in za sled ujmo posledice! Xa mah se bodo napolnili naši trgi s tujimi živili in cena domačini živilom ho padla vsled konkurence tujih držav, ki lahko živila z veliko manjšimi siroški proizvajajo, nego naš kmet. Tuji pridelki bodo izpodrinili vsled manjši' cene pridelke našega krnela in hočeš nočeš bode moral naš kmet svojo pridelke prodajali pod proizvajalnimi stroški - ceneje nego njega stanejo oziroma njih pridelovanje s ča.-om popolnoma za trg opustili. Znano je. da n. pr. Srbija, Humu-nija. Amerika iu Avstralija rede zelo ceno živino in da je prekornorsko žito kljub velikim prevoznim stroškom še lahko vendar vedno ceneje na našem trgu, nego naše, ako bi mu ne bili naložili carine. In iz teh držav so hoteli socialni demokrati za časa avstro-ogrske nagodbe uvoz tuje živine, češ, potem bo meso poceni, da še nikdar tako. Vendar je bila večina državnih poslancev proti temu in glasovala za avstro-ogrsko nagodbo, glasom katere se uvaža živina, primanjkujoča Avstriji, iz Ogrske. In sicer zaraditega, ker je živina na Balkanu okužena in bi nam lahko okužila celo našo zdravo živino, kar hi povzročalo zopet milijone škode našemu kmetu, in ker se sploh živinozdravniške razmere in nadzorstva klavnic v omenjenih državah z našimi niti primerjati ne dajo. No, in v Ameriki in v Avstraliji pa sploh ni .sence naših strogih živiriozdravniških postav. Nek poslanec-živinozdravnik je v državnem zboru povedal slučaj, da je poginil pes, ker je užival meso iz Argpntinije. Tako meso jedo v Londonu, kjer je pol milijona beračev, najnižji sloji ljudstva, da sploh dobe kaj za jesti. Zdrav želodec našega delavca pa naj bi bil tako prisiljen uživati meso. katero je mnogo trpelo vsled več-tedenskega prevoza, katero jc morda 1P celo okuženo in o katerem delavec nikdar ne bi bil zagotovljen, je li res goveje ali celo od kake druge delikatne štirinogatc živali, ki mu bi vsak trenutek lahko želodec narobe obrnilo. Pa kaj to briga socialnodemokraške voditelje, čc njihovim volivcem tudi vsak dan argentinsko in drugo meso obrne želodce narobe, samo da jim le lahko poročajo, kako neumorno so delovali za odpravo draginje in zopet lahko hujskajo zoper kmečko ljudstvo. Pred par leti so celo na Nižjem Avstrijskem isti rdečkarji med kmeti agitirali zoper krščanske socialce s tem, da se rumunska meja ne sme odpreti. Samo da dobe na svoj lim čim več nezavednih kalinov, na deželi kmeta, v mestu pa delavca. Pred nekakimi petnajstimi leti se jo dovolil v Avstriji tucli uvoz prekomorskega žita v upanju, da bo tako moka ceneja. Naš kmet, ki jc še pred dvajsetimi leti žito v večji meri prideloval in ga tudi prodajal, je moral vsled tuje konkurence opustiti pridelovanje žita za trg, sc zadolžil in se oprijel živinoreje; cena žita pa je poskočila kmalu zopet po pritisku združenih žitnih veletrgovcev na isto višino, kakor je bila pred amerikansko konkurenco. Tako je bil tudi uvoz tujega žita le prevara, cene so pa zopet ostale kakor poprej. Sedaj pa opazujrno zopet kmeta po odprtju naših mej! Čimbolj ga bodo tuji pridelki odrivali od trga, tem bolj sc ho krčil njegov žep in tem hitreje bo drvel v neizogiben propad. Saj žc sedaj komaj zmaguje vsa plačila, katera mu nalaga na ramena država, dežela, občina, družina itd., kje pa naj vzame denar potem, ko nič prodati nc bo mogel ali pa k večjemu pod izgubo? Propad kmečkega stanu je nujna posledica odprtja naših trgov tujim državam! Toda kaj potem? Ali se bo polom res cedil kar med po goltancu socialno-demokraških kričačev? Nekaj časa mogoče; toda kmalu se bodo bridko kesali svojega nepremišljenega koraka in preklinjali trenutno politiko svojih kolovodij. Kajti veliki trg bodo dobili zopet v roke milijonarji in brez usmiljenja privijali cene vsakdanjemu kruhu. Delavci bodo docela izročeni na milost in nemilost mednarodni so-drgi kartelistov, ki jih bodo izročali lakoti in bedi. Saj že sedaj uganjajo nezaslišano sleparijo, ko jim dela šc vendar kmet konkurenco! Kdo jim jo bo delal potem, ko našega kmeta ne bo? A priti mora za delavce še hujše! Ne smemo namreč prezreti, da bo moral krnet zapustiti svojo rodno zemljo in jo mahniti v mesto, da si v tovarni zasluži vsakdanji kruh. Dan za dnevom bodo prihajale nove trume kmečkih delavcev in bodo iskale dela pri delodajalcih. In tovarnarji si bodo veselo meli roke, ko bodo videli kar trume dela iščočega delavstva, ki jc pripravljeno ali boljše rečeno prisiljeno delati za sramotno ceno. Obenem bodo pa padle plače delavcev vsled novo konkurence dela; kajti čimveč delavcev se ponuja v delo, tem manjše so plače delavcev, tem hujše in težje ho pa tudi preskrbeti si vsakdanjega kruha. Saj že sedaj drvi kmečko ljudstvo v velikih množicah v mesto in pritiska na delavske plače, kaj še-le potem, ko hode popolnoma prisiljeno! In prejšnje delavstvo se bo žalostno oziralo na srečne čase, ko je še sedanji njegov delavski konkurent obdeloval bujna polja in uvidcl bo — bridko spoznanje da so bile nekdanje nizke cene tujih živil le nekaj trenutnega, lo bridka prevara! Industrija zamore procvitati le tedaj, ako zamorejo tovarnarji svojo industrijske izdelke prodajati tudi za primerno ceno. In če tovarne ne najdejo dovolj odjemalcev doma, si morajo iskali trgov, oziroma odjemalcev v drugih državah. Industrijsko bolj razvite države uvažajo svoje industrijske izdelke v industrijsko manj razvi e države. Pa tudi to ui nič stalnemu. Kajti nihče nam ne more jamčiti, da bodo tuje države vedno na tako nizki stopinji industrijo, kakor so danes. Iu gotovo se moramo pripraviti na čas, ko bodo te države proizvajale dovolj industrijskih izdelkov doma in naših več ne bodo potrebovale. Nikdo nam pa 110 more jamčiti tudi tega, da bo naša država vedno v tako prijateljskih obro, po, ceni in -xw7iasl/ivo-potovali na/se oVrnefe cSimon^i/fmetepc^ v £}ful)Qani Mblodvorshe ulic*Jgt^ IWafciiwftM^)aBiiZii Aa/oMUraplačnC. Narav, nakup. Ustanovlj 1870 kadar bodete kupovale blago za lepe obleke, rute, kakor tadl drugo blago oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini R. UIIKLHUC Stritarjeve (Spltalske) ulice S 694 tam najdete zelo veliko lzber blaga vsake vrste, poštene ugodne eene ter prijazno ln zanesljivo dobro postrežbo. Vse obstoi. v kakovosti in iz-borni izvršitvi strela nedolžne lovske puške kot: samokrese, streljivo in predmete za lo\ce po bre/ konkurenčnih nizkih cenah dobavlja tovarna lovskih polk: ANTON SOBiA, Bsrevlis (KeroSko). Vse vrste popravila točno In poceni.Ceniki zastonj. Dolgo jamstvo. 11185 Umetne %obe Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame rikanski umetni zobje,' posamezno alt cela zobovja, izvzemSi nedelje in praznike vsak dan od ti. ure zjutraj do 6. zre{er v konc. zobarsk. atelje O. Seydl 10 Liubliana, Stritaneva ulica št. 7. ZHiEC & HORM DuSik™ ima v zalogi 1827 najboljši strešnik sedanjega časa: „Zen!t„ asbestni škrllj „Zdlit„ jo popolnoma varen proti ognju, kar pri „Eternitu" zanikavajo. Zastop za Kranjsko in Južno Štajersko. — Umetno kamenje: slopnjice, spomeniki, oltarji, oMrajilne mize. Mi: mozaične plošče inksilolif. Grand Prix svetovna razstava Pariš 1900. 1303 Kwizdov i*esfitucijski fluid Voda za pranje konj. Cena; 1 steklenica K 2-80. Nad 50 let v rabi na dvornih konjušnicah in jahališCih za ojačenje in zopetno krepitev po velikem, trudapolnem delu pri otrpnosti kit itd., sposobi konja k izrednemu naporu pri vožnji. Ilustrovani ceniki zastonj in franko od glavne zaloge Tronn Ion K uri 7 da c. in kr. avstr.ogr., kralj. rum. In kralj. bulg. tlvonii I rane J2U1. IVVulId zal., okrni!. lekarnar, Kornenbnrg pri Donajn. 1 do 2 vinarja obratnih stroškov za uro in HP z mojim pat. motorični z motnim pritiskom in za surooo olje od 16 HP naprej; * do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobilah, dalje 2-10 HP tudi stoječo motorjo Tvornica motorjev I. WARCHALOWSKI Dunal m., Paulusgasse 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi ie rabljeni petrolinovi motoriU 315 05065719 31 01 /4 /O Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od «« N 3 j OI brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od S. do 12. nre dopoludne in jih obrestuje - M*"' /O vsakih vloženih 100 K Čistili 4 K 75 v na leta Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in [x>l letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat fl. Kalan 1. r., Kanonik I. SuSnik L r, zd::.\: « v Ljubi ani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. 11 *ni -zrrru^r^r^CT^^^ t. .vi. t. rrr^rm rrr Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. - DIESEL - - SESALNI PLINO - - BENZOL --NASUR0V00LJE- - BENZIN - - ELEKTRO - o/ g Ca o. 856 Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnično in elektrotehnične naprave, Ljuliljana, Dunajska cesta. Istotam so motorji na ogled. 1 KST Najboljša in najsi gume j ša prilika za š t e d e n j e ! Ufcjj "Tfcil Cenami promet do 31, decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 Stanje vlog dne 31, decembra 1310 čez 21 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo a Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti Hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od *8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po • brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštno - hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge otl svojih zadružnikov na tekoči račun icr daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. Dr. Ivan SnsterSič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: flnton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, grasčak, državni in deželni poslanec, flnton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Ureg p. B. Karol Kauschegcj, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic.lmm posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.