AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLIII. — VOL. XLIII CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1940 Ali bo lepo na velikonočno nedeljo? Že nekaj velikonočni nedelj smo imeli bolj kislo vreme, kar je zelo narobe hodilo ženskam, ki so se hotele postaviti z novo obleko. No, letos bo pa lepo! Tako vsaj trdi Mr. Anton Ogrinc, slovenski mesar. Mr. Ogrinc je rekel zadnjo soboto: "Ker je danes tako lep dan, bo prav tako lep dan na velikonočno nedeljo." — če ne bo, bomo vrgli njegovo pmtiko v peč. Nemčija ne bi imela nobene koristi od invazije, ker že zdaj dobi olje iz Romunske in živilske potrebščine iz Balkana. Poleg tega pa ne more vzeti vojaštva in vojnega materiala iz zapadne fronte. Novi deal ni prinesel prosperitete, pravi senator Taft Miami, Fla. — Ohijski senator Robert A. Taft, ki nabira glasove za predsedniško nominacijo, je sprejel za svoje kampanjsko geslo, da se mora odpraviti novi deal iz Washingtona. "Poskušali smo metode novega deala sedem let," je rekel Taft, "pa nismo prišli iz depresije. Je nekaj novodealerskih metod, ki jih bo treba nadaljevati," je rekel senator, "toda vlada ne sme iti v business zase, če hočemo priti iz depresije. Vlada mora prepustiti privatnemu podjetju business in potem bo zavladala prosperite-ta v deželi." Dalje je obdolžil Taft Rooseveltovo administracijo, da je potrošila 21 bilijonov dolarjev več kot je pa dobila denarja v davkih. Zahteva preiskavo radi zavlačevanja pri mestni elektrarni Councilman Bill Reed je zahteval od mestne zbornice, da se naprosi vlado Zed. clržav, da preišče vzroke zavlačevanja in ma-hinacij pri gradnji mestne elektrarne, ker da ti vzroki niso samo slučajni, ampak precej jasno kažejo, da so na delu neke tajne sile. Mesto ima investiranih v elektrarni $20,000,000 in federalna vlada pa $2,500,000, zato naj bi vlada posegla vmes in raziskala nekaj stvari, ki niso jasne in ki kažejo, da so gotovi interesi na delu, da bi mestna elektrarna ne služila ljudem, kot namenjeno. Med drugim naj' preiskava dožene, zakaj bo stalo povečanje elektrarne več kot en milijon dolarjev več, kot so pa preračunali najboljši inženirji. Na priporočilo župana Burto-na je sinoči mestna zbornica z 18 proti 15 glasovom odločila, da se predlog councilmana Reeda porazi in izroči utilitetnemu odboru. Vseh 10 demokratov je volilo za predlog in pridružilo se je tudi pet republikancev. Očividno se župan Burton boji preiskave. FINCI NE MARAJO NACIJA Stockholm. — Olav Lindholm, švedski nacij in načelnik švedske nacijske stranke, je izstopil iz švedske armade in ponudil svojo službo v finski armadi. Toda finska vlada je njegovo ponudbo odločno zavrnila. -o——-— PREDPUSTNA ZABAVA Danes je pustni torek in dan raznih veselih zabav. Dekliški Baragov zbor prijazno vabi na pevski večer pri pogrnjenih mizah v dvorani nove šole. Lepo petje, godba in najboljša postrežba za vse. — Skupna društva v Euclidu prirede maška-I radno veselico v šolskih prostorih na Bliss Rd. Lepe nagrade I za maske in fina postrežba I vsem udeležencem. — V. SND | na St. Clair ju prirede fantje od kluba "Merry Makers" zabavo, na katero prav prijazno vabijo. Zadušnica V sredo ob šestih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Shega v spomin prve obletnice njene smrti. Sorodniki in 'prijatelji so vabljeni._ Jugoslavija bo kmalu urejena v notranjosti Belgrad. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo v kratkem urejeno vprašanje federalizacije jugoslovanskih provinc. Kot znano, je dozdaj urejeno samo hrvatsko vprašanje, vprašanje Slovenije in Srbije pa še ne. Dr. Vladimir Maček, vodja Hrvatov, je predlagal, naj bi se s tem počakalo, da to uredi narodna skupščina, kar je pa zelo razjarilo Srbe. Regent Pavel je zdaj obljubil, da se bo v kratkem zadovoljilo vse stranke in izvedlo formacijo slovenskih in srbskih provinc. -o- Mesto, ki kmalu ne bo imelo davkov Independence, Mo. — Roger T. Sermon, ki župani temu mestu že 16 let, je rekel, če bo on še dve leti župan, da ne bodo meščani plačevali nobenih davkov več. Pred dvema letoma je znižal davke od 90 na 60 centov od $100 davčne vrednosti. Zdaj je pa znižal davke na 30 centov. V dveh letih ne bo treba meščanom plačati nobenega davka. Mesto šteje 20,000 prebivalcev. Sermon vodi grocerijsko trgovino v kateri je zelo dobro uspel. (Naj bi prišel županovat v Cleveland za par let! Op. ured.). Broklynski Slovenci Društvo Brooklyn-ski Slovenci št. 48 SDZ je izvolilo za letos 'sledeči odbor: Predsednik Jacob Jesen ko, podpredsednik Paul Oblak, tajnik Frank J. Hunter, 3410 W. 97th St:, zapisnikar Frank Stebel, blagajnik John Slabe, reditelj Frank Hunter Jr., nadzorniki: Frank Est a nek, Math Filipic, Pauline Hunter. Seje vsak 3. petek v mesecu pri F. Zelezniku na 4002 Jennings Rd. Tobaka preostaja Washington, D. C. — Ker je evropski trg za ameriški tobak radi vojne zaprt, je tobaka na preostajanje, kot ga še ni bilo. Farmarji, ki sade tobak, so zelo prizadeti. Kar se tiče drugih poljedelskih pridelkov, bo pa farmar letos dobil več zanje kot pa lansko leto. Poljedeljski oddelek vlade se trudi, da spravi cene na tisto stopnjo kot so bile leta 1910-1914. Cene so nizke edino tobaku, perutnini, jajcem in svinjini. Zavezniki pošljejo vojaštvo k Dardanelam Belgrad. — Nepotrjena poročila trdijo, da bo Anglija poslala vojaštvo k turškim Dardanelam, da pomagajo varovati to važno morsko ožino in prehod v črno morje. Med diplomatskimi krogi se govori, da bo vsaka večja aktivnost od strani Turčije v Dar-danelah imela za posledico, da bodo nekatere balkanske države povečale svojo armado. To bi imelo pa za posledico, da bi Nemčija ne mogla dobiti toliko ali nič potrebščin iz Balkana, kar je morda glavni cilj zaveznikov, od-nosno Turčije. Pogreb Ane Požun Kakor smo že poročali je umrla Ana Požun, ki je preminila po 16 mesečni bolezni. Njen^pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v četrtek ob devetih v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla. Rojena je bila v Ameriki. Poročila se je s Johnom Požun, ki je bil tudi rojen v Ameriki. Stanovala sta pri ženinih starših, Mr. in Mrs. John Novosel, 15618 Holmes Ave. Oče ranjke je doma iz Velike doline pri Čatežu, mati je pa rojena Jalovec iz Malega Mraševega pri sv. Križu na Dolenjskem. Poteg soproga Johna zapušča 16 mesecev staro hčerko Anico, brata Johna in Louisa. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdi-na in Sinovi. Naj počiva v miru, Preostalim pa izrekamo naše ^kreno sožalje. Pogreb Jura šterk v sredo ob devetih zjutraj se bo vršil pogreb Jura Šterk v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in po-tem na Calvarijo. % A | Poljski begunci trumoma uhajajo preko Hrvatske I v zavezniško vojno; Zagreb, Jugoslavija. — Poljski vojaki, ki so po razsulu poljske republike zbežali na Ogrsko i ali v Romunsko in so bili tam nastanjeni v konfinacijskih taboriščih, zdaj trumoma uhajajo na i Francosko, da vstopijo v poljsko legijo, ali pa gredo v Sirijo, da , vstopijo tam v zavezniško armado. Trdi se, da jih gre vsak dan najmanj 500. Vsi ti bivši poljski vojaki gredo čez mejo v civil-i ni obleki. Potne liste jim pa pre-j skrbi poljsko poslaništvo v Bu-dapešti in Bucharesti, ki še vedno poslujeta. Ogrska in romunska vlada sta prav veseli, da gredo Poljaki iz dežele, da jih ni treba vsaj preživljati. Nemčija pa zelo protestira. -o- Vzrok, zakaj Rev. Coughlin ni govoril v nedeljo, še vedno nepojasnjen Detroit, 5. febr. — Nihče ne ve, ali noče vedeti vzroka, zakaj Father Coughlin ni imel v nedeljo svojega običajnega govora na radiu. Rev. Edward Hickey, kancler detroitske nadškofije je namignil, da so morda gg. duhovniki, katere je nadškof Mooney določil, da pregledajo Father Coughlinove govore, našli v vse- ni nekaj, s čemer se niso strinjali. To cenzuro je vzpostavil nadškof Gallagher še leta 1936 na sugestijo samega Rev. Cough-lina po znanem razburljivem dogodku, ko je Rev. Coughlin v svojem govoru v Clevelandu imenoval predsednika Roosevelta laž-njivca in izdajalca. Vsa dežela je v nedeljo nastavila ušesa, ko je oznanjevalec na radiu sporočil, da danes Father Coughlin ne bo govoril. Oznanjevalec je nekako v skrivnostno važnih besedah rekel, da je dobil naročilo, naj sporoči po radiu, da Father Coughlin ne bo govoril, da naj pa ljudje ne dajo nobene važnosti na govorice, ki se bedo pojavile ta teden. Father Coughlin že ve, kaj dela ter da bo prihodnjo nedeljo gotovo zopet govoril. KANADSKI LETALCI GREDO NA FINSKO Toronto, Kanada. — Dvanajst kanadskih avijatičarjev, katerim se ni dovolilo vstop v kanadsko zrakoplovstvo, je dobilo potne liste od finskega konzulata in bo-1 do odpotovali na Finsko, kjer bo-| do vstopili v finsko zrakoplovno službo. Vodili bodo letala, ki so bila pred kratkim odposlana iz Zed. držav na Finsko. -o- Seja Kulturnega vrta Vrši se v sredo zvečer v Knau-sovi dvorani ob 8. uri zvečer. Seja je važna, ker je volitev odbora za, bodoče. Pridejo naj vsi, ki se zanimajo._ Berlin, 5. febr. — Veščaki, ki dobro poznajo ekonomske in strategične razmere v Nemčiji, zelo dvomijo, da bi imela Nemčija v načrtu napraviti pohod na Balkan, ker bi s tem ekonomsko nič ne pridobila, če Nemčija kaj zahteva od Balkana je to olje in pa življenske potrebščine, in te pa dobiva danes Nemčija že itak. čeprav bi Nemčija rada več, pa bi večjo dobavo današnji prevozni sistem ne zmagal. Dalje bi bila nevarnost, da bi Romunci uničili svoja oljna polja, ali jih vsaj močno poškodovali, če bi Nemčija vkorakala v Romunsko. To bi veljalo Nemčijo dosti truda in denarja, pa zavleklo pridobivanje toliko potrebnega olja. Nastala bi pasi- vna rezistenca, sabotaža in razne druge zapreke, ko danes vsega tega Nemčija nima na Balkanu nič, pa vseeno dobi kar hoče^ če bi Nemčija vpadla na Balkan, bi se najbrže ustvaril proti-nemški blok, sestoječ iz- balkanskih držav, Anglije in Francije, medtem ko skušajo biti danes te države odločno nevtralne. Dalje, in to je morda glavni vzrok, da Nemčija ne bo šla na Balkan, je vojna,"ki jo ima z Francijo in Anglijo. Nemčija si nikakor ne more privoščiti dveh vojnih front ob istem času. Zato se pa splošno sodi, če bo Nemčija spomladi napravila izpad, ga bo na zapdni fronti in ne na Balkanu. S • §si neprestano naskakujejo Innerheim linijo že peti dan l1! mrazJ in biizardu vale Rusi vedno nove čete v I P°Q pokroviteljstvom topniškega ognja, da J finski odpor, predno dobe pomoč od zunaj varovana mesta. V petek in soboto so bombe ubile več kot 100 oseb in nad 200 jih je bilo ranjenih. Stockholm. — Kakor trdijo poročila iz Finske, je bilo dozdaj ubitih v tej vojni najmanj 1,000 ruskih avijatičarjev. S tem je rusko zrakoplovstvo zelo prizadeto, ker Rusija nima veliko izurjenih pilotov. Finci so dozdaj uničili 300 da 350 ruskih letal. Moskva. — Po dolgem molčanju glede vojne na Finskem, je vlada danes izdala poročilo potom radia in časopisov, da so finske čete vedno bolj utrujene in da bo Finska kmalu izčrpana z odporom. Dalje časopisje zani-kuje, da namerava Rusija prekrstiti finsko glavno mesto Helsinki v Stalingrad in mesto Abo v Hitlerstadt. ^br. - že petT n "lnePreSTano valijo nove ,, #.at^nerhe:m linij0 v tr_ JL j" Posk»su, da zlomijo p,ed»o .iim pride rrdvih ru8ihdržav- NatLso- fizstr-% °povi m bru" Hupon.^f^/trdbe. i Poleti v nuska leta" ■i v> SS' javkaj Pin * utrjujejo, da so i^evani!?8^ naPad h C"mraZu i, hfe vrši v najhuj-ite! d videti m Zard nosi s,leS, Seboj K*0ro Pedi zemlje namenili' a Vide^ 80 se! Btem ' m hni-ie. 0 ° bomwruska letala 1 lraJO finska pnoreli in umrli Pm___« 1 m°rnari S° dospeli Pr«-\ idJe Elen " ^P^ene gr--athos-, ki je 1 u Pred?.,A y Nevernem' f 3 bil° v mai!^° nedeljo. 33 noči. T!mcol»u Štiri dni Sestati nan! jih ni m0" ^im znorel-*' Pa 80 iei iad'i° prv ;nft umrii-Ko Fa 1)odala »V rpedo> se i« 1 TNe vg C°hl Pobral še : %ež rd6ljek je -S^L 8 Seboj in u80 ga v na*=rli- mam0 Za Po je bil name" toi-ek p0l^dko enega čol- 18rac,ke znor", * sta dva 88? nilajš' niso ln umrla- P°- in žeje t m°gli Prenesti S8r?e- V sred?6 Vplival° še JB|tr,je( dVa so umrli "a- 8Sf drugih i Pr0ti večeru in K^Ueš!110*' vsega sku" SŽPJe, da a P°sadka pri-Bgki čoln t' PriŠel bHzu nek 25f' Pa se 1 f° klicali na Sil se ni Z1 hotel ustaviti. m1^ ki "Stavila tudi neka ijm S° J1 klicali na po- 0M EM 1)a^es ^— E^i^olitve gl ve, ki , anJ'a ^ primar-_JN«em dse Vl'še danes v 22. mho nomi 'Striktu> Pri kate-iPs- Voh "al° kandidate za Si*navar)„ koče bodo od- 1° ° 6:30 zjutraj Wm k i' Na republikan- samo fflki Pa Anfu °lt0n' na demo-J&tt A ^fhony A. Pleger in #8kihva2®?' Kar setiče mS distrlkSsamo 82, in čakali na vožnji proti' ki. Ko so vozilo ustavl čila iz kabine neznan8 pobegnila čez vodo v " Vozilo, ki so ga tal<0.1 je dalo dober plen: ^ ste plašče za tovornlj le, 250 kg riža, 112; konzerv, 10 kg-alum^1 hinjske posode in ve£ steklenic s šampanjc6' so finančni organi 0 Ljubljano in ga s šofer kom Venceslavom izr°' skim oblastem. ToV|J last avtoprevoznika . Loga pri škof j i Loki-, tomobilom najbrž prevažali tihotapsko " Idi Saj veste, kako oni dan, da sem za b0^ pogrešal suhih hruški j škundrov in pa tiste ^ jače, ki se napravi iz j kadar se jih da kuba j ste, da imam te robe polno skledo! Žare?-J tinčičevih na Prosser šlo en velik škrnicelJ>,.j !ja pa v pisker. In zd8 ^ za povečerk vsak da'1 , Z Johano bi bila km^ vzkriž, ker mi je h°te j to hruškovo vodo v ^ sem ji pa dopovedoV1'J. ra piti kar iz sklede. J učili v starem kraj11 ^ jaz držim. Sicer de niso tako priprav11 \j jo gladek rob, amPa^,.J gre, ker imam bolj ,j Akrabolt, če nisem ^ jj dim v Begnah za P ^f To pa moram reči. J Čievi jih pa znajo P A kaj jih ne bodo zn^ • našega konca doma- Ji znamo vsako stvar 11 jJ reče, saj Jezerci i'1^ (tam sta doma ^ ^f-mislijo, da jih znaJ° A imenitno pripravit1 ^f] nišiji. Naj bo to že ampak kakor stoji( ni položaj je fakt, čičevi škundri naj^^f. te verjamete K nepridipravi premisliti prej, predno se podajo na, opolzko pot, ki ima vselej žalosten konec. Zločin se nikdar ne izplača, pač pa plača prej ali slej z temnico, ali celo električnim stolom. V skoro vsakem takem slučaju, kadar čitamo o mladih zločincih, se nam nehote porodi sočutje: "Ubogi starši!." PEVSKI VEČER Baragovega zbora ■ danes ■ v t.rek večer "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ______Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 19C9, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. <*@P>83__No. 31 Tue., Feb. 6, 1940 JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU nm>ni:iiit»»»»t»»»»»»»:t»m:»ttmjmtftt»itn»t»m»:mtt»nH»)»t»«»mtm li vsi izgubljeni. Naš položaj je bil torej zelo resen in v skrbeh sem mislil na bodočnost. Koraki so me zbudili iz mojih misli. Ozrl sem se. Harry je bil. "Good morning, sir!" me je pozdravil. "Ste pa danes zgodaj na nogah in že v gorah!" Odzdravil sem. "Prav kakor vi! Tud5 vam menda skrb ne da miru?" "Skrb —? Radi rdečkarjev?" "Da! Naš položaj je nevaren in čuječnost je v takem položaju zelo potrebna čednost." Nasmehnil se je. "Se bojte rdečkarjev?" "Vem, da svojega vprašanja ne mislite resno. Saj me menda že poznate. Toda nas je vsega šestnajst mož, sovražnika pa je več ko desetkrat toliko. Na odprtem svetu se jih sploh ne smemo lotili in če pridejo v kotlino, smo tudi izgubljeni. Naše edino upanje je še, da vhoda ne bodo našli, čeprav je tudi to u-panje že zelo slabo —." "Ne bodo ga našli!" "Dvomim. Straža je vidjela, da so se plazili ogledniki okoli vrat. Za skrivališče torej vejo. In kod se pride v dolino, že menda tudi slutijo —." "Menda pa le prečrno gledate, sir! šestnajst takih ljudi, kakor so naši trapper j i, šestnajst takih, pravim, v boju že nekaj zaleže. In če bi tudi rdečkarji vhod našli, si bodo glave razbili ob njegovih skalah." "'V tem pa nisem vaših misli! Pokazili smo jim napad na vlak, maščevati se hočejo. Cele tedne so že potrpežljivo jezdili za nami, ojačenja so si nabrali in če se ti ljudje spravijo na tak maščevalni pohod, jih težko kdo od< vrne od njihovih namer, vso svo jo žilavost in prekanjenost zastavijo, da jih uresničijo. Razen tega smo jim ubili njihove oglednike. Ker jih ni bilo nazaj, so šli iskat in so našli njihova trupla. Tudi njihovega poglavarja smo ujeli —. Ne bodo prej odnehali, da se maščujejo in da osvobodijo Parrana." "Vse Jepo, sir, pa strah nas radi tega še ni treba biti! Tudi sam poznapi te ljudi. Boječi in strahopetni so po svoji naravi in zahrbtni. Napadli bodo le tistega, ki o njem vejo, da je slab in da se ne bo znal braniti. Prehodili smo njihovo ozemlje od Misisipija do Tihega morja, od Mehike pa do jezer, pretepali smo se z njimi, jih preganjali in zasledovali, pa tudi bežali pred njimi, kadar jih je bilo preveč in se skrivali, — nikdar pa nismo djali noža iz rok in nikdar nismo podlegli in se vdali." Gledal sem ga. Nič nisem odgovoril. Izreden človek je bil, nenavadno razvit za svoja mlada leta. Res občudoval sem ga. Menda mi je bilo na očeh videti, kako mislim o njem. Po-molčal je, pa nadaljeval s čudnim glasom: "Recite, kar hočete, sir, pa čuvstva so pogosto močnejša ko volja, vse ovire premagajo in človek jim mora biti pokoren, pa najsi je tudi slaboten deček." Spet je umolknil in obraz se mu je stemnil. "Da smo prišli oni dan do Bee Forka," je nadaljeval s trdim glasom, ki je čudno donel iz njegovih mladih ust, "bi vam bil pokazal grob, dvoje bitij krije, ki sta mi bili najljubši in najdražji na vse mširokem svetu. Ljudje so ju umorili, ki so imeli temne lase in rdečo kožo —• Strašen dan je bil —. In od tistega dne mi zatrepeta roka, kadarkoli zagledam temnolasega rdečekožca, in marsikateri Indijanec je krvav zdrknil s konja', če se je zabliskala Pištola, ki je pognala smrtonosni svinec materi v srce —." (Dalje prihodnjič.) Ker so Dardanele strategič-no tako važne, je bilo zanje dosti ne samo krvavih bojev, pač pa tudi diplomatskih intrig, kjer so državniki kovali načrte radi te ožine, za katero so se v prvi vrsti zanimali Rusi in Angleži. Prvi so si hoteli pridobiti izhod iz črnega morja, ki je bil zanje pretesen, ter tako priti v Sredozemlje, kar pa Angležem in drugim Slovanom nasprotnim državam ni bilo po godu, Turčiji je to pa tudi prav hodilo ter je držala Dardanele, ki so kjPj.up do Carigrada in prav tako Bospor. Dokler je Turčija gospodar teh dveh ožin, zlasti Dardanel, je gospodar Carigrada; ko to izgubi, bo šel tudi Carigrad. Ko sem se peljal nad grobom zavezniških ladij, katere so pokopali turški topovi, gledal stare gradove in trdnjave in okolico, ki je mestoma prav pusta, sem se srečal z tremi novimi tovariši in sicer z nekim Turkom, ki je bil svoječasno v Akronu, Ohio, ter mu je bil znan tudi Cleveland; pri tem sem se seznanil z ruskim pravoslavnim duhovnikom in pa nekim mladim Črnogorcem, ki je šel v Carigrad, da ondi obišče svojega brata in če mogoče, da dobi tam primerno delo. Vsi trije so mi bili izredno dobrodošli na tej poti, ko so mi razkazovali in pojasnjevali o krajih, katere sem jaz prvič videl. V taki družbi ni samo kratko-časno, pač pa tudi prav zanimivo in poučno, kajti vsak nekaj ve in to na potovanju vse prav pride. Posebno me je zanimal Črnogorec, ki je bil sicer preprost, pa jako dober fant. Ker je bil že enkrat prej v Carigradu, mi je pripovedoval, kako je tam, mi pravil o bratu, ki že več let živi v Carigradu ter ima ondi dobro službo. Iz njegovega razgovora sem posnel, da vladajo med njim in bratom res prav bratski odnošaji. Seboj je imel prav dobro nabasano prtljago suhega mesa, špeha, potem več steklenic slivovke in drugih domačih pridelkov, da z njimi postreže bratu. "Pa ali brat kaj ve, da pridete?" "Seveda, saj sem mu pisal in odgovoril mi je, da me bo prišel čakati k parniku," mi pojasni fant. "Z njim bi se pa tudi jaz rad srečal ter ga poprosil za kak nasvet glede poštenega prenočišča in pa drugih razmer v Carigradu, ki je meni še povsem neznan. Ali bi me njemu predstavili, ko prideva tja?" "Seveda in prav rad. Moj brat bo še vesel, če vam more tozadevno kaj pomagati." "Prav hvaležen vam bom za to in obenem vesel, da se srečam z vašim bratom." Tako sva se razgovarjala z Črnogorcem, ko mi na levi strani evropske celine pokaže Gali-poli; prvo izmed mest v Evropi, katerega so leta 1354 osvojili Turki ter potem prodirali na Balkan in Carigrad. Romania je zapustila Dardanele ter jo ubrala v Marmar-no morje in nekako ob 2. uri popoldne sem v daljavi zagledal Carigrad, zadnje izmed najbolj odličnih mest, katere sem imel v načrtu mojega potovanja. Hitel sem na prednji del ladje, vzel daljnogled ter zrl na nekdanjo prestolico rimskega cesarja Konstantina, kjer je bila več stoletij presto-lica bizantinskih cesarjev, a pozneje v 15. stoletju ter do konca svetovne vojne pa pre-stolica turških sultanov. Pred menoj je bilo znamenito mesto, ki se je vedno bolj večalo iznad morja, ter vzbujalo moje zanimanje in občudovanje; zlasti sta me zanimali dve krasni mošeji z vitkimi mi-nareti. Na levi mošeja z šestimi minareti, bolj na desno pa mošeja z štirimi minareti; ta slednja se mi je zdela vse bolj ve- ličastna od one na levi, četudi je imela le 4 minarete. Njena v soncu lesketajoča kupola se mi je zdela tako veličastna, dostojanstvena, da sem po njeni veličini sklepal: To je pa gotovo Hagija Sofija, nekdanja cerkev Svete Modrosti. Nekaj korakov od mene je stal ruski pravoslavni duhovnik ter nekam otožno zrl na Carigrad, pa ga vprašam: "Prosim, katera izmed tistih dveh mošej je Hagija Sofija?" "Ta-le na desni," ter pri tem pokaže z roko na tolikanj znamenito stavbo. "A tako! Se mi je zdelo, da mora biti ona. Dolgo sem že želel videti ta umotvor in ponos bizantinskega cesarstva." "Ali ste Rus?" me vpraša nato. "Ne, Jugoslovan." "Srb?" "Slovenec." "Pravoslavni?" "Ne, katoličan sem." "Katoličan? Pa zakaj vas tako zanima Hagija Sofija?" "Ker je prav imenitna stavba in obenem jtudi zelo zgodovinska." "To je pa res. In iz tega stališča vas zanima?" "Da, prav iz tega in baš radi nje grem v Carigrad." Mož je umolknil ter zamišljen zrl proti Hagiji Sofiji. Nisem ga hotel motiti, ker zdi se mi, da sem razumel njegovo bol: Nekdanja tako v'elicastna stolica pravoslaVja pa obdana z minareti. To vzbuja opravičeno žalost. Kako bi se počutil Katoličan, ako bi videl cerkev sv. Petra v Rimu obdano z minareti ter tako ponižano kot je nekdanja cerkev Svete Modrosti v Carigradu? Vse prej, ko dobro! Romania privozi do morske ožine, kjer se pričenja Bospor, ki veže Marmarno morje z Črnim morjem. Tu se mi je odprl naravnost čaroben razgled na Carigrad, ki se deli na tri dele: Stamboul, Pero z Galato in Sku-tari. Precej na levi strani, ko se pričenja ožina je Stamboul, ali Istambul, glavni del Carigrada, ki je kakor polotok, ker od treh strani ga obkroža voda: od južne in vzhodne strani Marmarno morje, od severne pa Zlati rog, okrog 7 kilometrov dolg zaliv, ki v obliki i roga sega proti severozapadu ter deli mesto v dva dela: Stamboul in Pero z Galato. Oba ta dva dela, ki sta na evropski strani, pa vezeta dva dolga mostova ter tako omogočata zelo živahen promet. Prav pred menoj je morska ožina Bospor, ki deli Evropo od Azije; tu je preko ožine na desno Skutari, ki je na azijski strani. Tak je pogled z parnika, ko privozi do Bospora. V pristanišču pod Galato se Romania ustavi, da izloži tovor namenjen za Carigrad in da izstopijo potniki, ki so namenjeni tja. Na pomolu je bilo pravcato mravljišče, vse se je prerivalo in drenjalo sem in tja; zlasti so bili živahni turški no-sači, ki so takoj potem, ko so mornarji spustili most ter zvezali Romanio z celino, prišli na parnik, da za primeren bakšiš odnesejo prtljago. Tudi meni so se ponujali, pa se mi je zdelo najbolj pametno, da sem no-sač mojega kovčka kar sam in tako sem odklonil, ker zaenkrat nisem maral imeti nobenega opravka z turškimi nosa-či, zlasti ker še nisem poznal njih manir. Pograbil sem svoj kovčeg potem pa kovčeg mojega tovariša Črnogorca, ki je imel kar tri, ter mu tako pomagal spraviti prtljago v carinske prostore, da jo po predpisih turške republike pregledajo. Pregled prtljage se je vršil z dokajšnjo natančnostjo, vendar jaz pri tem nisem imel nobenih neprilik. Ko predložim turškemu uradniku moj kovčeg, da ga pregleda, me zaprosi za potni list, kar sem nemudoma storil. Ko mož pregleda moj potni list, poseže z eno roko v kovčeg potem pa vpraša v angleščini, če imam kaj prepovedanega ali carini podvrženega blaga/ "Ne, nič takega nimam; sicer pa izvolite vse pregledati." S to mojo izjavo je bil pa uradnik povsem zadovoljen, ter ukazal, da kovčeg zaprem, nakar mi z kredo zapiše: Pregledano. Tako sem brez vsakih neprilik prišel skozi carinsko rešeto. Ko sem bil jaz gotov sem počakal še tovariša, katerega prtljago so pa bolj pregledali, toda ga nazadnje brez kakih sitnosti pustili skozi, kjer ga je zunaj že pričakoval brat, ki mu je prišel še z kakimi šestimi prijatelji naproti. Snidenje z bratom je bilo prisrčno in res prav bratovsko. Ko sta se pozdravila, me. moj tovariš predstavi bratu, kdo sem in kam grem ter, da sem mu izdatno pomagal pri prtljagi, nato me priporoči bratu, da mi pomaga v vseh ozirih, predvsem pa pri dobavi dobrega in poštenega hotela. Dalje prihodnjič -_o- Šala pomaga prenašati težke dni rometa še nekajkrat mahnili in šele potem skočili v kritje. Spoznali so tudi, da se pri luči lažje in hitreje dela kot v temi. Slednjič niso več bežali pred lučjo, ampak so v svitu žarometa nemoteno delali kar naprej. To je trajalo celo uro, ko je žaromet ugasnil, zdaj najbrž za zmeraj. Francoskim pionirjem je bilo žal, da so spet v temi. Eden izmed njih je nastavil roke na usta in za vpil tja čez Ren na nemško stran: "Lumiere — luč, luč!" Kmalu je z nasprotne strani prišel odgovor v nemščini:: Moment — takoj, takoj! Majhna napaka v bateriji! Kmalu pridemo!" IZ DOMOVINE — Za kokoši tri leta robije. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal nevaren tat 47 letni ig-nac Lubej iz Kovačke vasi pri Slovenski Bistrici zaradi 25 vlomov in tatvin. Vse te grehe je izvršil v letošnjem letu. Med temi je bilo 18 vlomov v kokošnja-ke v Slov. Bistrici in okolici. Obtoženec se je zagovarjal z veliko bolehnostjo, češ da ne more delati in si na pošten način služiti kruha. Pred sodniki je pokleknil in jih s po vzdignjenimi rokami prosil za milost. Obljubljal je pri tem, da se bo poboljšal. Prosil jih je tudi, naj ga, vsaj za nekaj dni spuste domov. Sodniki niso mogli imeti razumevanja za njegiove težave in so ga obsodili na tri leta robije in pet let izgube častnih pravic. -—Utopljenec pri Renkah je iz Ljubljane. Zagorski orožniki so nedavno potegnili iz Save pri Renkah neznanega utopljenca, starega okrog 50 let. Ker pri sebi ni imel listin, niso mogli u-gotoviti imena. Pač pa je kratka vest v časopisu napotila iz Ljubljane v Zagorje go. Novakovo ženo pogrešanega Ivana Novaka, uslužbenega na univerzi v Ljubljani. Gospa je v utopljencu spoznala svojega moža. MALI OGLASI Zahvala Podpisana se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so me obiskali v bolnišnici in na domu. Posebej hvala Mr. in Mrs. Bizjak, Mr. in Mrs. Jaklič, Mr. in Mrs. Zni-daršič, Mr. in Mrs. Zaverl, za cvetlice, prinesene mi v bolnišnico. LčPa hvala Jos. Žele in Sinovi za brezplačni prevoz v bolnišnico in ga toplo priporočam rojakom v slučaju potrebe. Mary Poljanec 1127 E. 67th St. "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." Francoski tednik "Choc" pripoveduje naslednjo zgodbo s fronte, o katerih pravi, da je popolnoma resnična: Pred Maginotovo črto, tik ob ievem francoskem bregu Rena, je neke noči delal oddelek francoskih pionirjev. Kopali so jarek in so seveda delali v popolni temi. Nenadoma se na nasprotnem, nemškem bregu zabliska žaromet in vrže velik pramen luči na francoske pionirje. Ti seveda takoj popuste delo in planejo v kritje. Po nekaj minutah se žaromet ugasne, spet je popolnoma tema in pionirji pridejo iz svpjih skrivališč in znova zastavijo. Komaj dobro zamahnejo, se žaromet znova prižge in pionirji morajo spet skočiti v kritje. Ko je žaromet ugasnil, so šli spet previdno na delo. Ta igra se je ponavljala kake pol ure: žaromet posveti, pionirji popuste delo, žaromet ugasne, pionirji spet prilezejo iz' svojih skrivališč in nadaljujejo, dokler je tema. Slednjič so pionirji uvideli, da tako ne gre več naprej. Oni morajo do jutra delo končati in z dnevom izginiti, čimdalj je šla ta igra, tembolj so tudi ob svitu ža- Javna dražba Jutri popoldne ob dveh se vrši javna dražba kompletne mesarske opreme na 791 E. 152nd St. Prodand mora biti vse, kot 2 tehtnici, 2 prodajalni mizi, velika tehtnica, ledenica z napravo za izdelovanje ledu, stroj za mlenje mesa, stroj za rezanje mesa in drugo, kar spada k popolni mesnici. Delavca na farmah se išče, mora znati molziti krave. Za podrobnosti vprašajte na 2913 E. 57th St. blizu Francis 1 Oblak Furniture Co. | E 3 TRGOVINA S POHIŠTVOM C . [ J pohištvo ln vse potrebščine EC [ n za dom P J J : 6612 ST. CtAIR AVE. C . 58 llKnder»OM 8OTS----------ll" NOVE FRIGIDAIRE ledeni, ce, 6 čev. velike, dobite za samo 112.75. MesfeČna plačila se pri-čno šele 1. aprila. Norwod Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. (Feb. 2, 6, 8, 13, 16.) Za dober prcrooff pokličite ! MAR-KET COAL CO. ENDICOTT 1588 t j261 Marquette Kd. —.......................... pke so bili v premoči. Nas ° komaj šestnajst, ker sol (»a *irehandovi lovci po le-#noma v gorah na lovu in efsele z zimo vred vrnili v zPišce. Indijancev pa je bi-f'0',0 najmanj desetkrat več. Je bilo mnogo, ki smo F11 vid*li. Eden lovcev pa • f PriPovedoval, da je na ^letel še na eno šte-f Ki delo niže spodaj v ravni- „ enem naših pohodov smo JPadh s Ponkami in tudi |a v tabora ^ ZaVlekU ^°mS,;Smo vedeli> da bodo iius h s;0r;adli naseibin° Krja. IzV!b0chti mojega po-M, da v azmh znakov smo vrče.' ' Vejo za naše skri- 0 'Pravil; Srv,n H bi sotr ^ ,Se na itjšel, čP K; + j. vsaj ničesar 1 ifoid'S?vdrl v tabori" ,:.ati vhod! ?hand z ruš0 •,e. S V Skladišče kožu~ napad. stra? mSm° rabi" H sm° poZe,pn vhodu v Jnem i( S Jlh in v tabo- Jena da,," 111 noč Pri" .»fnika. drzi Prvi naval i'pf dneva sta -Jipravah. m minila v f Poglavar pn„ > je ležal Ir2 n°' naš u" ,|M skalnat Poveza» v Jb, da b 1 VOtlin- Ni «e . >omo z ni{x Se blli domenili, A strogi oKP°Čeli- Na od" °ld FirehandaZih Winne" ^rryja s*rt. N, JlmFlnney- ifkaZen * je S*? P0mi" : Vek je bil ? , ' neva" • SO prihrnV PUStoloV- * rdel -na zaPad in so^rsvoje 4l na to, da ?bSodbo. Nisem (l;e: ^ nepow^ « živ- " 86 bil upr T T muče" ,'n Old Fi"; udi Winne-fla hoteia Wnd breZ fi račune 7 „ . n° Poravnati l°bibVleramd & tisti rat ZVedel- ka" iT bil z wL~7? V kakih frndo* _76touom in Old I rAl tudi Havv. ^akaj ga je CbHi V? /ovedatj -J Hai% vedel J'e še bil ^ niti na' Da» ->'e >e' mso ^ija , fobih kotli-tf v dolin nčni žarki, lt|n-ak. pa Je bil še sko-/PPperji ,„ 4V tabor^mGnda še *Pali- jfe Le stra- msem nikogar 4 Tako SoajestalaPri"vra- jifterem-, lmenovali predor, >e ^ prišlo v kotli-pfP'1 seiri kJerP0Jtr™ini navz-»C a se videla pr- f^biti ^ Upal sem, da /v p°toka danes najdem. Ca v sivi'6 VstaJala lahna |f skalah j branji mrak, Ist in nHPa je bil zrak suh i&llavo T** Wtrič mi je /fvelo, D, rm°vje ob stenah 4 r°bidov' Se je smukal 'V * »lo napenjal ži-i- niže , kllcal svojo dru-s podaj je sinjerjavi divi "egavim ^asom po- 5 ob P0t0ku Uganit asnim> sem" ■ jvke. 1Jern spremljal svoje jfrpje misi; litjem k Pa 80 bile man-i pri |ih( g koncertu ko pri do- !Po mi Se Pripravljali. m src^tS1 srcu' kakor je i^ajoou 1]avski Posadki, ! sovrl fea desetkrat moč- h in da je rešit«v ebiti T80ca- V nekaj dneh, 4k* napadi; nekaj urah bud« K šestin-1?- ko se jim bo ha res • ljudi ubrani- ^■koii vi,« t: yedel-če so j 1 v kotlino, smo bi- WINNET0U p® nemikem lnrlnlk« K. Maji ............... ■ tm..... —............. Levo je Emi Broivder, generalni tajnik ame'° vvunistične stranke, ki je bil nedavno obsojen ječe, ker je hodil ■v Evropo z ponarejenim pot.n Desno je njegov zagovornik Gordon Battle. Invet3e] Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slov ^ katoliška podporna organizacija v Združeni!1itn in Državah Ameriških, je: :e --^-—.-Ji Kranjsko-Slovenska ® Katoliška^: ^ ,la Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet. | j POSLUJE ŽE 46. LETO B i ' Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 flir Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO FREMOZENJE ZNAŠA OKROG $5,000,00» j, SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.8°'' j, K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v od" z in mladinskem oddelka. >d SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 * V Clevelandu, Ohio je 15 naiih krajevnih društev. , Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom sV° obstanka nad $7,000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM 1» 'j! Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventnM organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški JewU se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacij-r| lazui in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in do G0." leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. f] lahko od $250 do $5000 posmrtnine. JI V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko razredu "Ar ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddei^a. uizak, samo 15c za razred "A'; in 30c za razred "B" in j dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju > zavarovanega v razredu "A" se olača do $450.00 in zavaf . J razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se >JL zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto 121 gotovini. I BOLNIŠKA PODPORA: jj». Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan a" n teaen. Asesment primerna nizek. . f I' K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vr» «5 vanja. Člani ir. članice nad 60 let stari lahko prejmejo prtpa" rezervo izplačano v gotovini. .,J Nad 70 ltt stari ciani in članice so prosti vseh nadau | inentov. , ..,'0 Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedno*V j haja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku >" « dobiva vsak član in članica. )( Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavaroj ; K. S. K. Jednoti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še njfj s članica te mogočne in bogate podporne organizacije, P°" ij pristopi takoj. . <,tii V vsak', slovenski naselbini v Združenih državah Ji '' L društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še ni«>a®7 fQ-f spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizacij fc / vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. j daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnih' y I ZALAR, 351 No. Chicago Street. Joliet, Illinois. £ Ettore Mvti, novi gene• ralni tajnik fašistične stran ke 'V Italiji. Ignac Moscicki, bivši predsednik poljske republike živi daj s svojo ženo v Švici. /tri Pleoidni in Gospobaw| (f» y h judje | vedno najprej pogledajo ^ OGLASE f V t Mi. Ameriški Domovij« in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tel*1 j0 oglašuje. oc • h Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči L skega naroda in oglašujte svoje blag0 in V 1& AMERIŠKI DOMOVINI J j* 11 I&vlačalo se *Oam ou'A berry domov grede, "kako ti je to všeč?" "že, že, zahvalim, mojster," je odgovoril Oliver, precej se o-botavljaje. "Preveč pa ne, mojster." "E, se že privadiš sčasoma, O-liver," je rekel Sowerberry. "Prava reč, da se le privadiš, ljubi moj.". Oliver je ugibal sam pri sebi, ali je vzelo gospodu Sowerberry-ju dosti časa, da se je temu privadil. Pa si je mislil, da bo bolje, če vprašanja ne sproži; šel je v delavnico in premišljeval o j vsem, kar je videl in slišal. Dalje prihodnjič je bilo še bolj pošastno nego nami. Neposredno zatem se je prikazal duhovnik; spotoma si je o-blačil koretelj. Gospod Bumble je zavoljo lepšega pretepe) enega, dva dečka, velečastih gospod so prebrali iz pogrebne knjige, kolikor se je dalo stlačiti v štiri minute, izročili cerkovniku koretelj in zopet odšli. "No, Bili," je velel Sowerberry kopaču, "zasadi lopato!" Težave ni bilo z zasipanjem, zakaj jama je bila tako polna, da je bila gornja krsta samo ne-! kaj čevljev pod površino. Grobar jo je zametal s prstjo, jo na-! lahno poteptal, vrgel lopato preko rame ir* šel, za njim dečki, ki so precej na glas žalostno mrmrali, da je tako hitro zabave konec. "Pojdimo, prijatelj," je potapljal Bumble moža po rami, "pokopališče bodo zaprli." Mož — ki se ni ganil, odkar se je postavil na svoje mesto kraj jame — se je zdrznil, dvignil g-lavo, strme pogledal človeka, ki ga je nagovoril, stopil korak, dva naprej in pal v nezavest. Bebasta starka se je preveč motila z javkanjem za plaščem (pogreb-nik ji ga je vzel), da bi se bila brigala zanj. Oblili so ga z vrčem mrzle vode, in ko se je zavedel, so ga spravili s pokopališča, zaprli vrata ter krenili vsak svojo pot. "No, Oliver," je rekel Sower- tegnil Olivera za seboj in odhi-tel. Drugi dan (rodbina je dobila medtem podporo: dvafunten hlebec in kos sira, gospod Bumble sam je to prinesel) sta šla Oli-vor in njegoy gospodar zopet v borni stan; gospod Bumble je bil že tam in z njim štirje možje iz ubožnice, nosači. Stare, črnp plašče so vrgli starki in možu preko njihovih cap, zabili so golo krsto, nosači so jo zadeli na ramena in odnesli na cesto. "Sedaj se pa pravi pot pod noge, gospa!" je šepnil Sower-berry starki na uho, "precej smo se zapoznili, gledati moramo, da nas ne bo duhovnik čakal. Stopite, ljudje božji, kar se le daj" Po tem opominu so pohiteli' nosači pod svojim lahkim brte-menom; -žalujoča dva sta se jih držala, kar bliže sta mogla. Gospod Bumble in Sowerberry sta stopala na čelu s čvrstim, čilim, korakom. Oliver, ki ni imel tako dolgih nog kakor njegov mojster, je capljal poleg njiju. Vendar ni bilo sila tako zelo hiteti, kakor je domneval gospod Sowerberry, kajti ko so dospeli do mračnega kota na. pokopališču, kjer so rasle koprive in kamor so pokopavali občinske siromake, duhovnika še ni bilo tam. Cerkovnik, ki je sedel v žagrežu poleg ognja, je sodil, da bo prejkone minila ura ali kaj, preden pride. Zato so postavili nosila kraj jame in starka in mož sta čakala potrpežljivo na vlažni ilovici pod mrzlo pršavi-co. Prizor je zvabil na pokopališče nekaj raztrganih dečkov. Z glasnim vriščem so se igrali skrivalnice med nagrobniki ali pa so za spremembo skakali čez ra-kev, zdaj od te zdaj od one strani. Gospod Sowerberry in Bumble, ki sta bila s cerkovnikom o-sebna prijatelja, sta sedela z njim pri ognju in prebirala časopise. Naposled, ko je minila debela ura, so stekli gospod Bumble, Sowerbrerry in cerkovnik k ja- "Ah," je vzdihnil mož, solze so se mu ulile in padel je na kolena mrtvi ženi k nogam. "Pokleknite, pokleknlite, pokleknite okrog nje vsi, kar vas je, in poslušajte moje besede! Povem vam, od lakote je umrla. Nikoli nisem vedel", kako je slaba, dokler je ni mrzlica stresla; in potle so ji pribodle kosti skozi kožo. Ne ognja, ne sveče; v temi je umrla — v temi! &e otrokom ni mogla pogledati v obraz, a slišali smo, kako je šepetala njih i-mena. Beračil sem zanjo po cestah', pa so me zaprli. Pridem nazaj, ona umira. Vsa kri mi je lisahnila v srcu, zakaj sestradali so jo do smrti. Pred Bogom prisežem na to, On je videl. Sestradali so jo!" Z rokami si je ril po laseh, divje zavpil, valjal se po tleh z izbuljenimi očmi in 3 peno na ustih. Otroci so preplašeni bridko jokali, a starka, ki je bila doslej tihnili. Možu, ki je ležal še vedno sprožen na tleh, je odvezala ovratnico in se primajala k po-grebniku. "Moja hči je bila," je rekla starka in pomignila z glavo proti mrliču. Njeno topo škiljenje ves čas tako mirna, kakor da je popolnoma gluha za vse, kar se godi, jim je zagrozila, da so u-vzočnost smrti same na takem mestu. "Moj Bog, moj Bog! Ali ni čudno? Jaz, ki sem jo rodila in sem bila takrat odrasla ženska, naj zdaj živim in s© veselim, ona pa — tu leži, tako mrzla in otrpla. Moj Bog, moj Bog — to si premisli kdo! Prav, kakor bi igrali, prav kakor bi igrali." Ko je to bedno bitje mrmralo in se hehetalo v svoji grozoviti veselosti, se je pogrebnik obrnil, da bi šel. "čakajte, čakajte!" je rekla starka z glasnim šepetom. "Ali bo jutri pokopana, ali pojutra-nj