Pravda med širokimi in ozkimi ogoni.
široki in ozki ogoni (kraji) so se enkrat hudo sperli. Prepir pa so začeli ozki kraji, ker so vi-dili, da jih pametni kinetovavci vsako leto bolj opu-šajo in da bi utegnila v malo letih njim zadnja ura biti.
Ves zelen od jeze začne eden izmed naj ožjih ogonov razkladati velike dobrote, ki jih nakla-njajo ozki ogoni kmetovavcem, in tako je ropotal, da širokemu ogonu ni bilo moč k besedi priti. Kmetje sami, ki so med njimi na grivi stali, so se zavzeli, ko so slišali tak šunder.
S samim ropotanjem, dragi prijatel, ne bodeš dobil pravice — ga vstavi široki ogon — hvali se, kolikor se ti ljubi, tode govori mirno in razloži nam prednosti svoje; umni možje naji poslušajo, jijini gre razsodba, ne pa nama, ker kakor oni naredijo, tako sva»
Že vem — mu odgovori ozki ogon — da se steješ med znajdence novih časov, kteri hočejo vse prekucniti, kar je starega, pa ne bodal! Naši stari očetje so tako orali, in oni so že vedili zakaj.
Dragi brate! Nikar ne zabavljaj novim časom! Bog je dal ljudem um, um pa ne ostaja terdovratno pri tem, kar je bilo, ampak misli in skuša, kako bi se bolje naredilo to, kar so otroci znajdli in vedili. Zakaj svet si moraš misliti, kakor človeka, ki zmiraj modrejši postaja, kakor bolj doraša in več skuša; na skušnje enega človeka zida drug človek svoje skušnje in tako gre svet naprej. Kaj misliš, da je pred sto leti kdo vedel, da je gips za de-teljša tako dober, kar dandanašnji vsak hlapec ve. Pa kaj ti bom to razkladal, kar je jasno, kot beli dan!    Govori, zakaj se hvališ!
Ozki ogon začne svojo slavo razkladati rekoč: Na perste ti bom naštel velik dobiček ozkih krajev.
1.  Kjer je zemlja plitva, da je le malo par-sti, kaj bo kmet začel brez ozkih krajev? koliko mu bo zraslo, če ne bo tiste periša parsti, ki jih ima, skladal na kupce in ne bo oral ozkih krajev?
2.  Al ozki ogoni ne varjejo njiv preobilne moče, ker po njih se voda lože odteka?
3.  Al se na tacih njivah ne da plevel lože pleti?
4.  Al ni s takimi njivami veliko manj dela?
5.   Al ne vleče zrak lože skoz take razore? Odgovori, če imaš kaj, na vse to, in  spoznaj
veh'k dobiček ozkih ogonov.
Res, kar si mogel, si povedal, in kakor vsak berač si tudi ti svojo mavho hvalil. Čuj sedaj, kaj ti bom jez povedal.
V eni reči imaš prav; z vsim drugim pa, mislim, da boš šel rakom žvižgat, ako ti je za resnico mar.
Če je res dobra parst tako plitva, da se nikakor ne da globokeje orati, morajo kraji ozki biti. V tacih okoljšinah si kmetovavec zares nemore drugač pomagati; tega ti ne tajim. Al — na veliko njivah bi se dalo sčasoma, ne mahoma, več dobre parsti napraviti, ako bi se vsako leto enmalo globokeje oralo in se ve da tudi bolje gnojilo. Prijatel moj, iz zemlje se da veliko narediti, pa ne z rakovimi možgani, ampak z umnostjo.
Kar si od tega govoril, da se voda lože odteka po ozkih ogonih, velja le od prav mokrih zem-Ijiš; pri vsih druzih je to piskov izgovor, in tudi od mokrih njiv se da brez ozkih ogonov ta napaka $)(ipraviti, ako se večidel ne čez 5 ali 8 sežnjev široke njive tako orjejo, da so kakor v kobelj zorane v sredi naj višji in na vsako stran pa enmalo viseče, da se preobilna vodavjamliče odteka, ki se po straneh njive narediti dajo.
Če le ozke ogone hvališ, da se na njih lože pleve, ti moram pač povedati, da se taložjaple-tev grozno drago plačuje, ker na ozkih ogonih tretji del njive ni obsojan, tedaj tretji del zemlje nerodoviten leži. Kolina zguba !
S takimi njivami je manj dela — praviš. Al manj dela prizadenejo ozki ogoni le lenemu in nemarnemu kmetu, kterega oranje le v tem obstoji, da enmalo njivo razpraska, nepaizorje. Ako bi se take njive tudi orale, kakor se njiva orati mora, bo več dela ž njimi, kakor s širokimi ogoni.
Kar poslednjič ozkim ogonom v hvalo prikla-daš, da zrak lože po njih piše, jim zna pa tudi v škodo biti, ker po tem takem je tudi merzlim vetrovom in ponočni zmerzlini bolj pot odperta.
Iz vsega tega, prijatel, vidiš, da ozki ogoni so večidel le gotova škoda kmetovavcom, — da imajo pametni gospodarji prav, ako jih od leta do leta bolj opušajo, ker po njih toliko rodovitne zemlje v zgubo gre*
Ozki ogon ni mogel na to nič veljavnega odgovoriti, in iz začetka tako jezičen je sedaj — omolknul.
Kmetje pa, ki so poslušali to pravdo, so si zapomnili, kar je široki ogon v svojo hvalo govoril, in rekli so: resnica je, da široki ogoni so sploh bolj i od ozkih.
List 88.