O kongresih inozemskega učiteljstva. V naših strokovnih listih sc jako malo piše o kongresih učiteljstva v tujih državah, kaicor je vobče zanimanje za gibanje uči* tcljstva onstran naših meja jako neznatno. To se vidi že po tem, da v mnogih medna* rodnih učitcljskih organizacijah ni zastopa* no, vsaj v reprezentančnem številu, jugoslo vensko učiteljstvo, kar si tolmačijo inozems ski učitelji na način, ki ne more biti za nas časten. Da ponovim staro frazo: kongresi so duša učiteljskega gibanja in na njih najjas* neje spoznamo napredovanje ali nazadova* nje učiteljstva. Še več; ako hočemo dobiti jasno sliko socijalnega irj, materijalnega sta* nja učiteljstva v kaki drzavi, prečitajmo po* ročila o njegovih kongresih. Za na«šo mlado in še nekonsolidirano organizacijo je to brezdvoma zanimivo in potrebno. Najbolj pa je zanimivo primerjati naše kongrese in inostranske, kaj se dela na teh in onih in kaj se dosega na teh in onih kongresih. Podatki o opisanih kongresih so zajeti iz esperantskih listov. Kongres francoskega (avantgarde*) učis teljstva. To je federacija okrog 3000 učiteljev=ic, ki jc včlanjena v Moskovski Internacijonali. Njcn kongres se je vršil v začetku avgusta 1926 v Grenoblu. Pokazal je vnovič svojo še predvGjno znano borbenost proti stiska* jočim reakcijonarnim potencam in svojo enornost, kljub različnim tendencam, ki se v federaciji križajo. Okoli 300 članov se je udeležilo debate in med njimi posebno lnnogo mlajšega učiteljstva, kar kažc, da je federacija privlačna za mlajše učiteljskc ge* neracije in to radi njenih jasnih ciljev in metod. Pred pravim kbngresom so zborovala 3 društva: 80 učiteljic (ki so zastopale 36 okrajnih društev učite= ljic) je na svojem zborovanju razpravljalo o vprašanjih sirotišč, izvenzakonskega ma= terinstva, socijalni zaščiti delavk in služkinj, ncnormalni deci itd. Mladoučiteljsko društvo (150 delegatov iz 30 društev). V prvi rezolu« cij' je zahtevalo enotno organiziranje vsega proletarijata (intelektualnega in manuelne* ga), ker obstoj dveh francoskih proletarskih federacij ovira enoten nastop proletarijata za dosego svojih ciljev. V drugi rezoluciji pokazuje »mladi kongres« mizerno stanje, v katerem se nahaja mlado uradništvo vseh strok. Protestira proti povišanju plač za sa= mo 12% in konstatira, da je pri vseh zviše* vanjih plač najbolj oškodovano mlajše učfs teljstvo oz. uradništvo, ker se dodatki bud= žeta izdajo v večini na plače višjih stopenj, torej starejšega učjteljstfa. Kongres misli, da sindikalisti ne morejo odobravati stopenj plač za isti poklic in delo, ker je to nasprob no principu: »za isto delo, isto plačilo«. Profesorji srednjih in višjih šol, udruženi v federaciji, so imeli prvič svoj poseben scstanek, kjer so pokazali voljo za skupno delo z ostalim proletarijatom. Pri otvoritvi skupnega kongresa fedcra« cije je govoril o Internacijonali vzgojiteljev njen sekretar Vernochet. Resno je opomnil francosko sekcijo, da ne zasleduje dovolj pozorno napredovanje Internationale, kate= ro je ona stvorila pred 6 leti. Poročal je, da je na zadnjem kongresu Int. org. na Dunaju prisostvovalo mnogo delegatov iz vsega sveta. Po vojni se federacija neumorno bori proti šovinističnim učnim knjigam. Prote« stirala je pri založbah ter take knjige bojko« tirala; sledil je uspeh: založbe so ponovno izdale omcnjene knjige, izpustivši šovini« stične odstavke. 2e nekaj let pripravlja fes dcracija vzorno zgodovinsko učno knjigo. Knjiga se sedaj tiska in bo izšla v par mes secih. To bo najboljša knjiga te vrste v Franciji, ker je obdelana z objektivnega, človeškega vidika. Materijalne zahteve. V zadcvi plač sc kongres pridružujc re? 2.olucijam mladoučiteljstva in rezumira to v sledečih rezolucijah: 1. Kongres protestira proti prenizkemu, t. j. 12% povišanju plač, ki odgovarja dra= ginjskemu indeksu 340, medtem ko ta do= sega 650. 2. Pričakujoč popolne rcvizije in izena* čenja plač z ostalim uradništvom, zahteva novo mesečno doklado za vse stopnje plač isto. 3. Smatra za neobhodno potrebno raz> delitev drž. uradništva le v 30 do 40 kate= gorij, namesto dosedanjih 1775 kateg. 4. Predlaga ureditev enotne in enakc plače za vse učiteljstvo in zahteva, da se.do* klade budžeta porabijo prcdvscm za mlujše učiteljstvo. 5. Zahteva odstranitev raznih dokl.id — razen družinskih — kakor doklad za upra* viteljske posle, stanarino itd., ker te delajo nepravične razlike med učiteljstvom. Plača sama naj pa zadostuje, da bo lahko učitelj stanu primerno živel. 6. Zahteva lc družinske doklade in si* cer 30% osnovne plače za vsakega otroka. 7. Kongres obsoja finančno politiko vladc, ki namerava favori^irati kapitaliste in natovoriti finančna bremena na ramena de« lavstva, posebno pa državnega uradništva. Enotna fronta uradništva in delavstva. Državni nameščenci smcjo zaupati le v sainc scbe ter se morajo združiti z ostalim pioletarijatom, če sc hočejo uspešno boriti pioti kapitalizmu in delodajalcu=državi. Fe» deracija je prva, ki je pripravljena stopiti v skupno fronto z ostalim uradništvom. Kongres se je tudi bavil s pcdagoškimi vprašanji. Gdč. Bonet je predavala o prak^ tičnih srcdstvih, uporabnih za poučevanje proletarske morale, ki je edina racijonalna >!-i humuna. 2e 2 leti študira federacija pro» blem prolctarske moralc teoretično in sedaj lahko preide k problemu pedagoške upo« rabnosti. Debata o sindikalističnih tendencah je bila kakor običajno živa in zanimiva. Poja= vili sta se dve nasprotni struji, komunistič« na in anarhistična. V večini je bila prva struja. Kljub needinosti v tendencah je kon= gres enodušno izvolil za sekretarja federa* cije znanega socijalnega dclavca g. Douman* gcrsa. Po kongresu se je vršil miting, na ka= terem je učitcljstvo vzklikalo proletarijatu mesta Grenoble. Po mitingu se je vršila skupno z delavstvom manifestacija na uli« cah, kjer sc je pela internacijonala in se je protestiralo proti nerepublikanskemu re* žimu. Gorup Ljubo.