PO KONJIŠKI KOMUNI — PO KONJIŠKI KOMUNI — PO KONJIŠKI KOMUNI — PO Mali intervju VELIK SKOK V ENEM LETU MED 14. KRAJEVNIMI ORGA- NIZACIJAMI SZDL V KONJIŠKI OBČINI, JE MED NAJBOLJ AK- TIVNIM ORGANIZACIJA V ZBE- LOVI. BRED ENIM LETOM JE BILO NA TEM PODROČJU VČLA- NJENIH V SZDL 48,5% VOLIV- CEV, SEDAJ PA JIH JE 70,3 % VKLJUČENIH V ORGANIZACIJO. ZA TA IN ŠE DRUGE USPEHE IMA NAJVEČ ZASLUG PREDSED- NIK KRAJEVNEGA ODBORA SZDL ALOJZ STRMŠEK. Ko sem po klancu prisopihal do njegove hiše. sem ga našel rav- no pri sekanju drv. Takoj je bil pripravljen za razgovor. Povabil ine je v izbo, kjer se je ob do- mačem vinu in kolinah razvnel po- govor o uspehih in problemih or- ganizacije SZDL v Zbelovi. Kaj mi lahko poveste o delu or- ganizacije v preteklem letu? Za predsednika krajevne orga- nizacije SZDL sem bil izvoljen pred enim letom. V tem času smo imeli 16 sestankov. Največ pozor- nosti smo polagali na izvedbo obeh velikih akcij, to je zbiranje pomo- či ponesrečencem Skopja in volit- vam. Obedve sta dobro uspeli, saj sino imeli denar za Skopje že zbran, ko smo dobili navodilo za izvedbo iz občine. Tudi volitve so na našem področju zelo dobro uspele, saj je bila udeležba skoraj sto odstotna. Razen tega smo ure- dili nekaj krajevnih cest in bazen za kopanje«. Slišak sem. da ste dosegli naj- višji odstotek vključevanja članov SZDL v občini. Kako vam je to uspelo? »Sem v pokoju in imam čas, da grem od vaščana do vaščana. Grem enkrat, dvakrat, potem ga včasih s posluhom za probleme pridobim za našo organizacijo«. Kaj pa načrti? »Na Zbelovi bi potrebovali za za- silno ureditev in vzdrževanje kra- jevnih cest okrog milijon dinarjev v prihodnjih sedmih letih. Ravno tako pa' bi radi dvignili gasilski doni za eno nadstropje, tako da bi dobili majhno dvorano za razne prireditve in klubsko sobo. Tudi okolico bazena nameravamo uredi- ti in jo spremeniti v lep naravni park. To so sicer samo naši načrti, toda upam, da nam jih bo z dobro voljo iii pomočjo občinske skup- ščine uspelo izpolniti«. L. S. SAMOSTOJNO FINANCE V občinski upravi v Slo- venskih Konjicah bodo v tem mesecu izvedli nekatere spremembe v strokovnih službah. Dosedanji gospo- darski oddelek se bo reorga- niziral tako, da bodo ločili finančni sektor in bo na no- vo ustanovljen oddelek za fi- nance. Razen tega pa bosta POMOČ OBČINSKE KOMISIJE Komisija za pomoč gospo- darskim in delovnim organi- zacijam pri sestavi statutov v občini Slovenske Konjice je v zadnjih dneh večkrat zasedala ter pregledovala osnutke statutov posameznih delovnih organizacij. Na ob- močju občine je okoli 40 de- lovnih organizacij, ki bodo morale sprejeti statute. L. V. ' KNJIGOVODSKI TEČAJ Razen nekaterih splošnih oblik izobraževanja pripravlja delavska univerza v Slov. Konjicah tudi knjigovodski tečaj. Ta naj bi pri- čel z delom kmalu za tem, ko bo- do v delovnih organizacijah izde- lali zaključne račune. Kot preda- vatelji bodo sodelovali člani društ- va knjigovodij. V kolikor bo v po- sameznih večjih krajih občine ali v večjih podjetjih dovolj kandida- tov, bo delavska univerza za te pripravila samostojne tečaje. PREDAVANJE O STATUTIH ŠOL O pripravah in izdelavi statutov na šolah je prosvetnim delavcem konjiške občine na pobudo sindi- kalnega sveta govoril dr. Hrašovec iz Celja. Predstavnike šol je se- znanil z osnovnimi določili, ki naj jih vsebuje statut šole, konkreti- zacijo pa bo itak morala izvesti vsaka šola samostojno glede na svoje prilike. V. L. sedanja odseka za notranje zadeve in za vojaške zade- ve združena in postala eno- ten oddelek. SEMINAR V KMETIJSKI ZADRUGI V Kmetijski zadrugi v Sloven- skih Konjicah so ob sodelovanju Delavske univerze pripravili dvo- dnevni seminar za člane ZK in sin- dikata. V štiri predavanjih so bili seznanjeni z nekaterimi določili nove ustave, zlasti kjer se obrav- nava razvoj kmetijstva, dalje so obravnavali gospodarski razvoj ko- njiške občine za prihodnje sedem- letno obdobje in o nalogah politič- nih organizacij v zadrugi. SMUČARSKA ŠOLA V času šolskih počitnic je bila v Slov. Konjicah organizirana smu- čarska šola za učence osnovnih šol. Reden pouk in trening so ime- li vsak dan dopoldan in popoldan, { tri čemer so jih vadili učitelji te- ovadbe konjiških osnovnih šol. Ob zaključku so udeleženci pripravili smučarske tekme v slalomu, na katerih so pokazali svoje v šoli pridobljeno znanje. STATUT »KONUSA« V RAZPRAVO Med prvimi večjimi podjetji v konjiški občini bodo v teh dneh v usnjarskem kombinatu »KONUS« dali v razpravo osnutek stututa te delovne organizacije. Komisija, ki ga je pripravila je poskrbela, da je bil razmožen in razdeljen med vse zaposlene. V razpravah katere bodo organizirali v posameznih obratih, bodo člani kolektiva sta- tutu dali svoje pripombe, predlo- ge in mnenja preden bo dokončno sprejet. Obisk pri Brečkovi mami V Razborju pod Lisco, od koder je tako lep razjed po dolini Save, živi v preko 300 let stari hiši 92 let stara Frančiška Breeko. Na Razbor je prišla kot nevesta leta 1889, torej kot 18-letno dekle. V njeni hiši so na pod- strešju stebriči še danes po- vezani s srebotjem, kakor so pred sto leti vezali tramovje. Brečkova mama sicer slabo sliši, bere pa še vedno zelo dobro ip z veseljem pripo- veduje kaj vse prebere svo- jim domačim. Med zadnjo vojno so pri njeni hiši bili partizani stalni gostje. Če- prav rti bo ga ti j a pri hiši, so vedno dobili kaj za pod zob. V razgovoru z mameo in domačimi sem opazil, da se zelo zanimajo za naše kul- turno in politično življenje. Jubilantki sem prinesel ne- kaj časopisov, ki jih je z ve- seljem sprejela. S. Skočir V uredništvu se priključu- jemo čestitkam za njen vi- soki jubilej. Ob prvi prilož- nosti jo bomo obiskali, ker gotovo ve povedati veliko zanimivega iz bližnje in dalj- nje preteklosti. Ker pa tako rada bere, bo odslej dobi- vala naš časopis brezplačno. Uredništvo V Solčavi je naš reporter ujel prizor, ko bralci dobivajo naš list > Za oranje ceste ni bilo sredstev Naravnost, osupljiva je novica, da je upravi za ceste primanjkovalo sredstev za oranje republiške ce- ste II. reda na odseku Solčava— Logarska dolina. Ne le, da so go- stinsko turistična podjetja na ta način utrpela dokajšnjo izgubo, kajti za novo leto so bila že vna- prej rezervirana vsa prosta mestn v celjskem planinskem domu kot v gostišču »Sestre Logar«, temveč je nelfaj časa bilo tudi vprašanje, kaj storiti v primeru nujnega pre- voza bolnika in podobno. Sele po novem letu je slednjič gozdno go- spodarstvo Nazarje na lastne stroš- ke zasilno preoralo cesto, tako da je "-sedaj vsaj osebnim avtomobi- lom omogočen dostop v Logarsko dolino.. Ker pa je občinska skupščina v preteklem letu investirala v mo- dernizacijo republiške ceste II. re- da na svojem območju preko 100 milijonov (in sicer sredstva gospo- darskih organizacij ter nujete kre- dite), jim je tovrstno varčevanje nedoumljivo. — Klančnik NOV LOKAL Pred dnevi so v Spodnji Rečici v Zgornji Savinjski dolini pridobili nov trgovski lokal za prodajo alkoholnih pijač. Lokal je opremilo pod- jetje »Istra-Vino« iz Reke. Je izredno sodobno urejen in ima na zalogi bogato izbi- ro pijač po solidnih cenah. IZ LUBIJE PRI MOZIRJU V letošnjem letu bodo v obratu Cinkarne v Lubiji pri Mozirju izvršili temeljito re- konstrukcijo ter prešli na iz- delavo specialnih barvil. Sredstva za prenovitev bo vložilo matično podjetje Cinkarna v Celju. -J Ne boš se učila Zgodilo se je nekje pri Rogatcu. Nepojmljivo za danes, ko vemo, da je izobrazba poleg zdravja največje bogastvo- Nekoč, v tistih težaških časih, ko je kmet smel samo garati in čim manj vedeti, bi se ne čudili. Dekle vsak dan prihaja iz šole z nalogami, ki bi jih naj doma opravila. Sreča, da se zanje sama zanima! Sreča, da ceni knjigo in bi jo rada prebirala vsak dan! Kdo ne bi bil vesel takega otroka! Tam pri Rogatcu pa je drugačen oče. Hčerka je vzela v roke knjigo, da bi poglobila znanje. Hotela je razveseliti tudi učite- lje, ki jo cenijo prav zaradi marljivosti. Toda oče! Strgal ji je učbenik iz rok, dvignil sekiro in ji zapre- til, da jo udari po glavi, če jo še enkrat zaloti pri knji- gi. Ali ni že dovolj, da v šoli zabija čas, je rohnel. Doma je drugega dela zadosti! On se ni učil, pa ven- dar živi in dela! Hčerka ga je gledala s široko odprtimi očmi in ni mogla doumeti! Oče pa tak! Pol spoštovanja je splahnelo, pol ljubezni in grenka kaplja razočaranja jo je zaskelela kot čudno spoznanje nasprotja v živ- ljenju. Dom je mračen, težak, da se ga boji; šola pa je kljub spoštljivi starosti tako vedra, sončna in mla- dostna! Težko je razumeti, zdaj, ko povsod ljudje dela- jo in se ob delu vedno bolj izobražujejo, ko življenje vedno bolj terja znanje, take čudne očetove besede: »Hčerka, ne boš se učila!« Zgodilo se je nekje pri Rogatcu! Nenavadno, ne- pojmljivo, žalostno smešno. »Plemstvo« v Kozjem Kozjani so radi veseli ljudje. Pustovanje postaja pri njih prava tradicija. Pred dnevi so se zbrali predstavniki turističnih društev Planine pri Sevnici* Pilštanja, Kozjega in Bistrice ob Sotli ter pripravili spored za letošnje pu- stovanje. Lani so se posrečeno omislili kozjanski vlak od Podsre- de do Pilštanja, letos pa so poseg- li v zgodovino. Poleti so s prosto- voljnim delom obnavljali razvali- ne Zmajskega gradu V Kozjem, za- to se bodo prav tam letos, kot pravijo, zbrali plemiči in grajske gospodične z vseh' sosednjih gra- dov: gospodje planinskij pilštanj- ski, zmajski, podsredski in kun- šperški in shoda se bo baje ude- ležil še cesarski odposlanec z br- davsovega Dunaja. Pravijo po, da se boje turškega vpada, ker baje turški paša že škili preko meje in bo verjetno prav na pustno sobo- to. ko bo pri Zmajskem gradu sve- čano zborovanje vpadel čez mejo. Kozjani vabijo vse prebivalstvo, da se tisto pustno soboto popoldne zagotovo udeležijo slavnostnega sprejema in obljubljajo, da bo vsak za svoje groše in $olde lahko veselo piroval, grajske gospodične pa obljubljajo, da se bodo prav vsem prijazno nasmehnile. Torej stopimo na pustno soboto v Kozje na veseli viteški pir! KLUB ODBORNIKOV V ŠENTJURJU Odborniki šentjurske ob- činske skupščine so ustano>- vili svoj klub, ki je do sedaj imel že dva sestanka. Na njih so med drugim razprav- ljali tudi o ustanovitvi kra- jevne skupnosti v Šentjurju, ki naj bi bila ustanovljena v teku enega meseca. Imeno- vana je bila tudi posebna komisija, ki naj pripravi sta- tut krajevne skupnosti, o ka- terem bodo nato razpravljali na masovnem sestanku vseh občanov iz področja krajev- ne skupnosti Šentjur. L. S. MODERNA KLAVNICA V KRMELJU Nedavno je bila v Krme- Iju svečana otvoritev klav- nice, ki jo je v tem kraju zgradila Kmetijska zadruga Tržišče — Šentjanž. Klavni- ca je moderna, stoji pa na nekdanjih ruševinah, ki so vsa leta po vojni kvarile iz- gled Krmelia. Obrat je mo- derno opremljen in mehani- ziran. Zgraditev te klavnice odpira lepe perspektive za ži- vinorejo v tem okolišu. D. B. Šoštanjski usnjarji: gre na bolje Usnjarska industrija je v zadnjem času v izredno kritičnem stanju. Po- manjkanje surovin in upadanje ka- kovosti le-te ter nagel porast cen reprodukcijskega materiala vnašajo v usnjarstvo težko rešljive proble- me. Prav v nezavidljivem položaju »o itorej usnjarji —proizvajalci, ki v slabih delovnih pogojih in na močno izrabljenih strojnih parkih pač kljub prizadevam je m ne zmo- rejo v korak z ostalo industrijo. Maljihna storilnost, nizki osebni do- hodki in visoke cene usnjarskih iz- delkov so najboljši odraz tega sta- nja. Podobno je tudi v usnja rni v Šo- štanju, ki je najstarejša usnjarna na Balkanu, saj je bila ustanovlje- na pred 175 leti. Predlanskim je ko- lektiv usnjarne preživel nekajletno krizo in z lanskim letom se je pri- čela pot navzgor. Lani so še imeli težave s prodajo izdelkov, z naba- vo surovin in pravočasno dobavo reprodukcijskega materiala; .pravi- jo pa, da letos ne bo več tako. pred časom so stopili v poslovno tehnič- no sodelovanje s tremi podjetji s Hrvaške. Ta zaenkrat še ne pomeni specializirane proizvodnje, vendar pa z zagotovilom stalne dobave su- rovine; talkojšnje odprodaje gotovih izdelkov, pomeni veliko razbreme- nitev in ibržčas večanje čistega do- hodka. Dolgoletna kriza in težave z opre- mo kromovega obrata ter svojstve- nost mojstrsko obrtniške politike sta močno vplivala na razrahlja- nost notranje organizacije •podjetja. Danes si kolektiv usnjarne pri- zadeva, da usmerijo vse sile za iz- boljšanje delovnih pogojev, za do- sego boljših proizvodnih rezultatov, za višjo storilnost in ne navsezad- nje za boljši življenjski standard delavcev. Preko noči tega ne zmore- jo. Na našem zadnjem obisku us- njarne smo v razgovorih s pred- stavniki sindikata, člani Zveze ko- munistov, tehničnega in upravnega vodstva dobili zanimivo podobo skupnih naporov kolektiva za od- pravo slabosti, ki jih še tarejo. Čeprav imajo lepo urejene pro- store za polurni delovni počitek de- lavci ne zapuščajo delovnih mest, na katerih jim kljub izredno sla- bim hiigijemskim pogojem delijo malico (prva slika tlevo). 260-č lanski kolektiv zaposlu je dob- ro petino invalidov. Tovariš Jože Kolenc je invalid s šesturno zapos- litvijo v čevljarskem obratu. za kar prejema 11 tisoč osebmh dohodkov ter 6 tisoč dinarjev invalidnine. V preteklem mesecu zaradi napake v računovodstvu invalidnine ni pre- jel. (Druga isliika levo). Vida Bračič, delavka v kromovem oddelku ročno ibarva gornje usnje, za kar je prejšnji mesec prejela 16.825 dinarjev (z dvema dmevoma bolniškega staleža). Dela šele četrti mesec v ekonomski enoti novega kromovega otfrata, ki navzlic 'inijso- dobnejšim tehnološkim postopkom zaenkrat dela z izgubo. (Tretja sli- ka levo). Anton Plešnik, napenjailec kož v novem kromu, pravi, da ,so v novem obratu pogoji znosnejši in da nje- gova skupina uspeva presegati nor- mo, kar z zastarelim načinom pred leti niso zmogli. O obisku sindikal- nih sestankov meni, da je težava v tem, ker je večina delavcev iz oko- liških vasi vezama na prevoz. (Če- trta slika levo). Adela Supovc se ne spominja, kdaj je bil zadnji sestanek sindi- kate. Meni pa. da je premajhna po- vezanost in informiranje članov ko- lektiva o sklepih in o uspehih v podjetju. Maruša Pukmajster je pred upo- kojitvijo. Na vprašanje, o razrnie- rah v kolektivu se je zamislila. »Gre na 'bolje!« je odvrnila. Angela Mrak, ki je že sedemnajst let zaposlena v t usnja rni, sedaj v novem kromu, največ presega nor- mo in ima torej tudi razmeroma dobre dohodke v primerjavi z dru- gimi. (Tretja slika desno). Kljub izredno zdravju škodljivim pogojem, ki so najtežji v prenov- ljenem oddelku laka (Montaža prezračevalnih naprav — Klimo Maribor) pa ima kolektiv najnižji stale ž — 7<3 odstotkov — v občini.