r Največji »iornuid dnevnik A w Zdnrfnih državah 1 Velio ca mleto . . . $6.00 S Za pol lete ..... $3.00 fl Ze New York celo leto • $7.00 B Za inosematvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. fpmi,u.........—........" ""— 5 The largest Slovenian L>afl/ so tke United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered a* Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at Hew York, H. under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1249 No. 71.—Stev. 71. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 26, 1937—PETEK, 26 MARCA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. JUGOSLAVIJA IN ITALIJA STA SKLENILI POGODBO ITALIJA PRAVI, DA BO DOVOLILA SLOVENSKI POUK V ŠOLAH NA KRASU, PRIMORSKEM IN V ISTRI Jugoslavija je priznala zavzetje Abesinije, kajti v pogodbi je označen Viktor Emanuel Kot "italijanski kralj in cesar Abesinije". — Pogodba, ki je bila sklenjena za dobo petih let, bo kmalu o-dobrena. — Predvsem gre za izboljšanje trgovinskih odnosa jev. Stavkarji odšli iz Chryslerjevih tovarn BEOGRAD, Jugoslavija, 25. marca. — Jugoslavija in Italija sta dapes podpisali nenapadalno pogodbo, ki naj bo veljavna za dobo petih let. Pogodba določa tudi gospodarsko in politično sodelovanje med obema deželama. Pri tej pri!;ki je Jugoslavija priznala tudi zavzetje Abesinije, kajti v pogodbi je označen italijanski kralj kot "cesar Abesinije". V imenu Italije jo je podpisal vnanji ministei grof Galeazzo Ciano, v imenu Jugoslavije pa jugoslovanski ministrski predsednik Stojadincvič. Pogodba določa: Jugoslavija in Italija bosta medsebojno spoštovali meje. Ce bi bila Jugoslavija ali Italija napadena od kake tretje države, bi nenapadena država ne smela pomagati napadalki. Za slučaj mednarodnih zapletljajev se bosta obe državi posvetovali o stališču, ki naj ga zavzameta Agitacija, ki bi ogrožala nedotakljivost ali sedanjo vladno obliko obeh dežel, bo prepovedana. Poseben odbor bo določil vse podrobnosti glede trgovine med obema državama. Pogodba ne bo imela nobenega vpliva na mednarodne obveznosti obeh držav. Veljavna bo za pet let, mogoče jo je pa preklicati po šestmesečni odpovedi. Pogodba 3topi v veljavo, kakorhitro jo odobri jugoslovanska narodna skupščina. Grof Ciano je ?ekel časniškim poročevalcem, da se otvarja s pogodbo novo razdore prijateljstva in sodelovanja med obema državama. Italija bo dovolila v slovanskem ozemlju, ki g2 je dobila po vojni, slovenske oziroma hrvatske šole in popolno versko svobodo. Prejšnja poročila so se glasila: BEOGRAD, Jugoslavija, 25. marca. — Iz zanesljivega vira prihaja zatrdilo, da bo podpis sporazuma med Beogradom in Rimom preložen do obiska čehoslovaškega predsednika dr. Beneša v Beogradu Jugoslovanski delegat pri Ligi narodov Dušan Subotič je že skoro en mesec v Rimu, kjer se pogaja za politično pogodbo, ki naj bi uredila vse nerešene probleme med Jugoslavijo in Italijo. Nadomestni vnanji minister bo v kratkem odpotoval v Rim. da se pogaja za gospodarske določbe v pogodbi, da bo Jugoslavija izvažala v Italijo les, živino in razne surovine. To blago ne bo plačano samo z italijanskim, temveč tudi z avstrijskim in madžarskim blagom. Skratka: Jugoslavija se približuje rimskemu gospodarskemu bloku. Ta načrt pa je zadel na velik odpor v Pragi in Bukarešti. Celo Beograd se boji, da Italija zahteva preveč, ko želi imeti z Jugoslavijo zvezo. Na posredovanje čehoslovaške vlade je bil podpis pogodbe slednjič preložen do seje Male antante in do obiska dr Beneša. Za sprejem italijanskega vnanjega ministra grofa Galeazzo Ciana so na javnih poslopjih razobesili jugoslovanske in italijanske zastave. Listi so objavili pozdravne članke, ki so poudarjali veliko važnost prvega obiska italijanskega vnanjega mini- *** MAROKANCI SO USTAVILI REPUBLIKANCE General Franco je proti republikancem vrgel več tisoč Marokancev. Nemci so nadomestili Italijane. MADRID, Španska, mar-ca. — Zmagoviti republikan ei so so na fronti pri Guadala jari zapletli v vrmV boje / Mai*okauci, katere j«' genera: Fraueo poslal na fronto, da na-dome-te razbit«' italijanske le-gije. Pro« I i raj or i republikanci s«» zadevali na vedno večji odpoi. ko so Franeovi vt-terani zasedli najvažnejše postojanke, k;:-tere so Italijani zapustili. V svojem prodiranju >o republikanci napredovali na celi fronti z« -•"» milj in general Franco je proti njim poslal vso čete, ki jih je mogel pogrešiti na družili krajih. Na najhujši odpor so republikanci zadeli pri Padilla de Hita. H END AYE, Francija, J.">. marca. — Nemške najboljše čete so bile poslane na fronto pri (iuadalajari. da nadomeste Italijane, ki so divje bežali pred republikanci, in so vstavili republikansko prodiranje pri Almadrones. VALENCIA, Španska, 25. marca. — Faši-tirne čete, ki sc zbirajo v bližini Almadrone4, in se pripravljajo na novo o-fenzivo proti Madridu, so imele velikanske izgube. ko so republikanski letalci vrgli na nje 4<>0 bomb in so oddali na nj" 15,000 strelov iz strojnic. Do artilerijskih bojev je pri šlo, ko sc jo umikajoča fašistična armada vstavila okoli 12 milj južno od Siguence, kjer se je pričela nesrečna ofenziva proti Madridu. Fašistična armada je pričela kopati zakope, kar pomeni, e bori na strani fašistične armade. Ruska nota pravi, da je /e skrajni čas, da odbor dožene natančni položaj na Španskem. Ru>ka nota je bil oster odgovor Mussoliniju. ki je svojega podanika Dino Grandija posla! pred odbor ter mu naznanil, da Italija na noiben način ne bo cdpoklicala svojih prostovoljcev iz Španske. Maiskv je rekel, da naj odbor dožene, ako med Italijan* i»a Španskem ni tudi kaj voja kov italijanske regularne ai-made. Maiskv je Italijo naravnost obdolžil, da je pošiljala svoje vojake generalu Francu po 20. februarju, ko je 27 držav podpisalo pogodbo, |h> kateri so so zavezale, da preprečijo vsake pošiljanje prostovoljcev n Špansko. Graiudi. rdeč od jtv.e, je za-klical: "To je izzivalna nota! Komunistični poslanik bo od italijanske vlade prejel odgo vor, kakoršnega zasluži.'T Fašistične države so po svojih zastopnikih takoj stopile na Grandi jevo stran. Nemški po slanik baron Joaeliim von Rib bent rop je označil rusko not« kot hinavsko. ROOSEVELT JE POSEGEL V KRIZO STAVK Predsednik je skli c a 1 konferenco v Belo hišo. Seja v soboto bo skušata najti sredstvo za poravnavo. DELAV. VODITELJI SO STAVKARJE LE S TEŽAVO PREGOVORIL! LANSING, Mich., 25. marca. — United Automobile Workers of America so zadostili nekaterim določbam včeraj sklenjenega 'premirja \ Odšli so namreč iz osmih Chryslerjevih tovarn, katere so imeli osemnajst dni zasedene. S tem je bila omogočena nadaljna konferenca med voditelji obeh strank in governerjem Murphyjem. Konferenca >e je pričela po-, zno popoldne, zatem ko je po J lieija naznanila, da so štrajkar-. j j zapustili tovarne. Kot j«* do j gnala površna preiskava, uis«»[ napravili v tovarnah noben«-1 škode. Delavska voditelja Homer Martin in R. T. Frankensteeii sta se zelo trudila, prodno >ta pregovorila štrajkarje, naj prenehajo s sedečo -tavko. Največ je >evt»da zalegla beseda Johna JL. l>e\visa, ki je >j»revi del, da res ne bo mogoče ničesar do.-eči. če ostanejo stavkarji v tovarnah. Strajkarji so |>etkrat glasovali, če naj «»«1 idejo ali naj o-stanejo. Šele ko je peto glasovanje ugodno izpadlo, s«: "#ačc li odhajati. Homer Martin jim je rekel. — S tem, da odidete iz tovarn, ne boste ničesar izgubili. Mi se bomo borili do konca in ne bomo odnehali pre/ dokler ne bodo vse naše zahteve izpolnjene. GENERAL ŽIVKOVIČ VPOKOJEN BEOGRAD, Jugoslavija, 25 marca. — Regent knez Pavel je za stalno vpokojil bivšega jugoslovanskega diktatorja generala Pero Živkoviča, ki je 1 > 11 vodja jugoslovanske na rotim* st ranke. Vpokojitev generala Živkovi ča. ki je bil kot mlad častnik vdeležen pri umoru kralja Aleksandra Obrenoviča in kra. Ijioe Drage leta 1903 in ki je deloval v tesni zvezi s kraljem A leksand rom K a radžordževi -čem, pomeni konec zadnje vrveže sedanje vlade z diktatorsko vlado kralja Aleksandra. WASHINGTON. D. C., 25. marca. Vodilni kongresuiki se naznanili, da bo imela konfc renea. katero je skli<*al za so-boto pretlsednik Roosevelt v I >»•! i hiši. namen izdelati načrt za preprečen je ali pa za poravnavo večjih stavk. Voditelj demokratske večini v senatu, senator Robinson, pravi, da -e stavka v avtome bilski industriji bliža krizi i:> da bo legislatura prisiljena poseči vmes, ako stavka do konca tedna ne Im> poravnana. Rekel pa je, da niti sam ne ve, kaj i kaže napraviti, kajti zvezno najvišje sodišče je razsodilo, da nima niti zvezna, niti dr žavna vlada pravice posegati v delavske spore. Sklicanje konference so objavili uradniki začasne Bele hiše v Warm S]»rings. Ga., kjer se nahaja predsednik že dva tedna na počitnicah. Predsednik se bo v petek popoldne odpeljal iz Warm Springs in be dospel v Washington v soboto dopoldne. Senator Robinson je rekel, da se bodo poleg njega konte renče udeležili speaker Bank-head. voditelj demokrat-ke večine v poslanski zbornici Ray-burn in mogoče tudi podpredsednik Garner. Poslanec Dies je zopet govo-j ril proti sodečim stavkam in je j naznanil, tla bo njegov odbor prihodnji teden imel zasliševanje glede predloge, da bi kongresni odbor preiskoval sedeče stavke. Dies je rekel, da se javno mnenje že pričenja obračati proti najnovejši nepostavno-sti. "Stavkarji naj pomislijo, tla je bila cela vrsta sedečih stavk, preti no sta Mussolini in Hitler prevzela oblast dežele/' jo rekel Dies. Poslanec Bernahd je svoje-časno zagovarjal avtomobilsko stavko in rekel, da je postavna. 44 Ta stavka je popolnoma pravična." je rekel, "in nikako kr šenje lastninske pravice. Tudi lelavec je dal v industrijo svoj delež. Njegovega deleža ni mogoče lahko preceniti v dolarjih in centih, toda brez njegovega deleža ne bi bilo nikake industrije in ga ima pravico hraniti'' Poslanice Hoffman iz Miclr-gana je rekel, da na tisoče tie la veer njegove države upa, da bo predsednik Roosevelet z vso odločnostjo obsodil nepostav-na komunistična sredstva sedečih stavk, _ v. ADVERTISE in 4 GLAS NARODA" List "Vreme" pravi, da ta obisk dokazuje, da je napetost med Jugoslavijo in Italijo znatno ponehala. Politični krogi zatrjujejo, da kakoršenkoli sporazum med Jugoslavijo in Italijo ne bo v nasprotju z obstoječimi zvezami. Ti krogi zagotavljajo, da taka pogodba z Italijo ne bo premenila jugoslovanske naklonjenosti do nemško-italijanske politične osi. . „ Navzlic temu pa bo po splošnem -mnenju pogodba izvanredno važna za vzdrževanje miru v Sredozemskem morju in na Balkanu, ker so dosedanji odnosa j i med Beogradom in Rimom povzročali vedno veliko bojazen. DRŽAVNIKI MALE ANTANTE PRESENEČEN! Cehoslovaki so domnevali, da se bo Stojadi-novic prej posvetoval z Benesem, predno b o povabil grofa Ciana v Beograd. PRAGA, C'clioslova»ka. 25. marca.— Li-t *ACesko Slovo", ki j«' v ozki zvezi s predse«In! kom dr. Benesem. da obisk italijanskega vnanjega ministra grofa Ciana v Beogradu, v čehoslovaški javnosti ni povzročil nikakega present* čenja, kajti Mussolini in vplivni jugoslovanski politiki so /• pogosto omenili, da -e o.l-nošaji meti Jugoslavijo in Italijo izboljšali. Vendar pa li-t izraža presenečenje nad tem. da j«' errof Ciano obiskal l»<*o-grad pred dr. Benesem. BTKAREftTA, Romunska, 25. marca. — Romunski uradu* krogi se zadrže tiho glede ob? ,-ka italijanskega vnanjega mi nistra grofa Ciana v Beogradu Romunska je bila obveščena, da se namerava Jugoslavija z Italijo pogajati za sporazum in Romunska se boji. da bo .lit goslavija s tem opustila nekatere svoje obveznosti do Mal-' antante in Balkanske*zveze. Vnanji minister Viktor An-tonescu bo ministrskega preti setlnika Stojadi noviča naprosi i, tla ga obvesti, ako bo pogodba >kh'rijcna. O CEM STA RAZPRAVLJALA CIANO IN STOJADINOVIC Jugoslovanski jH»litiki >]i|o". no mislijo, da je Stojadinovič otl grofa C«ana zahteva!. polni svobodi, kakorš-no dovoljuje Jugoslavija i 'ali-janskim manjšinam v Dalmaciji. 2. O v el ik ?m f i-sf i čn em zatiranju jugoslovanske manjšine v Italiji. 3. O stališču Ttalije glede naseljevanja hrvafcsk.h ekstreni«-tov in glede hrvatskih teroristov. katerih delovanje je Italija podpirala. PETORČKE IMAJO SKORO MILUON DOLARJEV TORONTO. Kanada. marca. — Svetovnoznaue 1>:-onne |H'torčke so zaslužile ^kn-ro milijon dolarjev > filmskim! slikami, reklamami in drugim: pogodbami. I)t> včeraj jim je bilo izplačanih $T)7-J.7<>."), dobiti imajo pa še $287,Samti Fox Film Co. jim je plačala $2:io,ooo. SLABE PLAČE KONZULARNIH OSLOŽBNCEV _ ŽKXBVA, Švica, 25. marca. — Ameriški konzuli po vsej Kvropi pričakujejo velike «I«--lavske tež k oče, ker tuji konzularni nameščenci ni>o zadov«»lj-4. O vprašanju glede ^lba-lni s plačami, katere določa «lr- I zaviti department v Washing-5f 0 bo^oeuo^tl Jadrana, .^»touuf ^_ _ •WLSfB V'AIIVVZ** New York, Friday, March 26, 1937 THE LARGEST SLOVEN F VA1LI IN UJ33. "Glas Naroda" (A Oorpocadoa) Owned and Published tor 9L0TENIC PUBLISHING COMPANY Prank Sakaer, President L Bsoedlk, Tnm. Place at 019 West 199 baitw at the corporation and addrssss s of above officers: Now I«k Otj, N. 1 "GLAS NARODA" (Votes of tke Pespte) • lasaod Brsj Day Except Sudan sue 1 Holidays 9« oefto loto Kanado . • trn pol leta . trn Četrt leta volja m iusriko in •••••sssssassssssss •••••••ssss*teo*sss #300 eeeOOOe«oeoeoeoeee $1*50 Za Now York Zs pol leta .. Zs iDozemstvo Za pol leta .. sa celo loto $7.00 sa celo leto......$7.00 .«••».••••••••*•«• $3.00 Subscription Yearly 90.00 Iz Slovenije. Dopisi bre» podpisa In osebnosti se m prloMnjejo. Denar naj ee blagovoli oVlJa^l po Ifonej Order. Pri sprememb) kraja oaročnikor. prosimo, da «e nam rudl prejteje blvtliKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement od Agreement "Glas Naroda" Unajs vsaki dan izrsemSl nedelj ln prasnlkon "«LA8 NARODA**. 21« W. 1Mb Street. New f«k N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 HULLOVA PRIZADEVANJA Državni lajn i k Cordell Hull že dalje rasa skuša zastopnike tujih drža* opozoriti na veliko nevarnost neprestanega oboroževanja. Nedavno je Hull pozval nekega inozemskega državnika, tla naj Evropa vzame zgled na mirovni konferenci v Bue-lK.s Aires. Vladni krogi >o mnenja, da je neobhodno potrebno, da evropske države pritisnejo na zavore, ako hočejo odvrniti vojno. Nekoč je Hull rekel: "Ako v enem letu ne pride do vojne katastrofe, je gospodarska (katastrofa neizogi'bna in posledica tega id i onega je cnako% slaba za nas." Četudi Hali tega noče povedati, je znano, da je o tem razpravljal z mnogimi inozemskimi diplomati. Posebno odločno »se je obrnil proti -zahtevi, da je naprej rešen določen problem, predno jc mogoče načeti vprašanje o .svetovnem miru 111 blagostanju človeštva. Hullova . varila so baje padla na rodovitna tla. To pa še ne pomeni, di so se ali pa se .bodo Združene države vmešavale v evropske zadeve. Kot pravi nek dobro 7)011 čeu vir, je predsed. Roosevelt pripravljen dati spodbudo za novo razorožitveno in gospodarsko konferenco, kakorhitro mu bo dana prva priložnost. Sedaj je pa še ni iCAKO BODO NADZIRALI ŠPANUO Nadziral ni sistem, ki ga je sprejela konferenca za nevme šavanje v španske zadeve, predvideva nadzorstvo na kopnem in na morju. Pri tem naj bi špansko portugalsko mejo nadzirali; An gleži; špansko francosko ozemlje mednarodna oblast. Tudi kratka kopna mejo med Špansko in Gibraltarjem naj pride pod kontrolo. Posamezne morske predele so si razne države razdelile takole: Severno .ibalo Španije od francoske meje do rta Busta bo nadzirala Velika Britanija, severozapadno obalo Španije od rta Busta do portugalske meje Francija, južno obalo Španije od portugalske meje do rta de Gata Velika Britanija, jugovzhodno obalo Španske od rta de Gata do rta Oropesa Nemčija, vzhodno obalo Španske od rta Oropesa do francoske obale Italija, špan-!-ko-maroško ob1. marca. Središče celotnega sistema je londonski nadziral ni urad, ki mu je poročati o vseh prestopkih. Posebna dolooba daje silam proste roke, če bi se ta ali ona druga sila, izTzemši posamezne (primere, ne držala načelno sprejetih obveznosti. Pogodbene določbe obvezujejo doslej samo 27 držav, ne nanašajo pa se 11a izvenevropske države. Nadaljnje delo pojde sedaj za tem, da bi zasedli londonski urad, nastavili potrebne nadiziralne agente in jih poslali na svoje mesto. Skratka, stvar gre tako p očasi, da nima nobenega praktičnega pomena. "-IAZ SEM BRADE-5KO, SIN SMRTI' V Dolnji vasi pri Mirni |>e-či so v rani jutranji uri napadli it neznani štirje roparji 50-letnega posestnika Jožefa Proga ija. Nezazeljeni nočni obiskovalci so k hiši prislonili lestev, ]k> kateri se je ed «1 skozi podstrešje splav.il v vežo. Prvo neznaneevo delo je bilo da je od znotraj iKlklenil vrata svojim trem tovarišem. Eden je pobral v veži ležečo sekirico, nakar so vsi štirje skočili v Progarjevo spalnico. Proga 1 in njegova 45-lctna žena sta se zaradi ropota prebudila. Vsa-iprt**tr«všena sta zagledala o-krog svoje |n>stelje našemljen«* bamdiite, ki so od Proga rja zahtevali denar. Roparji so od posestnika zahtevali, da jim mora izročiti 50,000 l>:n. gotovine, č«*<š, da dobro vedo, da ga hrani v hiši. K temu je drugi ropar pripomnil: "To je gazda." Ker seje posestnik z.\-litevi upiral, mu je dragi zagrozil: "(\iti!" Progar ni !?o-tel niparjern izročiti denarja, še manj pa povedali kje hrani. Da bi ira k temu pr:s;lili. so ga zvezali in začeli }> tete pati. Tepli so ga z ušes-»m sekirice po vsem telesu. B - ječ se za življenje, je Proga r roparjem končno povedal, kje ima splavljen denar. B#lo je 870 Din, kateri znesek so roparji sami prešteli v hiši. Očividno pa s tem denarjem niso bili zadovoljni, ker so hišo še temeljito pn brskali. Vzeli so še tri moške obleke, dva zimska suknjiča, dežnik in nickel friasto uro z verižico. Roparji so pred odhodom izročili Progarju listek, na katerem so bile zapisane črke V. K. G. in besede "Bradeško — sin smrti." Ropar, ki je posestniku izročil listek, mu je dejal, da je 011 znani Bradeško in da je pobegnil iz ljubljanskih zaporov. Značilno je, da so vs» roparji govorili mešanico slovenščine in hrvaščine. Tretji ropar, ki ni bil našemljen s predivorn in črnilom, je bi! videti zelo mlad, okroglega obraza Ln precej rojen. Po vceh znakih sodeč so morali bi:i domačini, ki so dobro poznali razmere v Progarjevi b;ši. Prazne zibelke— nič imperija Peter Zgaga Italija oziroma njeni vodilni krogi so začeli novo križarsko vojno proti 'praznim zibelkam.' Mugsol i 11 i jeva 4 4 demokra tska •politika" j« dala nove pobude. V svojem govora 26. maja leta 1927 je dal italijanski ministrski predsednik pn i znak za gibanje, ki je šlo »a tem, da bi se padanje števila rojstev v Italiji ustavilo in da bi se italijansko ljudstvo navdušilo za po-množitev naroda. Odtlej se je Muisokrajin, ki se ponašajo z največjim številom otrok. Že tu je namignil na svoje' nadaljnje namere. Dejal je: "Ljudstvo s praznimi zibelkami si ne more osvojiti imperija. Če ga že imajo, tedaj pride ens, ko jim ga 'bo zelo t«*ž-ko braniti in obzraniti. Pra-vio do imperija imajo samo rodovitna ljudstva, tista, ki imajo dovolj ponosa in volje, da bi svoje pleme razširila jh) svetu. Želel bi, da bi te moje besede dale povod za resno razglabljanje v nekaterih italijanskih provincah." Mussolini je namigoval tu zhi-sti na nizko število rojstev v severnoitalijanskih industrijskih provincah Piemontu in hi-j guriji. Dočim se je na primer, lansko leto v Matera rodilo 36.8 otroka na tisoč prebivalcev in v Bariu 32.2. je izkazoval Tu-! lin samo 13.7 in Genova celo 112.5 novorojenca na tisoč pre-1 biva lev. Oomo ob istoimenskem jezeru se je ponašal sploh z najnižjim številom rojstev,' namreč 9.3. Veliki fašistični svet je zapretil sedaj provin-cinin s praznimi zibelkami s hudimi ukrepi; če se ne bodo do naslednjega ljudskega štetja v tem |>ogledu poboljšale, jih bo razpustil. Nastala bo torej prava križarska vojna. Demokratska vprašanja so predstavljala vodno zelo kočljiv problem. Sami propagandni ukrepi ne -zaležej o nič, to je okusila Italija sama. Tudi če je Turinčamom stokrat na dan vbijala v glavo, naj izvrše svojo dolžnost, ni s tem dosegla ničesar. Zato so se uradni krogi ogledali, kako je v torn pogledu drugod in posebno so jim imponirali nekateri ukrepi, ki ! jih jeisprejela hitler j evska Nem ^ t ija. V prvi vrsti namerava I Italija 'dajati novojioročencem posebna posojila, nato pa urediti plače v skladu s številom otrok, ki jih ima kakšna druži-I na, pri čemer bodo samske ose-r be hudo udarjene. Družine s Leškega, ki ga je Guček očividno pre]M>zno opazil. Lokomotiva je zadela Gučka v hrbet in ga odbila. Pri padcu je zadel s tako silo ob kamen, da mu je počila lobanja in so izstopili možgani. Guček je bil na mestu mrtev. DESET BRATOV VOJAKOV Večkrat čitanio v časopisju o rodbinah z obilnim otroškim blagoslovom. V Hrastniku pa imamo rodbino z desetimi sinovi vojaki. .le to dobro znana Kmetičeva družina. Pokojni o-«"e Miha Kmetič je bil pri premogovniku šihtmojster v svoj-stvu uradnika. V srečnem zakonu se je rodilo enajst otrok; piva je bila hčerka, nato pa deset sinov. Najstarejši sin Friderik Šteje zdaj 43 let. najmlaj-)ši Franc pa 22. Vseh deset bratov je nosilo vojaško suknjo *n ako bo domovina klicala, bo šlo vseh deset Kiuetičev branit njene meje. številnimi otroki bodo imele v vsa»kom ozira privilegiran polo-' žaj. Še bolj krepkih posežkov v družinsko življenje se lioče fašizem za enkrat izogibati.' Celo davkov na dedščine noče načeti in o "pofašistenju tiru-1 zine" ne govori več. Mussolini; upa, da bo z milejšimi ukrepi! nego so uveljavljeni v Nemčiji,! dosegel isti uspeh. "Demokratska politika" ima v ostalem v Italiji že dolgo zgodovino. Že Cezar in posebno Avgust sta s 'svojimi paragrafi dajala prednost družinam s številnimi otroki. Avgust je proglasil zakonojoni, kakor sedaj hitlerjevei, za |>osebno hud zločin in z drugimi zakoni je skušal ustvariti pogoje za zdravo demokratsko |M>lrtiko. Mussolini zelo upošteva Avgustovo /|K)litiko v ti«ni |>ogIedu. Čeprav je Tacit o njej in njenih uspehih napisal precej neugodno sodbo. NENAVADNA NESREČA V mariborski bolnišnici se zdravi 32-letni posestnik Alojz Kldbasa od Sv. Jurija ob Ščav-nici. Imenovani je bli zaposlen pri podiranju drevja. Ko I je držal drevesno krono z vrvjo k tlom, ni opazil da se mu je vrv zapeti a 11a levo nogo. Nenadoma je spustil vrv in drevo j ki se je vzravnalo, je vrglo Klo-I baso 15 metrov visoko v zrak. j K sreči je obležal le z zlomljeno levo nogo in dragimi lažjimi poškodbami. Pozor rojaki!; REDUKCIJA PRI ZAGORSKEM RUDNIKU Kakor se čuje, bodo pri premogovniku reducirali okrog 25 rudarjev, ki so bili pred nekaj meseci začasno sprejeti. Vzrok je v zmanjšanih naročilih. Zlasti znižane so dajatve državnim železnicam. Kader brezposelnih se bo povečal, in če ne pri -de kmalu do večjih javnih del, bo marsikatera družina trpela pomanjkanje. VLAK JE USMRTIL OBRTNIKA Te dni se je vračal 28-Ietni čevljarski mojster Franc Guček ki je imel svojo Obrt v Prešernovi ulici in ki je stanoval v Zagradu, v dežju iz Pečovnika po železniški progi domov Pod Stegujevo restavracijo je pri-vozil za njim tovorni vlak iz Tlnoforl so dcblli pottioS pri bolestih ali bolečinah vnetih mišic — c p-r vdrgnenji. PAIN-EXPELLG^ z varstveno znamko SiJroj v rabi 70 lot. > J? J Inv mo v zalogi BLAZNIK8VE Pratike za leto 1937 KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna, navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING €0. :: POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA":: S0 V«t IMk StrMt Hew York, * T, 25c Cena 9 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, H. Y. — Žganje je predrago, — je ugotovila alkoholna oblast. Ba> zato so se zoj»et pojavili tnunšajnarji in butlegarji. V S'ew Yorku je mogoče dobiti kvart dobrega munsajna za dolar. Pa ima muušajuar pri kvarili še vedno |>etdc.set centov vi >tega dobička. To je petdeset odstotkov. < 'asi, ko so prodajali svojo robo s tisoč odstotki dobička, so seveda zaenkrat minili. — Zaenkrat, — pravim, kajti v Ameriki je vse mogoče. Kdo. razen suhačev, je sanjal leta 11)15 o prohibieiji, k; je pet let kasneje padla kako: mora na vso deželo. * rijudnost je lepa četi nos!. Poznam pa kavalirja, ki je tem pogledu v*e prekosil. Iz pralnice so mu nosili teden za tednom raztrgano perilo. Dolgo časa je molče gledal in tr pel, slednjič je pa pisal upre vi pralnice nadvse uljudno ]»i-miio in ga zaključil z l»ese*lanr : — In ko boste v bodoče pra li iu likali moje perilo. Va-uljudno prosim, da pustite že vsaj malo srajce na rokavih. * — Dragi moji, — je rekel i pridigar, — danes bom govoril, r. laži in lažnikih. Govoril bom 0 kazni, ki bo zadela lažnjivee. Kdo med vami je čital po glavje v evangeliju evangelista Matevža.' Kdor ga je či tal, naj dvigne roko. In vsi. kolikor jih je bilo v cerkvi, so dvignili roke. — Lepo, lei>o. — se je ua smchnil pridigar. — Danes sije pa zbrala v cerkvi čedna banda. V evangeliju sv. Matevža namreč ni 29. poglavja. * Ta je iz Cmegore, kjer živ«* revni, toda pretkani ljudje. In med njimi je živel čiča Marko, ki je baje prebrodi! vsa morja in prehodil ves svet. In vse je vedel in znal. Govoril je |M)leg srbščine tudi turški iu albanski, za silo se je pa tudi z Xemccm, Francozom ali Angležem zmenil. Pa .pride nekoč v C r nogo r o angleški časnikar, ki se je ho tel seznaniti z ljudmi in z običaji dežele. Opozorili so ga tudi na čiča Marka, ki je vse vedel in znal ter je prebrodil v>n morja in prehodil ves svet. — Takega človeka pa velja videti, — si je mislil Anglež ter se odpravil k njemu. 1 — Pa res vse ves.' — ga je vprašal Anglež. ŽENITVOVANJSKO POTOVANJE NA BOJIŠČE. Nečak Wins tona Churchilla, Esmond Romilly je odpotoval pred meseci iz Anglije v Špani-J jo, kjer je vstopil kot prostovoljec v mednarodno armado, i V bitkah se je tako odlikoval, I da je bil kmalu povišan v po-| ročnika. Bil je zaljubljen v j •svojo sestrično, 17-letno hčerko lorda Redesdaleja. Jesico Lucy Mitfordovo. Njen oče te ljubezni ni jemal r«*sno. nfrslce, da izvira samo iz pogostili sestankov bratranca in sestrične kot sorodnikov. Končno se je pa (prepričal o nasprotnem. 10. februarja je dekle skrivaj zapustilo očetovo hršo in odpotovalo v Dierpe, kjer s»» je sestalo z Estinondovimi starši. Od tam je (xl|>otovala v Bavonne, kjer jo je pričakmal po dogovoru njen bratranec in izvoljenec. Njen prvi ]x>skiis vkrcati >e na špaiiako ladjo in odpotovati m- ni posrečil. 17. februarja se je pa zaljtfbljencoma le posrečilo priti na drugo ladjo, namenjeno v Bilbao. Svojcem sta pisala, da se jima godi dobro. Dekle je sporočilo svojemu o-četu, da se namerava poročiti s svojim bratrancem in od^>ot4>-vati na špansko bojišče. Lord Rede»dale se je takoj obrnil ]m>-tom angleškega |M>slaništva na španske oblasti s prošnjo, naj preprečijo to poroko, češ da njegova hči ni polnoletna in da «4» brez dovoljenja svojih staršev ne sme ouiožlti. Razen tega je naprosil vsa angleška konzularna zas*to]*»tva a- Španiji, naj poskrbe. da se njegova hči čim prej vrne domov. V SPOMIN OB DKIGI OBLETNICI SMRTI NAM NE POZ ABLJ EN EG A SOPROGA OZIROMA OČETA GEORGE SAMSON-A One 30. marra pot«te dve leti, odkar si se zau dno poslovil od naM. dragi nam soprog ln ote. Telo Tvoje sniva veetti »en v hladni zemlji, toda duh Tvoj živi med nami in spomin na Tebe je in bo ohranjen v naših srcih do konta naših dni. Žalujoči: JOSEPHINE SAMSON, vdova; GEORGE in FRANK, sinova. Gowanda, N. 23. marca 1987. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-i vo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO trn % 2.55_________Dh». 19% 9 5.00__________Din. 200 $ 7.20_________1MB. SN $11.70___________Din. 500 123.00_________Din. 1000 945.00 __________Din. 3000 Za $ 6.50 ................- Ur 100 $ 12.25 ________________________________Lir 200 S 30.00 __________Lir 500 $ 57.00 __________________________lir 1000 $112.50 ______________________________Lir 2000 $107.50______Lir 3000 KEE 8t CENE SEDAJ RITKO MENJAJO 90 NAVEDENE CENE PODVHŽENE 8PEEMEMB1 GOBI ALI DOLI Za Izplačilo večjih meskov hot cforaj navedeno, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujejo ie boljfte pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Sa UplxHIo t 5.— morate postaU____________J 9.11 910^- - - _________9MJ9 919— " "__919^- $20.— » - _______.9*1.— 999U— " "_____99L90 Prejemnik dobi v starem kraju lsplsflk. v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LAH Mi ZA PRISTOJBINO It- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gi*i Naroda" 910 WOT t9tfc 0TKKET NEW TORB. K T. — Samo Bo«; vi' vse, — oil-vrne modro ("'rno^oree. — Ver pa vem, kakor ti. — Staviva, — predlaga An- »lrž. — Laliko jo tebi staviti, ker ni boali, da so se odprla vrata. Trije, štirje, otroci so prihiteli. Kakor tat s«' je splazil Hari mimo njih na cesto. Ni vedel, kam bi mahnil, toda zdelo se mu je, kakor da bi vedeli vsi ljudje, da je to Hari, ki gre tod. Hari, k? je pr«»d nekaj leti umoiil neko dekle. Da, tod k orač i on, mlad mož s sivo eulico pod pazduho. Ni več videti mlad, nad trideset, okoli štirideset morda. Mar ni za'klicai neki otročki glas za njegovim h Hitom čez cesto: "Hari!" Toda ni se ozrl, h* posjx'šil je korak. Nekaj korakov dalj«-se je ustrašil, ko j«* vid- I nekoga prihajati. Za trenutek ara je prešinila misel, da bi bežal. Toda možje mirno prihajal naproti ter vprašal: "Prijatelj, imate ogenj.' Pozabil sem vžigalice." Zapuščeno in hvaležno ga j-- }»ogledal Hari. Ne, nima jih, zelo mu je žal. Mož mu je še voščil lahko m h'. Hari se je ustavil pred nekoi izložbo, si obrisal znoj s čela ter bojeee pogledal na cesto. Xe. res je neumno misliti, da se ljudje ozirajo za njim. Mimo hodijo, in otroci se igrajo na pragu, ne da bi se brigali zanj. A zakaj gre jx> tej cesti? In kam namenja .* Sedaj se ga je lotevala utrujenost in ma!o-dušnost. Spredaj ob lopi stoji nekaj deklic, ki jedo pečen krompir. Nasmejale so se mu ter ga vprašale, ali hoče? "Ne, zahvalim!" Zavil je v stransko ulico Sl«*Ulljič je sedel ob Sel-di. Slišal je šumenje vode, rožljanje verig poti strehami skladiščnih lop in ropota njo težkih zabojev. In zgoraj so bile že prvo zv<»»le v brezmosečni noči. Vso se mu je zdelo ko sanjo, a niso bile sanje: Hari ni več jetnik. prost in varen sedi tukaj! Potem pa mu je bilo tako brezupno pri srcu, da se začel jokati. Mar so ti ljudje, ki so obračajo za njim, boljši ko on ? Pa tako je na svetu! Da, le naj se zgražajo nad njim. kolikor hočejo, to mu nič no de. On je izpuščen jetnik, vsi lahko vedo — tudi doma. A on ne ve, aii l>i šel domov. Danes zveeei že ne. In jutrif V velikem mestu je vendarle bolje. Zakaj so briga za ljudi? Nikomur ni, ki bi kaj hotel oil njega. Tukaj je Hari človek ko vsakdo ;n je izgubljen v množici in temi. Main ina je opazil, da ji. pri šel prav blizu svojega prejšnje ga stanovanja. Da, tukaj je majhna prodajalna, kjer jj kn-jKJval tobak, in tam čez na oglu tista kavarna, odkoder je im*-•koč |x>noči odvedel Pirojo. rJ in-gel-tangel škrobota iz odprtih vrat. Na oglu je jiostal ter se naslonil na zid. Odtod Jaliko vidi okno svoje nekdanje sjt»e. Tamkaj se je zgodilo, v kotu med skrinjo in oknom, tamkaj je ležala. Tamkaj se je razbilo njegovo življenje. Poznal je čas velike sreče skupaj z Ani-to, nato pa prvi čas po otrokovem rojstvu. An i tka. . . . O bi živela, bi bil Hari drug človek. Veter je žvižgal po cesti, nn-bo se je pooblačilo. A llari je zrl gori na zaprto in temno okno. In tukaj stoji morilec, lf.i li. I'i rojili prijatelj. N« nado mu >e j«- ustavila pred njim ne«-ka deklica ter mu rekla laska vo: "Pojdeš z menoj, prijatelji-čekHari se je ustrašil ter jo pogledal, odkimal ter >]>et po-irhilal gori na okno. Toda deklica skočil v vodo. Voda to sprejme brez udarca in sunka. Take> mračna in zaepti&čena je» voela peinoči. — Niliče no 1h) videl, ake> Hari »koči v vodo. Pote.'m ga ne* bo več, vexla bo njegovo truplo exlplavila v morje, izgubljeno in ne*znano. Zre na svoj don. -4arše» in otroke, texla vidi jih ko postavo v mogli. Brez g« notja moro sedaj misliti nanje. Tn Bog? Bog mu ne bo zameril, saj govore o neskončnem božjem usmiljenju! Da bi Bog ne imel usmiljenja z njim t Tako mora končati, tako se mora pe>koriti za Pirojo, tako je pravično. Zaikaj naj bi on ušel smrti in kazni? Tri velike korake in v vcwli bo! Sedaj je postal nedopovedlji vo žalosten. Ni mu bilo milostno življenje, a vendar mu je hudo, če bo moral umreti. Sočutje nad samim seboj ga je prevzelo. Bog ve« in ne bo ga kaznoval za ta korak. Enkrat se je* Hari uprl Bogu, se»daj ne več, toda ne more drugače, /e je hmtel zalučati culico v vodo. Te>ga pa ni storil, ker ima v nji spominek od patra Andreja. S culico v roki bo skočil v votle). Da, pater Andre*j, zaradi vas je Ilariju hudo. Nihče na -vetu ni imel tolikšnega zaupanja v Harija . . . Tako liitrei se* prevrača upanje v strah in žalost. Že o>eni dni bi moral biti Hari doma, a ga še ni. Zapustil je jetniš-nieo, toda nilie'e m- ve*, kalil Se je obrnil llari. Hari je i/ginil. Drug druge *ga peigle-dujejo doma, tenia nihče ne* ve- svetovati. Smrti ni tako t«-žko prenašati, ko negotovosti. < V izgubiš otroka, se strt* tvoje srce, toda solze se* tvoja rešitev. Strah in ncgoteivost o usodi svojega otroka je suha bridke >st. Ta ti gioda srce. Včasih začne mati ihteti sredi dela. Mimogrede preže ljudje skejzi odprta vrata, ali pa se na polju ozirajo za e>četom. Nihče ne govori z njim o tem. Le z globokim sočutjem zro *za njim, ke> odhaja, ker oče je, ki gre toil, star in sključen. Toda oče ne obupa. Neki glas mu pravi: Pojdi mu naproti. Osemkrat je že šel na hrib, toda Hari ni prišel. Danes pojele devetič. Vzdolž pašnika je odšel elo pe>te»ka. Voda je pljuskala tako |>e>ke>jno in čisto ob breg. Na jelše vem grmu je utrgal vejico ter je zagnal v vodo. Plavala je . . . nato pa je obvisela na neki kore»nini, dokler je ni odtrgala veja ter vzela s seboj. Toda tišina tukaj straši. Po enskem merstioku je šol mož čez ]x>fok ter dalje na hrib. Potem je* pogle*elal na vas in polje, ki jo ležale) poel njim, pogledal na nebo, ki se je visok-) in neizmerno l>e>čilo nad njim, in čutil je«, ko je stal tukaj: star mož, ki tiho joče. Potegnil jo čez svoje lase, mike in preden časte, pogle'dal na svoje roke, blede in slabe, z meidrhni, oteklimi žilami, gledal je svoje zgr-bančene obdelane dlani, fake) mu je bilo, ko da bi svoje (Nadaljevan}? na 4. strani.) Z BOJNE FRONTE PRED MADRIDOM Nedavno um ril i španski pesnik in mi-slec L"namuno, ki je bil od začetku državljanske vojne v Španiji na strani generala Franca, kmalu pa je padel pri nacionalistih v nvnii-lost. Preti svojo smrtjo je dal nekemu listu izjavo, ki nam pojasnjuje, zakaj se je to zgodilo. Zakričal sem na pomoč, bil sem prvi, ki je izjavil, ela je treba rešiti svobodo Španske, — je izjavil Unamtmo, toela , čas je hitel, bil sem priča novih izgredov, ugotovil sem nove nevarnosti v krogu skrajne desnice in sem o tem osebno govoril z generalom Francom. Dogajajo se zločini, padajo vL ve maščevanja in smrtnih e>b-sedb v množici Ne sice»r v Sa-lainajiiei, texla v elrugih mesiih, kjer vladata sila in samovolja. N.iwtopil sem proti take>mu početju in pre-govarjal sem gene»-rafla Franca, naj napravi re<| v deželi. Ne gre namre* samo z.t osvajanje, je pač razlika med pokoravanjem in nasilnim »a-vzemanjem. Generalu Francu sem izjavil, da je treba rešiti svoIkmIo Španije, ki ne smo 7>o-ntati kole>nija katerekoli države ali kate*re»gakoli naroda. Kaj se sedaj v državi propagira. nika'kor ni fašizem. Kar pripravljajo, je« karikatura liit-ierizma, me»el tem pa je» dežela pe^stala mednarodno bojišeV. Na vso te> nevarnosti in |»o-greške sem opoze)ril genenda Franea. Ni-sem bil izbirčen v bese Span ".je*. Španija preživlja hudo kri-"zo, ki je' prava patološka kriza. Španski narod jo bolan. V zadnjih 20 letih stal-no pada intelektualni nivo Španijo. Nekatere bolezni so se strašno razširilo mehi narodom in bolnikov ni nihče Zdravil. Imamo e>gre)in-no število duševtnih elegeneri-rancev, ki so oelgovomi za vse izgrede. To so ljudje, ki ne* vedo, kaj je junaštvo. Mislijo, ela je junaštvo v klanju 111 pe*-tju. Španski narod ima Še mnogo afriške krvi v svojih žilah. Ohranjeni so njeni divjaški instinlklti in navdušuje se za vse tajinstve-ne) in neznano. Abnormalne težnje duševno bolnih so povzročile današnje stanje. Rušenje, prelivanje krvi ni zločini niso plod mržnji-kolektivnega obupa španskega temveč pleni bolestno krizo ko-degeneriranega naroela. ki zaman fšče utehe za svoje ne*-7*1 rave instinkte-. Z naklado govore oni o iztrebljenju marksizma d raid ]»a o iztrebljenju fašizma. Te) se pravi, ela hočejo oboji izd ret i bilko s korenino in semenom. Duševni elogenoriranci no bi smedi uveljavljati zakonov. Ali naj prepustimo narod tem na milost in nemile^t? Vojaki rejVnblikanske armade v Caso del C ara po mečejo ročne bombe proti fašističnim postojankam. ... # NAROČILA ra ^rOHOTUEVK KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje vo knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove. bo dobil knjige iz do--novinec naravnost na svoj na «lov. "GLAS NARODA" pnžiljamo v tiaro do* uovmo. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori* — Naročnina za stari kraj slane $7. — V Italijo lista ne posi- -p- KNJIGARNA ' GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. Znanstveni In .... . . . . Poučni Spisi AHN*S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trtla vez. -Tli strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 60S strani. Trda rez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in dru?o nerodne ustanove. Kopato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO ISKRILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BLRSKA VOJSKA. Dr, strani. Cena .40 RONTON. *^se» strani. Cena ....................1.5« Knjiua o lepem vedenju, govorjenjn In oblačenju v zaščitnem življenju. ISODOfl DRŽAVIJANI naj narobe knjižico — "Honr to become a citizen of the United States'*. STATES. V tej knjisi vsji |M»jasniit> !n z»kc»-iit za naseljence. Cena .................. .50 HKKZrOSKI.NOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 struni. Cena.....33 CERKNIŠKO JEZERO IN' OKOLICA. Spisal M. Kabnj. Tnla vea. 75 strani. Cen;» ...... V knjigi je 21 slik in en zemljevt;ran:. Otin .........................80 lunarni (•roMem je z«'ln zajJeten in težaven in pa ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan narcnln<»-gos|Nslar- ski strokovnjak, je razširil kvo*~ <*elo tako. da bo služilo slehernei-u ket orienlM<^i spis* o denarju. OOMAfl ZDRAVNIK. Sj.isa! S. Kneipp. 240 str. Trda vea. Cena ......130 BroS. cena 1.35 N« v».-J i 1:» slovitega župnika, ki je zdravil naj-ra/.Ii«*-iiejie liolezni z navadnimi pripomočki. e>j.is I>olezni. Slike. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Kratijo Dolar. S slikami. 1TT8 strani. Cena ..........1.23 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spiral Franjo IMJ- !ui. 27S strani. Cena trda vez............. 1.50 broš............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOI~IA. !««= -»ninl. Cena .70 Zanimiv i»otopis s slikami »>»itl»i krajev nase stare domovine, ki so Slovencem ie malo znani. GOVEDOREJA. Spisal K. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ...........................1^0 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 20G strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom » vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ...........................60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezai-a zgodovina slovenske prestolice. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena____ 30 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stva ilZRRAM SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc I^cvstik. 220 strani. Cena .................90 Levstik. 220 strani. Cena broS. ...90 ve«. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsecata 321 strani. Cena: I. Del____ M----H. Ocl -80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Hazinger. 04 strani. Cena trdovez----J50 Broš......35 KRATKA SRBSKA /JRAMATIKA. 68 strani... .30 KRVrftA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA- TOV IN SRBOV. 95 strani. Cena.........™ KNJIGA i) LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. M KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 «tr. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, /ezaae-ga in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 atr. ........... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, i*a.«ika. piaate-Ija in iezikosloN ca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša In praktična _ zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... «5t MISTERIJ DUŠE. Splaal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................— Razprava o blaznosti in posledici!! pijančevanja. * MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. t90 strtinL Cena..........1-23 Nauk o atomih, inolekulili ltt elektronih. Poljudno pisana razprava o lx«ieaklh moderne znanosti. MLEKARSTVO. SplBal Anton Pere. S slikami. 168 strani. Cena ........-...............L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOV NIK. 150 strani. Cena.,.. Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubamlb in Senitnih pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v rasnih vprašanjih In neprilikah. ki se dnevno pojavljajo v delokroga gospodarja in gospodinje ln Je torej vest svet^alec v Tsaaem -iomo. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena.....40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na sve-tu, ^J^gove šege ln navade. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 strani. Trda vez. Cena ...................75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen ;»o uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere boCete naučiti sVvenskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. BroS. .40 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA :«>S strani. Cena ..........................136 To je naj|M»poJnejša sanjska knjiga, sestavljena |m> najboljši!! arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik-ml. 256. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. H«i strani. Cena .60 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 04 strani. Cena .......................... J55 Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami us]M-šno propagiral veliko idejo juao-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 238 strani. Vez... 230 Knjiga je namen jena v pr\ i vr-ti 7a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zol i varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJ Alt. Trije deli: 102. 141. VZl strani. Ceno mehko vez. 30 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis «Nlkritja novega sveta. Spis se f-itn kakor zanimiva inivost ter je sestavljen 1-1 nnjlxil jšili \ Irib. PRAVILA ZA OLIKO. 142 slrrii.l. <'« na ...... .65 Nasveti in navmlHa. kako se je Ir«;ba obnnš»-ti v dražbi. PROBLEMI S»IH>BNE FILOZviflJE Spisal dr. F. VeU-r. .'J-ll strani. Cena .... .7® Kujigo toplo pri|>oročtimo vsakomur, ki se 1.(N'-e seznaniti z glavnimi r-i.ami s<*lnhn» filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V kn.'iiri so opisani r*rit>nik I-avtižar s|k>mine na svoj« brezštevilna „>o-tovanja. SPLOŠNI PODUK. KO OBDELOVATI IN IZ-BOI/JŠATI POIJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš..........................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 71*0 in 233 strani. Trda vez. (Jena 3.— SLO V.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .90 SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita Kalin.šek. OSMA IM »MNOŽENA IZDAJA. — Obsega 72S strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V kniitfi je nad Seststo najvarnejših kuharskih navodil. SPOL LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... 30 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklb-am v starosti Štirinajstih let. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank I^ikmajer, 168 strani. Cena trdo vez......80 Uroš......60 Vse Iiodrobnosti n gojenju čebel, prehrani in o čebelnakili: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .00 Knjiga vsebuje tudi slovnico In kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nlca iu.slovar. 2IK> strani. Cena broš.......1.25 Vezano......130 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše. Cena broš......................... 30 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... 30 Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... 30 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ Jf VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... JU V prvi knjigi so i>esmi in basni, dočlm ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govne in zadovoljive odgovore, iz katerih je bilo jasno, «1:». se Jurij razume na svojo strdko. 4Seveda sem si želel dobiti oienjene,ara šoferja." 4 * Opravil Ih>iii tudi tlelo, ki hi sra morala napraviti /ena — hie ne bo za njim«' preveč." Kako milo so prosile njegrrve modre oei! AVeitiiret i ! tm [uiprošnjo svojega prijatelja že pripravljen vdinjati j Jnrij:i. Tu sedaj mu pove. Oliema gospodoma j" kar milo i pri rieii, ko vidita brezmejno veselje mladega fant i. delati, samo da bi zopet mogel delati!" pravi s tresočim v'ihhii in pri t<*ni so mu njegova postava iztegne, oei in,i }i'.-!:er<'jo in ves obraz um žari. "Kdaj pa morate nastopiti!" *4JCadar želite."1 >► '!•.». [H»t«>ni vji- vzjinifln takoj > sehoj. Iha dni -«» 1» n :n\:ij zamudil. ObišeLte me jutri ob osmih zjutraj v I ' i. da vas morem obleei." nuje mu hotel in ko je še rešeno vprašanj«* »dede pla-,v • 5 ! .i«* hila višja, kot je Jurij prieakoval, gre Jurij pijan sr domov — dobil je delo! V d potoni si ogleda vsak avtomoliil in ga primerja s avtomobilom, svojim "Mereedes". katerega je že j«i<-pr«-d svojimi o«"nii. Takoj poeuti z mimo vozevimi eniikoj»raven tovariš. V'. *n k nit pa, ko zavije v svojo ulieo. kane v njegovo <*ašo \ • i grenka kaplja — baronesa l^angenau. Xie vee je r ■ •'» videl. I m i motrol to prwesti? Ne, ne!" kri«"-i vse v njem. In nato mu prid«« poredna misel, da vse pusti. Tukaj .»-tati. kj«r je Helga! I>alje stradati, pa jo saj v- dno vi« lot i! Kot bi mu kdo. ki j«' hodil za njim. x.'i«e|»*tal t«- ln-sede v uho. tako jasno je bilo v-e. Hkoro plaho «i7.re «»koli sehe. ^ umm»st! Kavno nasprotno: dobro je hilo. da Imi šel. I>e-' '»O moral za d»-»*t. da izhil If«»Ign iz svojili misli — T| '». ki nj«*mu ni bila nanumj^na. I'« »da zakaj ne! Zakaj ni smel -v«»jih *liil^i kot iaho in |M*šten«» in težko mu-eili -kozi življenj«'* T«la nikdar napraviti ni«" krivi«'-n ira in *o v«*Jtio mršili Rogra v «voj*<*ti -rvu. Ali je bilo t<« pr»-malo za vidike ljudi. ki s«> -tatiovali v 'epih lijšah ill lotili stanovanjih, ki -o nosili le|»e oblake. ^-d.di v dragih g< milna h in *o imeli v •rledu ličili najdražji- s«»dež«** Ali >o bili *ato kaj l»olj«i kot drugi. -anio /anidi ugodnega rojstva r Ali j«- zato morala »»iti med nje postavljena stena, da >«» bili njiliovi >iu«rvi. njihove IhVt>' m"do**-gljive* Jurij t»retuUljuj* o kriviei «v««ta in družabnem n^hi, katerega ni razni md. 44Halo. f;«it. i»azi!4' mnadonja n«4nlo zaklnV za njim in ^a p^egne za ovratnik. 5 težko suj>o in skoro ne v^doe. kaj je ž njim. stoji in -trmi za velikim, temnosivim avtomobilom, ki v«»zi naglo dalj" in eegar žrtev bi skoro ]H*stal, ako bi g-a mož, ki je šel za i.ini, ne obvaroval nesn^ee in -ki nni eakajin-e pravi: "Ztli se mi, da za vas vaše življenje nima nikake vred-nio-ti. Tako zato|>ljen v svoje misli vendar ne smete hoditi je izšlo. ftkoda bi bilo za fčinta, kot -te vi, ako bi bil povožen do smrti, ali pa bi bil pohabljen." Jurij si misli: Ali bi zares bila škoda zanj? Ali bi Hel--n jokala za njim? Bolj kot kdaj, mora ravno sedaj imeti zbrane ^svoje rute. Vedno mora čuti in biti trezen. Sanje, minile. Njegova nova služba ni bila lahka. Od njega zalit »»vali marsikaj, česar ni liavajetn in dolga brezposelnost tudi nekoliko otopela njegove ude. Zato se bo treba 1 - Vojno jKvtiirditi, da bo moir0l biti kos svoji novi nalogi. Skoro neverjetno zmajuje Baderjeva mati z glavo, ko ji 'ij«"i -in j>ove, o čem se je razgovarjal z gospodom lVeitbre-t«irn: na tako veliko srečo niso bili navajeni. 44 Kaj ne mati, da boš moje stvari pripravila? Saj boš rr > napravila, ker ni mnogo. Samo nekaj je skoro manj-al« : gospod Weitbret je pra\-/aprav i^kal oženjenega šoferja, jaz pa nisem oženjen." Ali j^ bil to samo slučaj ali pa namen, da so pri teh be-sed.-ih njegove oči iskale zvesto poslueujoeo Helgo? "No, Jurče. kar še ni, more še biti," ga podraži Helga, ne r< č, kake želje in misli navdajajo Jurija. "Tudi tam je j ;ijl i že dovolj h-pih deklet, ki bculo gledale za vanti " J n mati ji pritrdi. 44Tam boš že našel pravo ženo." Nejevoljno in skoro oeorno zavrne mater: 44Xh Ikmii se oženil, na t«» niti ne mislim! Toda na to sem mi!, da lK».rli priti za ni«>noj. SUn'1 bom vse fH» svojih m« hVIi. «ta I »o ^i^mmI z menoj »»dovoljen in mi Im> iovolil, da prid«*te za menoj. G*»voril je o svojem velikem » Itn ill vidva s«« razum«-ta na vrl. k«»r sta z dežele.*" "O, Jun e, *amo če bi to bilo!" Smeh razjasni materin oontz. 44Ko bi ljuVi B«»g h«wte| to dati! In za vse to se imamo Ziihvaliti samo tre ni liilo noln-ne organizacij«« za ^-oliavee. \">e je }»il«> tr««i»a šele narediti, hi s»-«|;ij je mati Marija Suzana kraljica žaloolnetru malega kraljestva, ki stoji \ znamenju kršeansk«--ira u-m: lj«»ii ja. Skozi v^eh 24 let j.« ta >e»t i a temu svojt mt; • lelu Žrtvovali' V-e - »j« > liioei noi- in »lan. S»slaj j«» pri šla n." kratek ol»isk -*♦">>!•• t'rane«.s--»» domovin«'. i Y i'.irizu j<» ol»I>!c:I r> i . eevulec pari^ketra Ii-t;» "iV.ris S«»ir* . |ir<.ja l»i mu p» • v d.il:« kaj <• -\.>j»on ,|,.l, \ lt. i| :ne.j iroltavei N;»j ir<»>'«o ^a liia: 4'\'-.iko jutr«» "i dnst.-i »v. -.•-tri .»-iillat: konii.-a. k. -1* ima lilo tam bl»*v»' in lihijn-e. \ k;i izmed dveb »»djezdi *■ ijri.' i sujer na «»irle«l »♦.» «»t'»ku. T* !< je treha p.n |h ii-:.*' pi * t-*/}**- /!i|s-ma. k'. - pritrjuje. . ];i ttt tx ntn-.-t: I »I * i' 'ti z<.»t.-' ♦• t r»-l»;i v-.- ukreniti, da >e takoj poprav poškodovana cev voilovoda. — Vča.lnišnico. Iniai.. \ o je «Iišee. >v«»j zakonih X'riiu vs • ira dntireifa sem trdi b;r.kir5ca n;l prinau z.-.-luži de nar za -voje po! ;ed-Isk«. tlelo I prava mu odkupi njegovo !e lino. IVide in nain zaupa >vi» denar: en šilinir. v'—s:h dv» eel,» tri. Žke per<» perilo • I ni tre šiv;l jo. zaslužijo \ e- !:i deii.-ir pa Illora V p(»sel>. nem kotlu biti prekuhan, preden moremo • lati z.ipet v promet. Imamo tudi svoje š.>!». ter ueimo -voje holnike brati, pisati in računat i." "Zak.tj pa »te sedaj prišii z.»|H»t \ 1'ariz .'** \ {»ia-.; >- eeVjljee Ta pa mirno odvrne kako. le i»;la T.» liajb.»tj naravna ->*v.ir na -ve»tn. **l'r>-!a —-ri! r».» narava j. k: ...... .....— ~ ~ 1 1 »r.*4 Advertise ii? Clas Narode'" -7. iiian-a: Sat urn i a v Trst 1'arin v Havre SI. uiarca : Aipiiiaiiia v t'lierbuurg 1. oj.rlla : lirt m.n v Itri iij.-u J. aj>rila : Con te 'li Sav»ia v • iruoa 7. ni>rila : Ma.liiiiglun riavre v Havre Qiieeit Mar v v ».VbrbourK 1'». aj>iila : Kur:i v Iir»-in«n K»-x v Odi« 14. aprila : Xoruiaii.lif v Havre 15. aprila: IVrm^irin v (IterlMMirg Vnb-aDia v Trut ze.. aj.rila : i a (»rita : Hr»*m»*n v Pretueo J»> april*: lt«>rua v <;« ii.>a L*1 aprila : ManbaOnn v llavr® 'j 11 »ti ll:»r> v 1 li.-rl~.urz i Za vsa pojasnila jMr potnih listo*. rrn in drugih po«lrohnosti sr obrnil »■ na roTM-Ki »ni)»:iik —-I.VS >\KOI>\~ ^Irt \\. Ittth S|_ Nr« \ «»r!% 1 ; |Whn« iiaj hitf nni. bi namera \a>> potovali MrvT.i junija ali julija, kajti /a la dva mesera s«» I j na vsrfi pamikih »k»r» /r v v kabin«- ndd.«nr. Sreili Tihe.ua occana leži majhen ot«^k .Makoiraj. ki spada k ot • m"*j n Fidži. Kdor ^a od • lalee irliNla. kako >e sreili morja pod tropieiiim soncem ble-sei jn kako se okoli n.je«ra svetijo koralne perun. okoli katerih biiei >i!no morje ali pa beli |H--ek na pn»du. kdor bi obeudoval lljeiroVe dŽUUirle. ol" jaške orhideje in pravljično lepo cvetje, bi mislil, da je k«.-na kakem rajskem otoku. I t viiular je ta prekrasni oto'-|h»1ii strahotne skrivnosti. \*a njem domuje namriv |n»^taja-!i>»ee za gttbav.* Itolnik«*. \"e/. kakor <>ia. V ritnici pa vladajo na tem oto ku fninco-ki milijonar ki skrite za tukajšnje ^ot»ave... prav za prav vladajo Mikn francoske mi'-ijon-ke M .t|-.._ tfMj« pribodBji&l IZGUBLJEN SIN > —- Nadaljevanj* s 3. *trnm. življenje videl ]M>lzeti med pr« ti. Ze je prišel ras, ko se mon odreci. Borno posestvo je, ka je v življenju imel veselja. Vs^ druogosteje. nekega dne pa sjtoocnaš. da srce ne dela vee. Tz gnnieevja v dolini s« tilio iMKranjal mrak kvišku, njim hladrvn i>omladnnski ve-eer. A Harija ni. Še enkrat bo poghilal. ee prihaja Uari — potoni 1k> o«lŠel )>o hribu na-vzdol. Nenadomn so se zatn^le njegove roke: <NO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y 216 West 18th Street —_ -M. aprila : lie de Kram e v Havre Conte d i Savoia «r Genua 'SI. aprila : Kiimjia v Bremen a j) rila : N'<»ruu*uenury Wa-liin^t'-n v Havre X junija : VulesnLt v Tr«»t i'» junija: Mary v 1'berbourff t H». jun.ja: ' Brt-m'-u v lirt-iurn 1_. junija : ('ham(»Iain v Havre j Coiite urg Normandie v Havre - S. junija : Kuropa v Bremen 19. junija : I le de France v Havre BERENGARIA v CHEKBOLKG Saturnia v Trst 'Si. junija : Queen Mary v Cherbourg -'•i. junija : Hex v Genoa .9. junija: Bremen v Bremen Lafayette v Havre 1 junija: NORMANDIE v HAVRE AQLITAMA v CHERBOURG Washington v Havre julija : Conte di Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlaiu v Havre c. julija: Kuropa v Bremen 7. julija: Queen Mary v Cherbourg l>. lie de France v Havre 10. julija : Vulcan la t Trat 14. julija: Norma ndie v Havre Aquilauia r Cherbourg Manhattan v Havre ♦7. Rex t Genoa Bremen r Bremen -1. julija: Berengnria t Cherbourg -J. julija: K CROP A r BREMEN -4. julija : Saturnia v Tint Champlain v Havre ^S. Jnli ja : Washington r Havre Queen Mary t Cherbourg jO. julija: He de France t Havre 1 1 31. julija: Conte di Savoia t Geoo* ___L