o CINE Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje LETO 5 ZUPAN PRI TROJČKIH Pri Lauri, Sari in Žanu v Zavodnjah č e bi se dala sreča meriti ali tehtati, bi lahko rekli, da seje 2. februarja 1999 v Zavodnje k Hermanovim naselila trojna sreča. Otrok je sreča, pri Hermanovih pa imajo kar tri. Laura, Sara in Zan so osrečili mamo Olgo Siherle in očeta Alojza Hermana po desetih letih želje in truda postati mama in oče. Trojna sreča pa predstavlja tudi trojno skrh, ki se je začela že kmalu v nosečnosti. Olga je sicer nosečnost dohro prestajala, le na koncu je zaradi varnosti čakala v bolnišnici. Že kmalu pa je mislila na čas po rojstvu otrok, ko bo treba vsega po troje. Gospodar se je s tem namenom tudi lotil obnove hiške, da bi otroci našli topel dom. Caka pa ga še veliko dela. Vendar je volja zdaj, ko so otroci pri hiši, še večja. Laura, Sara in Zan so se rodili kot krepki trojčki nad 1600 g teže in 44 cm dolžine, ki zdaj veselo in pridno rastejo. Ker je dela s tremi otroki veliko, so na pomoč poklicali bico, Olgino mamo iz Orne, ki se je odtrgala domačim obveznostim in prišla na pomoč mladim. V četrtek jih je obiskal tudi župan dr. Bogdan Menih. Skupaj z Marjano Celofiga, ki skrbi za družbene dejavnosti, sta družino našla pri pestovanju trojčkov. Poleg pozornosti in obiska je Občina namenila trojčkom tudi lepo darilce za spomin ter majhno pomoč družini, da se laže prebije čez prve mesece. Zupan je bil takoj deležen pestovanja in ni niti prikrival, da se je raznežil ob drobnih prstkih, ki so se oprijeli njegove roke. Kako se tudi ne bi, ko pa so vsi trije otroci tako ljubki in prisrčni. Kaj si človek želi ob zdravih otrocih? Da bi jim omogočil srečno otroštvo in zdravo mladost, da bi zrasli v poštene in dobre ljudi. Za to se bosta borila tudi Olga in Alojz. Stojmo jima ob strani... in pomagajmo. MiKo sirim Občinski proračun sprejet kam ort* denar davkoplačevalcev slrao 1,7,8 Kajuhov duh še živ Praznovanji letnice mesta Šoštanj o o, V Lajšali zastajal dih l spešen letalski miting stran 5 1 Vaške igre v Florjanu Pričetek poletnih prireditev v občini ŠOŠTANJ SG V ŠOŠTANJU KRADE ORGANIZIRANO? (juniju so bili policisti policijske postaje Velenje kar dvakrat poklicani v prostore tovarne usnja Šoštanj zaradi vloma in kraje. Pred kratkim pa smo izvedeli tudi za v vlom v prostore Vrtca Šoštanj. Prvič sicer brez posebne materialne škode, drugič pa so vlomilci (vlomilec) odnesli računalnik s pripadajočo opremo. Gre za iste ljudi ali morda celo za organiziran kriminal na območju občine Šoštanj, se verjetno marsikdo ob tem vpraša. To vprašanje smo zastavili pomočniku komandirja policijske postaje. Preberite na strani 3. IZDAN PROSPEKT OBČINE v Novi publikaciji Turistične zveze občine Šoštanj Na pragu poletja je Turistična zveza občine Šoštanj izdala prospekt občine Šoštanj. Publikacija, ki smo jo (pre)dolgo pogrešali, je prijazen vodnik po kulturnih, arhitekturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih naših krajev. Prijazno povabilo na sprehod po poteh, ki zavijejo prav v vsak kraj naše občine, velja obiskovalcem, ki so v pri nas prvič, ki se kot turisti vračajo k nam, pa tudi domačinom, ki pogosto ugotovljajo, kako površno poznajo svojo okolico. Prospekt odlikujejo fotografije, ki so nastajale v vseh letnih časih. Druga publikacija nosi naslov Poletje 1999 v občini Šoštanj. Tako kot podobna zloženka lani, prinaša program tradicionalnih in večjih prireditev, ki so jih prijavili organizatorji v letošnjih poletnih mesecih. Obe publikaciji so izdelali v Studiu Marinšek & Marinšek. Kraji, gradovi, hiše, dišeči travniki, polja in gozdovi vam govorijo, spoznajte jih in jim prislunihnite. Počitnice so čas za najrazličnejše poletne dogodivščine! U. M. MLADE LOKOVIŠKE GASILKE V AVSTRIJI p o lanskih in letošnjih uspehih so se mlade gasilke v sredini julija udeležile tudi tekmovanja v Avstriji v kraju Voesendorf. Tudi tam so bile zelo uspešne, saj so v enotni kategoriji prvi dan dosegle med 168 ekipami 13. mesto, drugi dan pa med 113 ekipami 2. mesto. Tekmovanji sta bile le del štiridnevnega taborjenja, katerega si bodo mlade gasilke zapomnile, saj je bilo nepozabno tako po uspehih, družabnosti, kot tudi po samem bivanju, kljub temu, da \/ je bilo zaradi slabega vremena precej blata. Samega tabora se je udeležilo približno 4000 otrok. Tako so se spletle nove prijateljske in tudi gasilske vezi in poznanstva. Mladinke iz Lokovice si želijo, da bi se bilo možno udeležiti tudi naslednjega takšnega tabora. Iz Avstrije vam mladinke v svojem, kot tudi v imenu mentorjev, pošiljajo gasilski pozdrav. NA POMOČ! PGD Lokovica Velenje SP Do 35 LIST 1999 . it n 352 C 497 ■ 4 SostarijJ 9000B2S.T COBI SS » BW. JIILIJ M LEM IM SIT Poletna osvežitev na šoštanjskem bazenu a enega izmed nostalgičnih spominov moje mladosti me veže tudi šoštanjski bazen. Kraj, kamor sem se v počitniških dneh zatekala s svojimi sanjarjenji ter z večnim problemom, kakšna je moja postava v kopalkah. Tam sem se tudi zaljubila in tam sem tudi prebolevala bolečino. Kot mnogo mladih najbrž. Bazen je bil v toplih, sončnih dneh vedno poln. Poln vrišča in smeha, poln osvežitve željnih kopalcev ter vonja po kloru in morebiti še po čem. Prav malo ali pa nič nas ni brigalo, kdo nam je prodal vstopnico, važno je bdo, da si s pridom izkoristil sonce, vodo in morebiti dobro družbo. Tako je bilo in tako je pravzaprav tudi danes. Zapleti ali nezapleti okrog bazena, kako pokriti izgube, kako sanirati bazen, ki po več kot tridesetletni uporabi prav gotovo kliče več kot po barvanju, z vsem tem smo bolj ali manj seznanjeni. Enkrat bo prav gotovo treba pristopiti k temeljiti obnovi, zaenkrat so stvari takšne, kot so. Bazen je v lasti Občine Šoštanj in njeni so stroški ter izkupiček od prodanih vstopnic. Zaposleni so pogodbeno vezani in plačani, del dobička od prodanih gostinskih uslug, ki jih na bazenu letos nudi Presta pa gre Športni zvezi. Tako na kratko o tem. Bazen je v občinski lasti, že tretje leto pa ga upravlja Športna zveza. Letošnji upravnik bazena je Ljubo Globačnik, ki z ekipo dobrih sodelavcev, kot je sam povedal, skuša voziti sezono. Potrebno je bilo zakrpati luknje, bazen je puščal. Uspeli smoga tudi prebarvati. O očiščevalnih delih in vsem ostalem pred odprtjem ne bi zgubljal besed, želeli smo postoriti še marsikaj. Otvoritev je bila 25. junija in ta dan so se obiskovalci bazena kopali zastonj. Sezona je stekla in kako teče po vaših opažanjih? Dobro. Prvotna letošnja skrb je držati in obdržati visok nivo kakovosti vode in prav stroški nabave kemikalij so veliki. Vendar se moramo zavedati, da praktično prodajamo vodo. Ne more nam biti vseen, v kakšni vodi si kopalci hladijo telo. Kroženje vode je zaradi konstrukcije bazena nekoliko problematično, prav zaradi tega vlagamo zvečer in ponoči maksimalne napore za večjo čistočo. Doživeli smo tudi maksimalno število kopalcev, kar 1146 vstopnic smo prodali tisto čudovito nedeljo. Če prištejemo še otroke do sedem let, ki imajo prost vstop zraste številka kar na 1300. Tudi med tednom je od 300 do 400 kopalcev, odvisno od vremena. Ob obisku bazena sem se razveselila čistih sanitarij, pogrešala pa sem restavracijo v spodnji etaži in morda zabaviščni park. Naša velika skrb je čistoča in njeno vzdrževanje v bistvu ne stane veliko. Za gostinsko ponudbo skrbi Presta, ki pa je svoj objekt postavil zraven bazena, kjer je tudi bolj varovan. Ravno tako se finančno ne pokrijejo razni igralni aparati, saj bi jih bilo potrebno nadzorovati. Ce že ne pred krajo pa pred vandalizmom. Sicer pa sta na voljo dva. Gostinska ponudba zadošča povpraševanju, cene so skoraj sindikalne (hot dog 170 SIT), na voljo pa sta hladna pijača in hrana, ki sta tudi najbolj dobrodošli. Pravzaprav naj bi kopalci temeljito izkoristili vodo. Kako pa je poskrbljeno za nerodneže, ki si preveč upajo? Nesreč še do zdaj hvalabogu ni bilo. Za varnost skrbijo trije reševalci in še dva za občasno pomoč. Esi imajo potreben certifikat za reševanje iz vode. Da pa ne bi kopalci izkoristili samo vode, bo tudi letos usposobljeno igrišče za igranje odbojke na mivki, ki je bilo problematično zaradi prenizke varovalne ograje. Ob obisku boste plačali odrasli za vstopnico 500 SIT, otroci od 7 do 12 let 300 SIT, še mlajši pa nič. Ne pozabite izkaznice TES ah Gorenja; če ju imate, se boste kopah še ceneje. Tako poceni, da je že skoraj zastonj. Poletje je tu. Bazen je odprt, zato ne pomišljajte in se tudi v primeru, da so se kopalke od lani skrčile, z veseljem podajte na kopanje ali pa na prijetno obujanje spominov kje v kotu bazena. Našh me boste tam. MiKo ČETRTEK, 22. JULIJ 1999 SPREJET PRORAČUN Peta seja občinskega sveta Peta redna seja sveta občine Šoštanj, ki je bila 8. julija je prinesla sprejetje zaključnega računa in proračuna Občine Šoštanj. Seveda sta ti dve postavki dnevnega reda terjali nekaj več kot dvig rok za njuno potrditev. Razprave so bile predvsem s strani opozicije, nanašale pa so se od pripomb na slabo pripravljeno gradivo (Tinaurjeva, Neodvisna lista), na dnevni red, kjer je želel Rezman (Zeleni) razširitev s šestimi točkami (med drugim obravnavo sodbe sodišča v zvezi s sklepom sveta, da mu preneha funkcija tajnika občine), do pripomb na prekoračitev posameznih postavk brez rebalansa, ki je v takem primeru potreben (Skornšek, SKD). Dnevni red Dnevni red je obsedal šest točk in se je na predlog Rezmana razširil za točko Statut KS Šentvid. Seja je trajala polnih šest ur. v Javni zavod šaleški promocijski center Občine Velenje, Šoštanj ter Šmartno ob Paki naj bi skupaj pristopile k ustanovitvi javnega zavoda lokalna turistična organizacija Šaleški promocijski center. To je pogoj za pridobitev statusa turističnega območja. S tem pa se seveda lahko s strani države pridobivajo sredstva za neposredno sofinanciranje pospeševanja turizma na lokalni ravni. Do sem vse lepo in prav. Odlok je bil na mizi, vendar ni bil všeč vsem. Predvsem je Tinauerjevo, Rezmana in Vrtačnika zanimalo, zakaj mora biti javni zavod (vprašanje financ), zakaj sedež v Velenju ne v Topolšici, zakaj se tako mudi, saj je rok šele avgusta ter kako močan bo glas naše občine pri odločanju, saj ima le eno sedmino (sedem članov v svetu zavoda). Andreja Katič, tajnica mestne občine Velenje je obrazložitve na pripombe, lahko bi rekli, dobro argumentirala: sedež v Velenju, ker je mestna občina Velenje pobudnik in glavni nosilec začetnih stroškov in je TIC že znan, javni zavod zato, ker naj bi bila občina kot ustanoviteljica gonilna sila in bi prek javnega zavoda opravljala tudi gospodarske dejavnosti. Tudi pojasnila niso prepričala nekaterih, saj se Šoštanjčani čutijo pri tem odloku v podrejenem položaju. Zupan je poudaril, da moramo biti pri tem odloku nekoliko širši in pustiti ob strani lokalne zadeve, saj smo sami premajhni. S tako povezavo bi imeli večjo možnost za skupne nastope ter tudi edino priložnost pridobiti določena finančna sredstva. Občinski svet Šmartno ob Paki je odlok že sprejel, naše pripombe pa se bodo upoštevale. Rezman je pri dejal, da ne gre za ozkost, temveč za večjo pravico odločanja. Katičeva je še enkrat odgovarjala (medklic Gomboca Rezmanu: “Pusti že enkrat dekleta na miru.”), glasovanje pa je potrdilo sprejetje odloka z 11 za, proti 5 in vzdržanimi 4. Zaključni račun potrjen Po sklepu s prejšnje seje sveta je na zaključni račun moral dati svojo oceno nadzorni odbor. Nadzorni odbor je pregledal predvsem postavke, ki so bile izrecno zahtevane in ob tem ugotovil nekaj nepravilnosti, vendar kljub vsemu dal mnenje, da je bil zaključni račun za leto 1988 izdelan korektno in da je poraba sredstev v skladu z izkazanimi podatki v zaključnem računu proračuna. Ob razpravah, ki so se razvile je Rezman poudaril, da bo zadeve okrog gozdnih cest peljal do konca, se pravi do računskega sodišča, čeprav je malo upanja, da bo sodišče omenjeno zadevo sploh vzelo v roke. Zaključni račun je bil potrjen zli glasovi za. Proračun sprejet Pri proračunu, o katerem je bilo največ razprav že na prejšnji seji, so se predvsem oglašali svetniki iz vrst opozicije in dajali pripombe na posamezne postavke, na katere sta odgovarjala župan dr. Bogdan Menih ter Aleksander Nežmah, fiančni svetovalec. Proračun je bil sprejet v predlagani obliki. Vprašanja in pobude svetnikov Pri tej točki se je pojavilo kar nekaj zanimivih pobud, med njimi bi veljalo omeniti pobudo Natka (ZLSD), da umetnine kiparja Ivana Napotnika, ki jih je po smrti gospe Napotnikove zaradi neprimernega prostora v Šoštanju prevzel KC Ivan Napotnik pridejo nazaj v Šoštanj v Mayerjevo vilo. Štefan Szabo (LDS) je dobil odgovor na vprašanje, kaj je s Kajuhovimi prsti - v kratkem bo zanje poskrbel avtor kipa Marjan Keršič. Matjaž Cesar (LDS) je za ustavnovitev delovnih teles, ki bi preverile stanje na občinskih cestah, saj so nekatere v katastrofalnem stanju. S tem je bila seja v glavnem končana. Svetnike verjetno čakajo dopusti, občinsko upravo pa veliko dela. MiKo ZAHTEVNO USKLAJEVANJE MEJE EKSPLOATACIJE PREMOGA Informacija o poteku sprejemanja predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Velenje za območje občine Šoštanj bčina Šoštanj je v letu 1996 pristopila k sprejemanju sprememb dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov za območje občine Šoštanj. Kot najugodnejši izvajalec za izdelavo teh sprememb je bil izbran Zavod za urbanizem Velenje. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana'; občine Velenje - za območje občjae Šoštanj je bil prvič obravnavan in sprejet na svetu občine Šoštanj v marcu 1997. Glede na številne pripombe in predloge o dodatnih stavbnih zemljiščih, podane v času javne razgrnitve tega dokumenta s strani občanov, je bil osnutek dopolnjen in ponovno obravnavan na svetu občine v februarju 98 ter v mesecu juniju 1998 posredovan v presojo oz. pregled Ministrstvu za okolje in prostor - Uradu RS za prostorsko planiranje. - m. Pri pregledu predlaganih sprememb je Urad RS za prostorsko planiranje ugotovil nekatere neskladnosn z določili Zakona o urejanju prostora inf Navodilom o vsebini in metodologiji izdelave prostorskih sestavin, zato je gradivo vrnil, z zahtevo, da se dopolni in uskladi, ter o predlogu sprememb prostorskih sestavin za območje občine Šoštanj seznanil tudi vsa resorna ministrstva, ki morajo s predlaganimi spremembami soglašati. Do junija 1999 je Občina uspela uskladiti predlagane spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega plana za območje občine Šoštanj z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za obrambo, Ministrstvom za promet in zveze. Zavodom za gozdove in Upravo RS za varstvo narave. Na pobudo Občine Šoštanj je 4. 2. 1999 Urad RS za prostorsko planiranje organiziral v Vili Široko v Šoštanju sestanek na temo ugotavljanja usklajenosti sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Šoštanj na področju rudnih bogastev. V povezavi s sprejetimi zaključki tega sestanka je Občina Šoštanj ponovno predlagala Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, da še enkrat prouči v osnutku predlagano spremembo - prestavitev meje eksploatacije, tako da se izloči SZ del območja Šoštanja iz pridobivalnega prostora Rudnika lignita Velenje (Premogovnika Velenje) in tak predlog še enkrat utemeljila. V začetku junija letošnjega leta je bil na Urad za prostorsko planiranje posredovan tudi dopolnjen in popravljen kmetijski elaborat, ki je sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega plana, v katerem so posebej prikazani in utemeljeni predlogi izvzemov iz najboljših kmetijskih zemljišč. Seznanjeni smo, da je elaborat v zaključni fazi pregleda na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pričakujemo, da bo mnenje Vlade na predlog predlaganih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Velenje za območje občine Šoštanj pripravljeno v kratkem ter da bo predlog sprememb obravnavan na svetu občine Šoštanj že letošnjo jesen. NOE gospodarstvo, okolje in prostor Sonja NOVAK kA e Smrti V času od 21. 6. do 19. 7. so umrli Jožef LOČAN, Topolšica 6 Franc MIKLAVŽINA, Topolšica 198 a Boris VERKOj Prešernov trg 12, Šoštanj Ljuba VIDEMSEK, Kajuhova 11, Šoštanj Marija REHBERGER, Florjan 87 Poroke F času od 21. 6. do 17. 7. so se poročili Nataša LEŠNJAK, Florjan 286 in Bojan PUSOVNIK, Florjan 167 Katarina REDNAK, Florjan 269 in Janez PARADIŽ, Podjunska 31, Mežica Bernarda KUŠER, Topolšica 152 in Marjan PLESNIK, Topolšica 152 Tanja PUČNIK, Lokovica 17 e in Peter PIREČNIK, Skorno 39 Nataša KAVČNIKj Koželjskega 4, Velenje in Simon ROČNIK, Zavodnje 29 Krsti F mesecu juniju so bili krščeni TJAŠA, DEJA, KATJA, MONIKA, MIA-SARA, MATIC, LAURA, JAN ter v Zavodnjah LAURA. SARA, ŽAN in TINKARA. INVESTICIJE V OBČINI ŠOŠTANJ Kam gre proračunski denar r na izmed postavk občinskega proračuna so tudi investicije. Kam gre denar iz proračuna, ki so ga na svoji zadnji seji potrdili občinski svetniki, zanima prav vse davkoplačevalce. Ustavili smo se pri nekaterih večjih investicijah, katerih izvajanje se ne navezuje samo na sprejeti proračun letošnjega leta, temveč lahko te postavke najdemo že v lanskem proračunu. To so dela, ki so se začela že lani in se končujejo po fazah letos ali v drugem letu. Toplifikacija Lokovice poteka v glavnem po načrtu. Izgradnja magistralnega cevovoda je v končni fazi. Končujejo se dela na toplotni podpostaji, v teku pa je izgradnja sekundarnega cevovoda. Terenske razmere so že same po sehi težavne, k upočasnitvi del pa je pripomoglo tudi spomladansko slabo vreme in plazovit teren. Dela se kljub temu dokončujejo po pogodbi in predvidevajo, da se bodo naročniki lahko vključili že v prihodnji kurilni sezoni 1999/20Ò0. . V teku je tudi dokončanje vodovoda Pristava, katerega začetek del zasledimo v jesenskem delu lanskega leta. Dokončana je sanacija črpališča rezervoarjev in glavnega cevovoda. Trenutno se izvaja sekundarni del s hišnimi priključki. Cevovod bo oskrboval 58 stanovanjskih hiš. To je prvi vodovod, ki 'Spada v sanacijo krajevnih vodovodov in se nato prenaša v upravljanje pooblaščeni instituciji za upravljanje z vodovodi. V letošnjem proračunu je zanj namenjenih 30 milijonov SIT proračunskega denarja ter za sekundarni del s priključki 15 milijonov SIT. Na začetku same izgradnje je tudi vodovod Bele Vode - Florjan. Izgradnja je nekoliko v zamiku predvsem zaradi legalizacije že obstoječega vodovoda, ki ga je 1994/95 zgradila KS Bele Vode. Takrat so krajani veliko prispevali z udarniškim delom. Nadaljevanje projekta se bo pričelo še v mesecu juliju. Vodovod bo oskrboval spodnji del Belih Vod in naselje gornjega Florjana. Predvideno bo priključenih 37 stanovanjskih enot. V proračunu je zanj letos namenjenih 30 milijonov SIT. V končni fazi je izgradnja kanalizacije Topolšice. Dela so praktično končana, za tehnični prevzem je potrebno odpraviti še nekaj pomanjkljivosti. 15 milijonov SIT je letošnjega denarja zanjo. Končujejo se dela na vodovodu Lajše - Ravne na primarnem delu, sekundarni del in hišni priključki pa se predvidevajo letošnjo jesen. Letos se je zanj namenilo 27 milijonov SIT proračunskih sredstev. V planu je še nekaj investicij. Kanalizacijo Gaberke - Ravne,vLajše predvidevajo začeti v jeseni, prav tako urejevanja Trga bratov Mravljak v Šoštanju, za katerega je v proračunu letos 20 milijonov SIT. Cesta skozi Penk bo vzela 6 milijonov SIT ter še nekaj drugih investicij, za katere je v proračunu namenjen denar. MiKo Policijska Neurje podrlo kozolec V soboto, 10. julija, je neurje z močnim vetrom in deževjem v Topolšici delno podrlo kozolec, velikosti 10 krat 6 metrov, last M. V. Škoda, nastala na objektu znaša za okoli 500.000 SIT. Vlom v vrtec Lučka Dne 12. 7. 99 je bila policijska postaja Velenje obveščena, da je neznani storilec prek vikenda vlomil v vrtec Lučka v Šoštanju. Pri ogledu so policisti ugotovili, da je neznani storilec iz notranjosti vrtca odtujil računalnik Pentimn, faks modem, disk s programom ter šop ključev. S tem dejanjem je neznani storilec Vrtec Šoštanj oškodoval za okoli 200.000 SIT. ČETRTEK, 22. JULIJ 1999 K I STRM PRENOVA DOMA V TEKI KULTURNEGA oštanjski kulturni dom bo temeljito prenovljen. V januarju 1999, ko je Občina pridobila tudi gradbeno dovoljenje, so prostore doma zasedli Vegradovi delavci in se lotili obnove. Začetna dela so kmalu pokazala, da je zaradi dotrajanosti doma potrebno postoriti še marsikaj dodatnega. Dela [taje treba končati in Marjana Celofiga z NOE za družbene dejavnosti pravi, da zatrdno upajo, da bomo letošnji občinski praznik, 30. september, praznovali v kulturnem domu: Dela potekajo po planu, zamiki nastajajo prav zaradi pojavljanja večjih potreb po prenovi. V domu bomo pridobili dodatnih tristo kvadratnih metrov uporabnih površin. Glavna dvorana bo doživela največ sprememb. In ker je to kulturni dom, bo služila temu namenu. Zato uvajamo elemente za izboljšanje akustike. Seveda bo dvorana služila tudi kino predstavam. V domu bo ponovno našla prostor tudi knjižnica, ki se mora zaradi denacionalizacija seliti iz dosedanjih prostorov. Da je knjižnica v sklopu doma, je najbolj prav, saj bo tako dom dnevno obiskovan. Knjižnica bo velika okrog 200 kvadratnih metrov. Nova pridobitev bo manjša komorna dvorana, velika okrog 100 kvadratnih metrov, ki bo namenjena pevskemu zboru in manjšim koncertom varovancev glasbene šole. S prenovo bomo torej pridobili več prostorov ter izboljšali urejenost in funkcionalnost šoštanjskega doma, kar pa bo zahtevalo tudi več sredstev, kot je bilo sprva predvideno. MiKo kak« mmm je sostarli ? vrtcu, si o več zaporednih vlomih v poletnih mesecih, ki so se zgodili v TUŠ-u in krajani zastavljajo vprašanje, ali gre za organiziran kriminal? Pravzaprav je vlomov še več, nam je na zastavljeno vprašanje odgovoril Franc Tajnik, pomočnik komandirja policijske postaje Velenje. V obeh primerih, tako tovarna usnja kot Vrtec Šoštanj, je bila podana kazenska ovadba tožilcu proti neznanim storilcem. Ali so dejanje storili isti storilci, je težko reči. Tudi sledi je premalo, da bi lahko po tem sklepali, da se v Šoštanju pojavlja organiziran kriminal. Vlomov je še več, na primer vlom v Erino skladišče ter v Vegradove prostore, kjer so bili storilci mladoletniki iz Šoštanja. Pred kratkim je bilo vlomljeno v Mayerjevo vilo. V veliko primerih gre za mladoletne osebe in je ob vlomu ugotovljeno, da so bile odnešene stvari pogosto nenavadne in se jih pravi vlomilec ne bi lotil. Tudi v takih primerih se poda kazenska ovadba tožilcu in se v primeru, da je storilec odkrit čez leto ali celo več, zadeva samo dopolni in se preda končni obravnavi. Oškodovanec pa ima tako vedno priliko, da poda predlog ali pa ga umakne. To je seveda možno v primerih, ko gre za manjše tatvine, tako rekoč brez večjih vrednosti. V primeru TUS-a in Vrtca to seveda ni možno, temveč so zadeve v rokah tožilca. Kljub temu lahko rečemo, da je kaznivih dejanj na območju Šoštanja več kot v enakem obdobju lani, kar kažejo tudi naslednje primerjave. V lanskem letu sta bila v prvem polletju 2 vloma, tri tatvine, ni pa bilo zaslediti nobenega ropa. Letos imamo v enakem obdobju 19 vlomov, 9 tatvin ter 2 ropa. Podatki se nanašajo le na Šoštanj. Ne bi mogel reči, da je stanje zaskrbljujoče, vendar budnost in preventiva nista odveč. Policija vidi veliko pomoč tudi pri ustanavljanju sosvetov, o katerih je beseda že stekla. Želimo si, da ljudje ne bi zatiskali oči pred dejanji, ki se dogajajo pred njihovim nosom, pa se iz strahu ali drugih razlogov nočejo vmešavati. Kriminal se tiče vsakega posameznika, pa naj ga zadane direktno ali ne. Vloma v TUŠ in Vrtec ostajata zaenkrat brez znanih krivcev, čas pa bo prav gotovo pokazal in potrdil ali pa zanikal govorice, ki krožijo med ljudmi. MiKo PRAZNIČNO V RAVNAH Obeležili dva pomembna praznika četrtek, 24. junija, je bil večer v Ravnah praznično obarvan. Krajani so se zbrali na kratki kulturni prireditvi, ki je bila namenjena praznovanju krajevnega praznika in dneva državnosti. Program je potekal pri Jazbeški kapeli, katero je pred kratkim obnovil lastnik ob minimalni pomoči KS Ravne. Ob tej kapeli že osem let raste lipa, ki so jo krajani posadili v čast samostojnosti Slovenije. Moški pevski zbor Ravne je s petjem slovenske himne začel s programom. Predsednica KS Ravne Erna Obšteter je s pozdravnim govorom poudarila, da je sedaj čas za razvoj in napredek, naša naloga pa je, da s skupnimi močmi pripomoremu k temu. Vse prisotne je pozdravil tudi podžupan občine Šoštanj Milan Kopušar, ki je skupaj z Erno Obšteter podelil krajevna priznanja najzaslužnejšim krajanom. Priznanje so dobili Viktor Potočnik za dolgoletno uspešno predsedovanje v KS Ravne ter Marjan Kotnik in Jože Jančič za nesebično pomoč pri izgradnji Pungartnikove hiše. V nadaljevanju programa so učenci podružnične šole Ravne pod budnim očesom svojih učiteljev Danijele in Rudija Olupa recitirali, peli in igrali na frajtonerico. V njihovih očeh je bilo opaziti veselje, kajti prišel je čas počitnic. Folklorna skupina Van-drovčki je pod vodstvom Milene Movh zaplesala nekaj ljudskih plesov. Sledil je blagoslov na novo obnovljene Jazbeške kapele, ki ga je opravil dekan šoštanjske župnije Jože Pribožič. Preostali del večera so krajani preživeli v domu krajanov Ravne, ki je bil poln tako ljudi kot prijetne glasbe domačih muzikantov. Erna Obšteter Krajevni praznik v Ravnah OBISKOVALCEM V LAJSAH JE ZASTAJAL DIH Odlično pripravljen letalski miting Aeroklub Gorenje je v soboto, 17. julija, na letališču v Lajšah pripravil letalski miting. Privabil je veliko obiskovalcev, Id so uživali v pestrem programu. Sodelovali so padalci iz Murske Sobote, domači modelarji, nad letališčem se je za nekaj časa razprostrl balon. Iz Portoroža je s svojim letalom Turbolet priletel domačin Stane Potočnik, iz Maribora pa so člani tamkajšnjega aerokluba prileteli s starim, a odlično obnovljenim letalom .AERO 3, ki je pokazalo, da ni le za v muzej. V prikazu letenja skupine štirih športnih letal je z letalom PIPER TOMAHAWK sodeloval odličen domač športni in poklicni pilot Damjan Glinšek, s prikazi akrobatskega letenja pa sta v programu sodelovala domača jadralna pilota, Janez Koren s PILATUSOM R-1 in Jože Verdev z Elanovim DG-303. Nato so vragolije v zraku (beri akrobatsko letenje) prikazali še piloti iz aerokluba Murska Sobota, med katerimi je bil tudi udeleženec letošnjega svetovnega prvenstva v akrobatskem letenju Peter Podhmšek s svojim novim letalom EXTRA 2000. V programu sta sodelovala tudi helikopterja. Vojaški helikopter je prikazal reševanje ponesrečenca, helikopter zasebnika Stroja pa je gledalce prevzel s svojo izjemno hitrostjo. Značilnost vseh letalskih mitingov je, da je najboljše vedno prihranjeno za konec. Tudi tokrat je bilo tako. Zadnjo točko letalskega programa je izvedel član aerokluba Gorenje Matjaž Kačičnik z vojaškim letalom PILATUS PC-9. Matjaž Kačičnik je eden od štirih članov prve slovenske vojaške akrobatske skupine in gledalcev ni razočaral. Prav nasprotno, dokazal je, da odlično obvlada letalo, akrobatsko letenje in da mu je teren poznan. Poleg letalskega programa so obiskovalci lahko uživali še oh ogledu kronološkega pregleda letenja v Šaleški dolini in razstave nastopajočih letal, jio končanem mitingu pa so se zabavali v družbi skupine Agropop. Bernarda Meža, Aerokhib Gorenje Foto: MiKo S septembrom Vam nudimo novo storitev: vodenje DEVIZNEGA RAČUNA. Devizni račun v naši banki bo omogočal: - vodenje različnih vrst konvertibilnih valut - nakup, prodajo in konverzijo med valutami - gotovinsko in negotovinsko poslovanje Sredstva na deviznem računu boste lahko porabili za: - plačilni promet s tujino - trgovanje s tujimi vrednostnimi papirji - trgovanje na deviznem trgu z izvedenimi finančnimi instrumenti - ali jih vezali z različno ročnostjo in v različnih valutah. ✓-s. POSEBNA UGODNOST: do konca letošnjega leta Vam odpremo in vodimo devizni račun brezplačno. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke PISARNA ZA VARSTVO POTROŠNIKOV SPET DELUJE »bmočno pisarno zveze potrošnikov Slovenije v Velenju so v februarju letos zaprli. Vzrok: premalo denarja, kljub volji ljudi in posluhu občine. Vendar se nekateri ljudje niso preprosto strinjali z dejstvom, da pisarne, v katero so se zatekali po pomoč |X)trošniki z najrazličnejšimi problemi, ne bo več. V preteklem obdobju je imel veliko zaslug za delovanje te pisarne Janez Pelko in prav on se tudi zdaj ni kar tako vdal v usodo. Navezal je stike, pognal v tek različne aktivnosti in pisarna v Velenju je z junijem spet zaživela. Tokrat |mh1 okriljem Varstva potrošnikov Celje, kar pa za nekoga, ki išče pomoč pri rešitvi problema niti ni tako pomembno. Delovanje v duhu zaščite potrošnikov je prvo vodilo gopoda Pelka, ki vodi svetovalno pisarno na Efenkovi 61 b, kjer je bila že prej. Tam ga najdete vsak ponedeljek in sredo od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, na voljo pa je tudi telefonska številka 871321. Seveda mora jntrošnik, ki čuti nepravilnost, sam narediti prvi korak. Mi tukaj ga luhko k pravilno usmerjamo k rešitvi probkmu ter tiuli terjamo kakšen odgovor, ki ga potrošnik v svojem imeim ni dobil, je jKmdaril gospa! Pelko, ki je v najin pogovor vpletel tudi misel o svetovalni pisarni, ki bi delovala tudi v Šoštanju. S tem bi pravzaprav samo obnovili pisarno, ki je v Šoštanju že bila. Potrošniki s svojimi zadregami z nerazumljivimi pložnicami. težavami pri nakupih različnih dobrin, nemoči ob neizvršenih obveznostih po pogtxlbah ter drugih stvareh, ki so del našega vsakdana, torej nismo več sami. Svetovalna pisarna res ne more prevzeti problema nase, vendar lahko s svojimi nasveti in poznavanjem najrazličnejših zakonov pravilno usmeri k rešitvi težave. MiKo Roka pregnancem Slovenska vas roka pregnancem slouenska uas T elevizija Slovenija je pripravila v okviru skupne akcije 115 medijev in človekoljubnih organizacije Roka pregnancem - Slovenska vas dve odmevni oddaji. Največji znesek v drugi oddaji je prispeval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sicer 5 mio SIT. V prvi oddaji je bila največji donator z enakim zneskom Tobačna Ljubljana. Operativni štab akcije se je odločil, da bo Slovenska vas postavljena na Kosovu, kamor se je doslej vrnila vebka večina pregnancev. Štab je podprl tudi prizadevanja vodstva akcije, da bi elemente za postavitev naselja na Kosovo prepeljali v okviru dostave mednarodne pomoči, kar bi pomenilo izreden prihranek sredstev oziroma bi omogočilo nabavo večjega števila bivalnikov. Cim bo na Kosovu pod okriljem mednar- odnega skrbništva vzpostavljena civilna oblast, jo bo vodstvo akcije zaprosilo za lokacijo in za potrebna dovoljenja za postavitev vasi. Načrtovalci akcije bodo pri tem sporočili željo darovalcev, naj bo vas postavljena v kraju, kjer so za povratnike razmere za bivanje najtežje. Zadnji podatki kažejo, da se je od napovedanih dobrih 63 milijonov tolarjev pomoči za pregnance s Kosova na žiro računa Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas steklo že več kot 60.370.000 tolarjev ali 95 % vsega napovedanega denarja. Danica Simšič Rdeči križ 50101-678-51579 Karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem ČETRTEK, 22. JULIJ 1999 L J II D J E PESEM BREZ NASLOVA okviru praznovanj, ki jih je priredila KS Šoštanj, je potekala tudi predstavitev idejnega projekta prenove Kajuhovega parka. Projekt je predstavil avtor arhitekt Nande Korpnik. Po govoru predsednice KS, Cvetke Tinauer, so svoja dela predstavili člani in sodelavci Šaleškega literarnega društva Hotenja. Nastopili so Josip Bačič, Marjan Kukovec, Milojka Komprej, Jerica Pirtovšek, Peter Radoja, Maja Rezman, Ivo Stropnik in Stojan Spegel. Pred več kot 60 Šoštanjčani so dokazali, da se Kajuhova tradicija v našem mestu nadaljuje in da niso samo dobri pesniki, ampak tudi odlični izvajalci. Petra Radoja je navdušila s svojim petjem ob spremljavi kitare, na koncu pa so pripravili še dve presenečenji. Dore Gorogranc je zrecitiral pesem, ki jo je o Kajuhu napisala njegova teta. Pepca Skornšek pa nam je povedala marsikaj o življenju pesnika, ki ga je osebno poznala, za konec pa nam je občuteno povedala neobjavljeno Destovnikovo pesem. Vsi prisotni so bili mnenja, da je v Šoštanju takih in podobnih dogodkov premalo in želeb so si, da bi se tak večer še ponovil. Obiskali smo gospo Pepco Skornšek, ki je za List občine Šoštanj ljubeznivo povedala zadnjo kitico Kajuhove pesmi brez naslova: Takrat pa si prišla ti, počasi, dostojanstveno, kakor vedno. Nisem ti videl popolnoma v tvoj obraz, pač pa tvoje sinje oči, iz katerih se je razlivala vsa milina tvoje duše. Ko sem ti tako gledal v obraz, sem pozabil na ves svet in trpljenje in niti na dnu duše se mi ni pojavila misel, da bi ti mogla lagati in varati, a vendar... Marija Lebar Sosia nj sko turistično olepševalno društvo v Škocjanu * onec prejšnjega meseca so se člani TOD Šoštanj odpravili na izlet v Škocjanske jame. Po ogledu kapnikov, stalagmitov, stalagtitov in stalagmatov, apnenčastih orgel in skodel, Tihe in Šumeče jame, čudovite podzemne Reke v globini 150 metrov in panorame Matavuna so se razpoloženi od Škocjanskih jam odpeljali v Cerknico, ki je bila prvič omenjena 1040. leta. Cerknica je v srednjem veku ležala ob pomembni tovorni poti, zato je bila izpostavljena turškim napadom. Tu so si ogledali gotsko cerkev Marijinega rojstva. Zaradi turških obleganj so jo ogradili z visokim taborskim obzidjem, ki je delno ohranjen. Nato so se odpeljali na vrh Slivnice nad Cerknico in si ogledali še Coprniško jamo. Nato se se odpravili do Jezerskega hrama v Dolenjem Jezeru, kjer je bil kasneje piknik. Stane je poskrbel, da so si z njegovega lojterskega voza ogledali že precej izsušeno Cerkniško jezero. Najbolj vroči “turisti” Boris, Aleš, Nejc in Peter pa so se v spodnjicah v njem tudi okopali. Po povratku v vas se veliki, tehnično dovršeni, Kebetovi maketi Cerniškega jezera niso mogli načuditi. Za dobro voljo pa so vseskozi s svojimi instrumenti skrbeli Justi - trobenta, Jaka - diatonična harmonika in Boris - kitara ter Petra in Mateja s petjem in brenkanjem na kitaro. Tako plesu ni bilo konca. Tokrat se je dalo čarovnice otipati. Vrnili so se v zgodnjih jutranjih urah. F.R. SREČUJE UBREJČEVE \/ KRAJEVNA SKUPNOST 1RUIK0VE RODRINE raznik državnosti, 25. junij, so mnogi izkoristili za različne aktivnosti, rodbina Andrejc pa se je ta dan v velikem številu (okoli 200) zbrala na svojem prvem rodbinskem srečanju na letališču v Lajšah. Lepo vreme in prijetno okolje, najbolj pa dobra volja udeležencev od najstarejših v rodbini 93-letnega pradeda Ivana in 84-letne tete Fanike do najmlajših pravnukov, ki so prišli na prvo srečanje v naročju staršev, so ta dan naredili res prazničen. Okoli 400 let nazaj sežejo podatki o Andrej če vem oziroma Amežnikovem rodu, ki se je razvijal in cvetel na meji med Štajersko in Koroško, med Graško goro in Razborjem. Prapradedku Mihu in praprababici Apoloniji se je v letih od 1900 do 1916 rodilo 13 otrok. Seveda jih je nekaj že zelo mladih umrlo, 7 pa jih je doživelo viskoko starost nad 85 let. Ustvarili so si družine in rodilo se jim je 35 otrok - bratrancev in sestričen, ki so danes v najlepših letih. Tudi ti so si ustvarili družine; večina v bližnji okolici, nekateri pa so si poiskali dom širom po Sloveniji. V teh družinah se je rodilo 81 pravnukov. Kar 42 od teh si je že poiskalo partnerje in imajo že 70 otrok - prapravnukov, 3 pa so še na poti. Skoraj vsi so si svoje prvotno “gnezdece” na Graški gori ogledali še s ptičje perspektive - iz letala. Tudi Ivan in Fanika nista hotela zamuditi te izjemne priložnosti. Ko sta spet stala na trdnih tleh, se nista mogla načuditi lepemu doživetju. Prijetna doživetja tega dne pa so nas vse prepričala, da se je vredno potruditi za ponovno srečanje čez dve leti. Jožica Andrejc AGR0P0P - POSEBEJ ZA ŠOŠTANJ Za člane ansambla Agropop sem se osebno prepričala, da tudi sami delujejo tako kot njihove pesmi. Norčavo, a iskreno, ironično, a pošteno, predvsem pa v vse vpletajo veliko humorja, za katerega pravijo, da je malo uvoženega. Slovenci smo menda preveč zaprti, da bi se znali čisto od srca nasmejati. Na mitingu v Lajšah sem izkoristila priliko in jih poprosila za izjavo za List. Bolj za šalo kot za res sem se prištulila k njihovi mizi. Klinči se je smejal moji pohvali, da je v živo mlajši kot prek ekrana, in izjavil, da se ne nagiba k pedofilom. Kaj naj bi tov pomenilo, bi menda vedela Serbi. Serbi ni vedela, ker je imela polna usta. Bila je pavza, čas, ko se človek okrepča, in v tem času Serbi ne daje izjav. Obrok hrane je tabu. Klinar mi je nato rekel, da je njihova splošna izjava kar tale: Mi smo eno domačo zašpilal, skupaj smo pil in polke nažigal, zmer nas je več, ampak tistih ta prav, ki smo v srcu Slovenci ostal. Med smehom in pripombami, ki jih vseh ne smem navesti, mi povedo, da bodo simbol prašiča zamenjali z ovco. Za to, da bodo prašiči ljubosumni. Med poletjem se bodo menda tudi ukvarjali z ovcami. Sedeli bodo na hribu in čakali, da ovce zbežijo. Serbi se jim ne bo pridružila. Serbi bo šla nekam ven, nekam, kjer je mir in počitek; nekam, kjer je ne poznajo. No, takole malo bolj zares so mi vendarle zaupali, da pripravljajo ploščo. Naslov ene izmed pesmi bo Ko prašiči umolknejo, osebno izpovedna pa bo baje Serbijina o ježevcu. Glasba na tej plošči bo obravnavala živalsko tematiko, pravijo, da se vračajo nazaj k naravi. Inspiracijo še izbirajo in ko jih povprašam, če jo bodo našli kaj tudi v Šoštanju, se oglasi Polde in pravi, da bo najbrž naslov skladbe Turbo-stein. Za miting so rekli, da bi ga lahko popestrili z Ukrajinkami, ki skačejo s padalom, od letal pa so jim menda najljubše štorklje. Tako. To je vse, kar so mi bili pripravljeni povedati v svoji izjavi. Se vam zdi, da si delajo norce in da niso resni. Morda. Škode pa le ni nobene, če se znajo veseliti in svoje veselje prenašati tudi na druge. MiKo ŠOŠTANJ PRAZNOVALA b dnevu državnosti in ob 88-letnici imenovanja Šoštanja za mesto, je KS Šoštanj organizirala vrsto prireditev na več področjih, kot so gospodarsko, športno in kulturno in vse krajane s pismenimi vabili povabila na skupno praznovanje. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednico KS Cvetko Tinauer: Lahko rečemo, da smo bili z odzivom na naše prireditve zelo zadovoljni. Tako smo dobili potrditev za naše delo. V svetu KS smo mnenja, da smo tu zaradi krajanov in tako tudi delujemo. Dobro obiskano je bilo srečanje, ki ga je v Vili Široko na pobudo KS organizirala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Zbrali so se direktorji večjih podjetij, ki imajo sedež ali obrate v Šoštanju. Vsi udeleženci so se strinjali, da so taka srečanja potrebna, saj se tudi direktorji med seboj le redko srečajo in pogovorijo. V sproščenem vzdušju je že bila nakazana rešitev konkretnega problema, koje predstavnik Vegrada povedal, da imajo v Šoštanju preveč prostora, direktor Gorenja Notranje opreme pa, da ga imajo za načrtovano širitev premalo. KS je želela videti, kaj pri vseh problemih, ki jih ima gospodarstvo v kraju, lahko sploh naredi. Slišati je bilo, da bo po tem, ko so v TUS nehali s proizvodnjo, enako tudi z Elkrojem. Direktorica Marija Vrtačnik je povedala, da imajo v Elkroju velike težave zlasti z bolniškimi izostanki, saj imajo včasih na delu samo 50 % delavk. To pripisuje preveč liberalnemu zdravstvu. Povedala je, da bodo delovna mesta skrčili, o ukinitvi proizvodnje pa še niso sprejeli dokončne odločitve. Tudi v Termoelektrarni napovedujejo postopno krčenje delovnih mest. KS je apelirala na direktorje, da bi poskušali za razna kooperantska dela poiskati izvajalce v lastnem kraju in tako zagotovili delovna mesta domačinom. Tudi četrtkovo srečanje ob okrogli mizi je bilo produktivno. Nekateri udeleženci so nakazali kar nekaj rešitev. Med zanimivimi govorniki je bil direktor Doline, Drago Pokleka, ki je rekel, da je Trg bratov Mravljakov zamrl zaradi prometne ureditve, saj se je podoben problem pokazal tudi v Starem Velenju. Predlagal je, da bi bilo potrebno preveriti prispevke za mestno zemljišče, ker so morda zemljišča drugje cenejša. Po njegovem bi v Šoštanju morali graditi več stanovanj, da bi tako v mesto privabili mlade družine. Iz lastnih izkušenj vidi, da je kupna moč v Šoštanju nizka, trgovine pa imajo največ prometa v dneh, ko se izplačujejo pokojnine. Lahko rečem, da je KS želela ponuditi roko in podjetnikom povedati, da so v našem kraji dobrodošli in da na pomoč KS (po njenih zmožnostih) lahko vedno računajo. Zal pa še vedno ni potrebnih stikov z nekaterimi večjimi privatnimi podjetniki, ki se kar nekako ograjujejo od dogajanja v kraju, je povedala Tinauer-jeva. Ob teh delovnih dogodkih pa so potekale tudi številne športne prireditve, praznovanje pa so zaključili na sam predvečer dneva državnosti s kresovanjem, preletom balonov in prazničnim govorom, v katerem je Danilo Čebul povedal marsikaj kritičnega, pa tudi spodbudnega. Med drugim je dejal: Večstrankarska ureditev je dejstvo, zato jo moramo sprejemati kot politično realnost. Spoštujmo tiste vrednote, po katerih so le-te (stranke) razpoznavne in bomo mnogokrat prišli do spoznanja, da so samo poti do cilja različne. Šoštanjčani upajo, da bo še večkrat priložnost za taka praznovanja. Marija Lebar ZAKLJUČNA EKSKURZIJA ŠESTOŠOLCEV P rebudili smo se v sivo jutro. Težki oblaki so viseli nad hribi. Ali nam bo slabo vreme pokvarilo zaključno ekskurzijo? Nasmejanih obrazov smo kmalu pregnali slabo voljo. Končno je voznik zaprl vrata avtobusa. Že po nekaj metrih vožnje smo izvršili napad na sladkarije. Pripovedovali smo si šale in poslušali glasbo. Muzej Bistra! Najzanimivejši so bdi stari avtomobili bele in črne barve, ki so nas popeljali v preteklost. Sprehodih smo se še po drugih prostorih muzeja in občudovali Živah, stroje ter poslušah o lovstvu, ribolovu... Avtobus in... Škocjanske jame! Nadeh smo si topla oblačda. Stopili smo v Tiho jamo. Tla so bda spolzka in mokra. Videh smo kapnike različnih oblik: medveda, dvojčka... V Sumeči jami je glasno bučala reka Reka. Ko smo šh čez most, je bdo za nekatere prav grozljivo. Drugi pa so vztrajno gledah v globino, kot da jih ni bdo strah. Fantje so nalašč glasno kričali. Zapustdi smo jame, polne skrivnosti. Deževalo je, zato so nas pri hoji motih dežniki. Vožnja z nekakšnim dvigalom in postanek za mahco. Pice so nam teknde, saj smo hili že zelo lačni. Utrujeni in umazani smo sedli v avtobus in se kot otopeli odpeljali proti Vrhniki. Cankarjeva rojstna hiša nas je prepričala o revščini ljudi na klancu. Imeh smo nenavaden občutek, ko smo se dotikah predmetov. Pot proti domu. Utrujenost je izginda in kljub nenehnim opozordom učiteljic smo bili preveč razposajeni. Na Trojanah smo jedli krofe, sladkarije in pili sokove. Preostanek poti smo “rafi-cali”, prepevah in si nagajah. V Šoštanju so nas starši že nestrpno čakali. Polni lepih vtisov smo se odpravili domov. Končal se je eden od najlepših dni v šolskem letu. Sestošolci OS Karla Destovnika Kajuha ČETRTEK, 22. JULIJ 1999 STRM l N/ _ S I p ( ) I i 1 r VOŽNJA JE ODKLOP! Srečanje motoristov v Lajšah Prihrumeli so v mesto in razbili enoličnost sobotnega popoldneva z oglušujočim hrupom. Skupine motoristov v obvezno [«»časni vožnji in z razvito zastavo, ki jo kot prvi v koloni nosi predsednik kluba so napolnile šoštanjske ulice. Kot v Ameriki. Kot da so ušli s platna ab iz filma Crni John. V svojih izvirnih usnjenih oblačilih, z hipijevsko pričesko, z motorji, ki so prirejeni po voznikovih željah, so vzbujah vtis nečesa tujega, nenavadnega. Šoštanjčani so jih gledali, občudovali in komentirah, kolone pa so se drug za drugo usmerjale proti Lajšam. V soboto, 3. julija, je Moto klub Šoštanj, ki deluje od leta 1997 organiziral svoje prvo srečanje na letališču v Lajšah. Srečanja se je udeležilo okrog 700 motoristov in motorističnih zanesenjakov. Med motorji najrazhčnejših tipov in znamk, od hond, BMW-jev, yamah, laverd in kdo hi jim vedel imena, sem se prebila do predsednika šoštanjskega kluba Vlada Goršiča. V klubu so namreč novosti; legendarnega Vilija Pečovnika, ki je prav gotovo z dušo in telesom motorist, je zamenjal novi predsednik, ki ho klub dalje vodil v duhu prijateljstva in tovarištva. Moto klub Šoštanj šteje 31 članov, njegov namen pa je povezovanje ljubiteljev in voznikov motornih koles ter povezovanje s podobnimi organizacijami. Tako je društvo včlanjeno v Zvezo moto klubov Slovenije, ki združuje 30 klubov. Se morda sliši čudno, a ni. Ti ljudje niso razpuščena banda, temveč organizirana skupnost s svojimi pravih, statutom in še čim. Cilj zveze je usposabljanje in osveščanje udeležencev v cestnem prometu ter koordinacija med klubi pri organizaciji motorističnih srečanj. F našem klubu smo si za letošnje leto zadah nalogo, da posta vimo klub na trdne temelje. Prav tako bomo nadaljevali z organizacijo vedno boljših motorističnih srečanj, katerih cilj bi bil poleg razvedrila tudi vključevanje v širše interesne dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja v cestnem prometu. S svojimi dejanji bi radi prepričah ljudi, da nismo trop motorističnih prenapetežev, ampak enakopravno aktivni udeleženci v cestnem prometu, me je za konec prepričal o iskrenosti svojih besed Vlado Goršič. Biti motorist - način življenja Pomešala sem se med motoriste in skušala med gostujočimi klubi izvedeti še njihovo stališče. Drago Jakopič je predsednik lani ustanovljenega MK Modras Mislinja. Je svojevrsten človek že na pogled, v pogovoru pa me je še dodatno presenetil s svojim pozitivnim gledanjem na življenje. Alkohol odklanja in ga odsvetuje tudi ostalim članom kluba. Motorist je od leta 1970. Takrat je bila vožnja z motorjem pravi užitek, pravi, saj na cesti ni bilo toliko prometa. Sledila je prekinitev, vendar je bila želja v njem prevehka, saj čuti, kako motor iz njega naredi drugega človeka. Zdaj vozi trokolesnik, ki ga je sam izdelal s pomočjo drugih. Deh trokolesnika so nekoč pripadah VW, dovršen pa je z veliko malenkostmi (tudi govejo kožo), ki dajejo motorju svojevrsten videz. Uživa v počasni vožnji in je z dušo in srcem pri klubu ter podpira srečanja, kjer se kali prijateljstvo in utrjuje poznanstvo. Franc Bratec iz MK Kurent Ptuj vozi Hondo VF 500F. Z motorjem se vozim že štiri leta, član kluba pa sem dve leti. Tudi v službo se vozim z motorjem, naj bo dež ah sonce, zato pa moram motor kar naprej čistiti. Z zamazanim motorjem ne grem nikoli na cesto. Ce se vozim sam, se ne počutim tako kot v skupini, kjer je občutek, da si nad drugimi. Sicer sem ljubitelj počasne vožnje, vendar me je pred sezono vedno nekoliko strah. Menim, da 80 odstotkov motoristov ni krivih za nesreče, vendar vedno ob nesrečah pomishm nase, in kadar je kolomi, ne prehitevam. Tiuli drugačno muziko poslušam, kadar sem mi motorju. Suzana Časi prihaja iz MK Zmaj Mozirje. Ljubiteljica motorjev je od šestnajstega leta dalje, ko je spoznala fanta, ki je vozil laverdo 500 ŠPORT. Ljubezen je utrjevala tudi ljubezen do motorjev, saj je vseskozi moževa sopotnica, kljub dvema otrokoma. Od začetka je bila vožnja bolj športne hitrosti, zdaj pa je bolj turing. Z možem sta ljubitelja narave in jo na motorju tudi najbolj intenzivno občutita. Avtomobilisti ju včasih ne upoštevajo, padca pa k sreči še nista imela. Veseli se, da se tudi otroka navdušujeta nad motorji in sama se z grenkobo spominja obdobja, ko sta bila z možem brez motorja in se ji je zdelo, da je v njunem življenju praznina. Stane Pfeifer, lastnik Kava bara Zmajeva votlina je predsednik MK Zmaji, ki je nastal iz prejšnjega kluba, katerega predsednik se je smrtno ponesrečil. Težko je včasih v klubu motoristov usklajevati tako različne interese in vzdrževati tudi red in disciplino. Moti me, da nekateri člani niso dovolj resni in odgovorni. Biti član pomeni prevzeti tudi določene obveznosti. Motor vozim že petnajst let. Prvi motor je bil PUCH 250; takrat še nisem čutil veselja, nato pa je z menjavo motorjev ]awa, MZ, Suzuki, Kavassaki prišlo navdušenje. Zdaj vozim Hondo Varadero. Vožnja je odklop. Lani smo imeh fantastičen izlet z raftingom m Soči in vsem ostalim. Res pa je, da so nas zavrnih v kampu, čisto a priori - ker smo motoristi. Tudi med ostalimi, med pogovorom in takole na uho, nisem ujela ničesar, kar bi me prepričalo o čem drugem kot o tem, da po božje častijo svoje motorje in da so v glavnem uživači. V vsakdanjem življenju so podjetniki, gospodinje, delavci, direktorji in vse tisto, kar zahteva življenje. Ko pa sedejo na motor... Vožnja je odklop! Kako je, ko sedeš na motor, sem občutila tudi jaz. Predsednik moto kluba Modras, Jaka, ni hotel dati izjave: Punca, ali se boš peljala, ah pa ne bo intervjuja. Ne moreš pisati o motorjih, če se sama ne voziš z njimi. No, tudi z raketo se ne bom peljala, pa bi nekaj le vedela mpisuti o njej, sem jezikala nazaj. Panič. Ta pa nič mi ni bil všeč. A naj zdaj ostanem brez izjave, da se mi bodo še smejali. In kaj bo rekla urednica. In tudi to ne pomaga, ko pojasnim, da sem nekoč fanta pustila prav zaradi tega, ker je imel motor. Torej se vdam v usodo, ah bolje rečeno sedem na trokolesnik. Opremljena s čelado poslušam Jaka, da je motor sestavil sam, da predstavlja njegov način življenja in da na motorju doživlja vse tisto, kar nosi v sebi. Kar je njemu lastno in ne more dati na dan v vsakdanjem življenju. Še me potolaži, da ne mara hitre vožnje, da je smisel njegove vožnje v uživanju občutka, da sta si človek na motorju in narava blizu. Da ima občutek moči nad stvarmi okrog sebe, kar mu daje moč hitrosti in upravljanja z njo. Zdrznem se ob zvoku glasbe. Seveda, tudi radio ima na njem, poleg številnih detajlov. Večina motorja je obložena z govejo kožo in na zadnjem sedežu je prav udobno. Speljeva. Trdno se držim ročaja voznikovega sedeža in ga tiščim za vrat. Peljeva počasi, na ovinku ne visim z motorja tako kot mislim, da bi bilo potrebno. Kje pa. Togo sedim, malo pa že gledam po okohei. Hiše, ljudje, travniki in njive mi hitijo nasproti in zbežijo mimo mene. Ob cesti naju pozdravlja otrok in starček s kolesom je zavil na rob cestišča in si naju radovedno ogleduje. Že sva mimo njega, mene pa začne preplavljati občutek zadovoljstva. Slediva črti, ki jo je na nebu zarisalo letalo in imam občutek, da ga bova ujela. Ko se peljeva skozi gozd se stoletne smreke umikajo in privzdigujejo svoje veje s ceste. Kope sena se razbežijo po travniku in se za nama znova postavijo v vrsto, prometni znak ob cesti je le bežna senca. Peljeva se čez most in reka, ki teče pravokotno v smeri najine vožnje naju ne more preplaviti. Sproščena položim roke na naslonjalo svojega sedeža in udobno se naslonim nazaj. Občutim valovanje zraka, božanje sapic in veter v laseh. Da veter v laseh, ki mi daje občutek svobode, breztežnosti, povzroči dvig andrealina in stanje nepoznane blaženosti. Je to to? Da. To je to. MiKo VAŠKE IGRE V FLORJANE reproste, a domiselne igre so se odvijale v nedeljo, 27. junija na (prenovljenem) igrišču v Florjanu in za en popoldan spet združile ljudi od bolj ah manj blizu. KŠD Mačji kamen Florjan je tudi letos organiziralo vaške igre in k sodelovanju pritegnilo še ekipe Skomega, Belih Vod, Topolšice, Lepe njive m Pohrastnika. Potrebno se je bilo preizkusiti v kar sedmih disciplinah: od obešanja pelila, luščenja koruze, žaganja hloda, menjave klobukov, kdo bolje zadeva, do pretakanja vina in seveda vlečenja vrvi. Skupno število točk je dalo tudi končnega zmagovalca. Brez protekcije je zmagala domača ekipa, to so vrla dekleta in fantje iz Florjana, ki imajo nad trideset let. K izvedbi iger, ocenjevanju in razglasitvi rezultatov sta strokovno pristopila Franc Oblak in Boris Plamberger, program pa je povezoval Rajko Zaleznik, ki se je izkazal s svojimi govorniškimi sposobnostmi. Organizacijske sposobnosti sta pokazala tudi Roman Oblak in Edi Ovčjak, pa še mnogi drugi, ki so pomagati. Ob tej priložnosti se jim nosilci iger najlepše zahvaljujejo. Igre je otvoril predsednik KS dr. Valter Pirtovšek, ki se ne izkazuje samo po besedah, temveč tudi po dejanjih. Podelitev nagrad in diplom najboljšim (vsi so biti dobri) pa je opravil predstavnik Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivo Drev. Kmetijska zadruga je bila tudi generalni pokrovitelj teh iger, k pestri izbiri dobitkov pri srečolovu pa so pripomogli še nekateri. Vse je bilo tako, kot je treba. Prijeten kraj, prijetni ljudje in na koncu še dobra glasba ansambla Vesna dolgo v noč. Še asfalt na igrišču so preizkusih, če zdrži tudi plesne korake. MiKo RIRNO 99 Ste se že prijaviti na taborjenje? troci imajo veliko energije. Ogromno. In ravno v času šolskih počitnic je nujno, da svojo notranjo energijo nekje sprostijo in jo pozitivno izkoristijo. Včasih preprosto niso zadosti samo likovne delavnice, otroke je treba usmeriti k zahtevnejšim oblikam. Ena od takih je taborjenje v Ribnem, za katerega se še vedno lahko prijavite. Taborjenje bo potekalo od 25.7. do 3.8. Cene pa so različne. Za predšolske otroke zadostuje znesek 18.000 SIT, za otroke od L - 4. razreda bo potrebno odšteti 20.500 SIT ter za otroke od 5. - 8. razreda 22.500 SIT. Ostale velja taborjenje 24.000 SIT, za nečlane pa je še 3000 SIT normiranih stroškov. Cena se oblikuje tudi glede na število otrok ene družine. En otrok plača celotni znesek, dva otroka pa samo eno tabomino in pol, trije otroci dve tabornim. Vaši otroci bodo v družbi, ki zavrača alkohol in cigarete ter goji pravilen odnos do življenja, narave in družbe. Za podrobnejše informacije so vam na voljo tel. številke 886 305, 892 058 ter 881 153, prijavite pa se lahko tudi pri gospe Mileni Hriberšek, Topolšica 44, telefon 892 222. MiKo VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI To tekmo smo izgubiti, a smo kot prvaki Šoštanja vseeno napredovati na državno prvenstvo v Slovensko Bistrico, ki je bilo 19. junija 1999. Biti smo dobro pripravljeni, čeprav naša ekipa ni bila popolna. Manjkala je Jasna, Zoran pa je bil poškodovan. Zato so priskočiti na pomoč Zala, Mateja, Brina, Dijana in Aleš. Tekme so bile napete, a vseeno zabavne. V velikem finalu smo premagati ekipo z Bleda. Najlepši je trenutek, ko pade žoga na tla v nasprotno polje, še posebej, če je to zaključna žoga. Počutiš se tako, da bi lahko gore premikal. Lepo je sodelovati, še lepše zmagati, najlepše pa je IGRO VZLJUBITI!! Darjan Andrejc OS Karla Destovnika Kajuha akcije je prejel majico Veter v laseh. Na medobčinsko tekmovanje sta se uvrstiti prvi dve ekipi. Nekaj tednov kasneje smo se pomerili z najboljšimi šaleškimi odbojkaši v Rdeči dvorani. Vse je spet kazalo na zmago, a smo v finalu naleteti na prijatelje iz naše šole - Luzerje 3. Rezultat je bil izenačen do polovice srečanja, ko sem si pri skoku za žogo kar močno poškodoval koleno. Nadaljevati nisem mogel. Zame in za koleno je poskrbel zdravnik oziroma maser Rdeče dvorane. se se je začelo tisto soboto, ko bi morati imeti pouk. Kaj hujšega?! Na srečo je ravno tiste dni v Sloveniji potekala športna akcija Veter v laseh. Zato smo tudi mi namesto pouka imeti športni dan. Skupaj z učenci šole Bibe Roecka smo v športni dvorani tekmovati v različnih športnih igrah. S prijatelji iz 8. razreda smo se odločiti, da bomo pomeriti s sovrstniki svoje znanje v odbojki. Z naše šole je sodelovalo kar 5 ekip: Črna smrt, Pikice, Luzerji 1, Luzerji 2, Luzerji 3. Igrati smo nekam “čudno” odbojko, saj smo igrati na čas (15 minut). Brina Melanšek, Jasna Šumnik, Zoran Kedačič in Darjan Andrejc smo po štirih tekmah slaviti zmago na občinskem prvenstvu. Vsak udeleženec STRM II ČETRTEK, 22. JULIJ lil KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE v v STRNIŠČNI I IT tem mesecu bomo z naših polj pospravili žita in pričeli s setvijo 1/ strniščnih dosevkov. Že danes pa velja razmisliti, kateri dosevek ■ homo sejali na požeto površino, in poskrbeti za nakup ustrezne ■ količine željenega semena. S setvijo dosevkov bomo preprečili kalitev in kasnejšo semenitev širokolistnih in ozkolistnih plevelov, tla bomo zavarovali pred sončno pripeko, vetrom in dežjem, v tleh z zeleno odejo se hranilne snovi ne bodo izpirale. Hkrati pa bomo tla obogatili z organsko snovjo in na isti površini pridelali dva pridelka. Pred setvijo dosevka moramo strnišče čim hitreje pripraviti za setev. Tla plitvo preorjemo in obdelamo do drobno grudičave strukture. Površino lahko tudi plitvo obdelamo s krožno brano. Strniščnim dosevkom dognojiino z 80 kg dušika/ha, 60 kg fosforja/ha in 80 kg kali-ja/ha. Tem potrebam zadostimo z uporabo 15-20 m3 nerazredčene gnojevke/ha ali katerega drugega organskega gnojila, ki ga imamo v tem času na kmetiji običajno dovolj, ali pa površino pognojimo z 400-500 kg NPK 15:15:15 na hektar. Pri globini setve pa se držimo osnovnega pravila: drobno zrnate dosevke, kot so trave, metuljnice in križnice sejemo 1-2 cm globoko, debelo zrnate pa na globino 3-4 cm. Po setvi pa posevke obvezno povaljamo, saj tako vplivamo na hitrejši in enakomernejši vznik ter razvoj posevka. Pri izbiri dosevka naj bo orientacijsko vodilo tudi namen uporabe pridelka, pridelanega na strnišču. Posejemo lahko namreč dosevek, ki ga bomo uporabili za prehrano sami, bomo z njim nakrmili živino ali pa ga enostavno uporabili za zeleno gnojenje. Pri nas je najbolj razširjena setev mnogocvetne ljulke, grašljinke, krmne repice ali krmne ogrščice in korenovk. Mnogocvetna ljulka je prezirani krmni dosevek, ki da spomladi pred setvijo glavnega posevka še en odkos, lahko pa jo koristimo še celo leto. Te hitro rastoče in s hranilnimi snovmi bogate trave posejemo 40-50 kg na hektar, sejemo pa jo lahko vse do konca septembra. Tudi grašljinka je prezimni dosevek, ki da spomladi še en odkos. Zanimiva je tudi zato, ker lahko delež posameznih vrst v njej kombiniramo glede na naše potrebe po krmi. Če želimo pridelek sušiti povečamo delež mnogocvetne ljulke, za silažo pa povečamo delež grašice. Krmna ogrščica in krmna repica razvijeta globok koreninski sistem, s katerim lahko izkoriščata drugim rastlinam manj dostopna hranila. Krmna repica je primerna za zeleno krmo ali silažo, krmna ogrščica pa zelo dobro prenaša nizke temperature in jo lahko koristimo še pozno v jesen. Za setev korenovk se odločamo zlasti takrat, ko v prehrani živali primanjkuje sočne zelene krme za zimo. Prav tako večina pridelovalcev pozna sicer manj razširjeno sudansko travo, inkarnatko in aleksandrijsko deteljo. Za zeleni podor lahko izberemo facelijo, ki zelo hitro pokrije tla in je tudi zelo medonosna rastlina, oljno redkev, ki naredi obilno podzemno maso, jaro in ozimno ogrščico ali repico, lahko pa posejemo tudi že sestavljeno mešanico za zeleni podor - ena takih je npr. mešanica polje. Za to skupino je značilno, da da v letu setve obilen pridelek suhe snovi in da v prihodnjem letu ne bomo imeli težav z regeneracijo teh rastlin v glavnem posevku. V zadnjem obdobju se na trgu pojavlja tudi več travno-deteljnih mešanic, ki so primerne tudi za setev na strnišče, vendar so malo manj razširjene. Ena takih je travno deteljna mešanica travnik, ki je primerna za košno rabo. Na prodajnih policah lahko izberete tudi eno od travno deteljnih mešanic poimenovanih travnik 1, travnik 2 in travnik 3. Vse tri mešanice so primerne za intenzivno košno pašno rabo, prva mešanica je primerna za setev na lahkih, druga na srednje težkih in tretja na težkih tleh. Odločimo se lahko tudi za setev mešanice pašnik, ki pa je primerna za pašno rabo ali mešanico vranec, ki je primerna za konje. Novejši pa sta mešanici njiva 1 in njiva 2. Prva je namenjena za intenzivno enoletno rabo na njivskih površinah, druga pa za intenzivno dveletno rabo na njivskih površinah. Se je čas, da razmislite in se še pravočasno odločite za setev dosevka, ki bo primeren za naše razmere in usklajen z vašimi potrebami, ter tako poskrbite, da njive po žetvi ne bodo ostale prazne. Tako bomo pridelali hrano za ljudi ali beljakovinsko krmo za naše živali in seveda prispevali tudi delež k varovanju okolja. Iris Skerbot, univ. dipl. inž. agr. N/ ŽIVLJENJE « GOBAH Poletje, je tu in z njim se prične sezona rasti in nabiranja gob. Zaradi tega je potrebno vedeti nekaj o pomenu gob in o pravilih za njihovo nabiranje. Glive so izrednega pomena za stabilnost in odpornost gozdnih ekosistemov. Poleg bakterij so glive najpomembnejše razgrajevalke organskih snovi, pri čemer se sproščajo hranilne snovi za druge organizme. Posebno vlogo za vitalnost, bioekološko stabilnost in odpornost drevesnih vrst in gozda kot celote imajo mikorizne glive, ki živijo v sožitju z višjimi rastlinami. Zaradi ohranjanja biološke raznovrstnosti in naravnega ravnotežja ter zaradi vse večjega zanimanja za nabiranje gob je bila v Sloveniji sprejeta Uredba o zavarovanju samoniklih gliv (Uradni list RS, št.38/94 in 44/95). Nekaj povzetkov: - prepovedano je namerno uničevanje gob in podgobja - posameznik lahko v enem dnevu nabere največ 2 kilograma gob - pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje - nabrane gobe je potrebno grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdi embalaži, ki omogoča širjenje spor - posameznik lahko v enem dnevu proda tisto količino svežih goh, ki jo lahko nabere sam in člani njegovega gospodinjstva (število članov krat 2 kilograma) - posameznik lahko v enem letu proda največ dva kilograma sušenih gob VARUJMO GOZDOVE PRED LUBADARJEM Poleg gob pa se v vročih poletnih dneh v gozdu močneje pojavi tudi lubadar. Zato še nekaj o tem neprijetnem hroščku, ki povzroča skrbi lastnikom gozdov in gozdarjem. - Ko se lubadarji v gozdu preveč namnožijo, postanejo hudi gozdni škodljivci. - Z gozdno higieno, gozdnim redom, pravočasnim spravilom in beljenjem lesa najučinkoviteje varujemo gozdove pred lubadarji! - Lastniki gozdov, sodelujte z gozdarji na terenu in hitro ukrepajte pri zatiranju škodljivcev, saj je to najmanj kar lahko storite za svoj gozd! KAJ LAHKO V TEM ČASE STORIMO ZA SVOJ GOZD - Julija in avgusta so pogosta neurja, zato so potrebna redna čiščenja dražnikov in jarkov, da preprečimo erozijo vlak in cest! - Prihaja čas žetve v mladem gozdu, ki ga ne smemo zamuditi! - Ne sekajmo v pomlajenih sestojih, saj lahko naredimo veliko škode v mladovju, ki ima krhke in lomljive vršičke! Zavod za gozdove Slovenije Krajevna enota Šoštanj Pravila za nabiranje gob REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrstvo za okolje in prostor N/ PRAZNIK ŽETVE IN KREHA V GABERKAH nedeljo, 18. julija, je gasilsko društvo Gaberke zopet priredilo praznik žetve in kruha. To je bila že peta tovrstna prireditev. Zamisel zanjo se je pred leti porodila Janku Zelcerju, predvsem z namenom, da se stara dela ohranijo v spominu; tudi za mlade je dobro, da vidijo, kako dolga, predvsem pa naporna je bila včasih pot do kruha. Tokrat je bilo še posebej zanimivo, saj so mlačev prikazali še na bolj zanimiv način. Pripeljali so 90 let star gepl, ki je poganjal eno prvih mlatilnic. Tudi ta izvira iz leta 1908, narejena pa je bila na Češkem. Novost je bil tudi star prebiralnik, ki naj bi prebiral boljšo pšenico za seme, seveda ostalo pa za v mlin. Mlačev so prikazali: Franc Šteharnik z mlatilnico, poprej požete snope je razvezal Slavko Tajnik, da pa je bilo vse skupaj hitro preneseno v Veternik, so poskrbeli Anton Spital starejši ter pridni žanjici Elica Zavšnik in Anica Bolha. Pri tem delu so rabili veliko leseno rešeto. Veternik je upravljal Polde Brodnik starejši. Prebiralnik pa je imel na skrbi Anton Grudnik. Gepl so navadno poganjali voli ali pa konji, kar je pač bilo pri hiši. Tokrat pa se je javilo osem krepkih mož, ki so stvar prav tako pognali tek. Letošnja novost je bila tudi izdelava najdaljšega svaljka iz moke in vode. Sodelovalo je 8 tekmovalnih ekip: Razbor, Zavodnje, Cirkovce, Plešivec, Ravne, Skale, Zibika in Gaberke. Pri žetvi so osvojile 1. mesto Gaberke, pri vezanju in zlaganju snopov v kozolec so bili najhitrejši možje iz Raven, pri izdelavi najdaljšega svaljka pa so zopet zmagah domačini, saj je svaljek dosegel dolžino 103 cm. Tudi mokra gasilska vaja ni manjkala. Tu so se najbolj izkazale članice iz Skal, Gaberčani pa žal kljub hitrosti ter dobri izurjenosti vaje niso mogli dokončati, zatajila jim je motorna brizgalna. Ves potek iger je zelo lepo povezoval Franc Fužir. Še posebej gre pohvaliti dobre gabrške gospodinje, saj so tudi tokrat poskrbele za odlične dobrote, ki so jih obiskovalci pridno kupovali. Poskrbljeno je bilo tudi za jedi na žaru. Da je veselica trajala čim dlje, se je trudil ansambel Petovio s pevko Natalijo Verboten. Darila za zmagovalce, miniaturne kozolce, je zelo lepo, pa tudi domiselno, izdelal Zvonko Koželjnik. Gasilsko društvo Gaberke se ob tej priliki zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so tudi to leto vehko pomagah. M. R. POVABITE SE V KAVČNIK0V0 DOMAČIJO avčnikova domačija nad Zavodnjami je kot nalašč za kratek izlet in popestritev dneva. Tako med tednom kot v nedeljo, ko vas preseneti kakšen obisk, ki bi ga želeli še prav posebno razveseliti. Napotite se v Zavodnje h Kavčnikovi domačiji, dobro znanim arhitekturnim biserom. Poleti je muzej odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure in vas vabi, da se pomudite med 400 let starimi zidovi kmečke hiše. Zanimal vas bo tudi zeliščni vrt, ki je prav zdaj v razcvetu. Pomudite se torej za hip v preteklosti in se oddahnite od sedanjosti v tem prelepem, nekoliko skrivnostnem svetu. MiKo J DNI DROBIŽ NOVO, NORO, NOVO Capri - hlače za vsako žensko, ki ji je v teh dneh vroče. Če pa se le ne morete navaditi nanje, lahko oblečete kratke hlače v treh dolžinah, z žepi ali brez, lahkih bombažnih ali pletenih materialov, zraven pa majico na naramnice. Cez majico se bo odlično podala kakšna prosojna srajčka. Tako boste najbolj in. Se vedno prevladuje siva barva, vendar so tu še peščena, vojaško zelena, materiali pa zelo naravni, da dihajo. Obleke so vihrajoče okrog kolen in krojene po telesu. Takšne dajejo pravi pridih poletja. /T BUTIK VJospodična vabi od 20. julija na sezonsko znižanje kompleti, kostimi •••••••••• od 10.990 SIT Prešernov trg, Šoštanj majice od 1290 SIT oblekce le 2990 SIT Odprto ves dan, plačilo s mrežaste bluzice karticami, čeki... od 3990 SIT dalje in še in še... ' , ' SäfS&äSjt s i ' “iSvJV. . ' £ ' - ir K '%' J3 S ? REZ ROKAVI« Šostanjska tragedija -malo drugače nesrečni eksploziji v Šoštanju ste gotovo prebrali in slišali že vse in še več, morda pa še niste vedeli tega, kar vam želim tokrat povedati. Ko je počilo in so se sesula številna stekla, kosi pohištva in opreme, ko seje za silo polegel prah in se razkadil plin in dim, so se stanovalci vseh treh blokov na Prešernovem trgu najprej prepričali, da se na veliko srečo ni nikomur zgodilo nič hudega, nato pa so se pretreseni oh prizoru razdejanja pričeli zbirati na dvorišču. Stanje je bilo res grozljivo. Razcefrani ostanki lesa, stekla, rož, zemlje, steklene volne in še česa so na debelo pokrivali parkirane avtomobile in tla. Prišla je policija, gasilci, prišlo pa je tudi veliko radovednežev. Stanovalci so se kmalu vrnili v svoja stanovanja in pričeli vsak zase pospravljati posledice eksplozije. V zelo kratkem času so bili pripeljani kesoni za odpadke. Ko so policaji čez nekaj ur opravili svoje delo in odšli, so se stanovalci spontano spet zbrali na dvorišču, ta z metlo, oni z lopati in pričeli odstranjevati odpadke. Niso čakali na nikogar, ampak so s skupnimi močmi do večera dvorišče tako očistili, da je drugi dan komaj kak košček stekla pričal o preteklem dogodku. Duša vsega tega delovanja je bil, kot vedno, kadar se pokaže potreba, gospod Mežnar Tone. Pozno v noč je pomagal najprej zunaj, nato pa po stanovanjih pospravljati najbolj potrebno. Tudi drugi dan mu dela ni zmanjkalo. On je pač tak, vedno priskoči na pomoč, je tudi zelo aktiven gasilec in odhiti na akcijo ob katerikoli uri ponoči ah podnevi. Ko mi je prišel odstraniti počeno steklo iz okna, sem mu hotela dati zavojček kave, pa se je zahvalil in ga ni hotel vzeti. Zato naj bo ta članek mala zahvala za ves njegov trud, pove pa naj tudi, da še vedno velja reklo V slogi je moč in se z nekaj dobre volje da veliko narediti. Marija Lebar ALI JE RAVNANJE SVETNICE TINAIERJEVE PRAVILNO IN SPODOBNO Medtem ko morajo državljani Republike Slovenije, pa tudi vsi ostali udeleženci različnih postopkov, potrpežljivo in v dolgotrajnih postopkih uveljavljati svoje pravice, odškodninske zahteve, izpolnitve pogodh in vsega ostalega, vključno z dolgotrajnimi zapuščinskimi pričakovanji, zvemo iz zapisa o postopkih šoštanjske svetnice gospe Cvetke Tinauer, da se stvari lahko uredijo tako, da prizadeti stvari vzame v svoje roke. Očitno je namreč gospa Cvetka Tinauer sklenila pospešiti sodne spore glede svojih zahtevkov do Občine Šoštanj tako, da je zasedla prostore, v katere je domnevno vlagalo denar njeno podjetje. Ce bi tako ravnali vsi, bi ne potrebovali sodišč, niti pravne države. Vsak bi si “po svojih najboljših močeh” pridržal ali uveljavil tisto, kar misli, da mu gre. To seveda ne gre! Še posebej žalostno in nedopustno pa je, če tako postopa predsednica Krajevne skupnosti in občinska svetnica! Sicer pa ni prvič, da gospa Cvetka Tinauer ureja zadeve na zelo “odločen” način. Ko je bila še podpredsednica Združene liste m na sporen način imenovana v.d. direktorica Sklada za razvoj malega gospodarstva RS, je prejšnjega direktorja in vse delavce Sklada enostavno izprla iz prostorov Sklada tako, da Sklad dalj časa sploh ni posloval s strankami, čeprav bi kot javna služba moral biti dostopen državljanom, enako kot vsi državni organi. Ob takem začetku “poslovanja” gospe Tinaurjeve na Skladu ni bilo prav nič nenavadno njeno nadaljnje ravnanje. Potem ko si je za javen denar luksuzno opremila tako “zavzete” poslovne prostore in svojo varnost z milijonskimi zneski prav tako javnega denarja brez potrebe zaščitila z vsemi mogočimi alarmnimi sistemi, je v teh prostorih poslovala tako, da je Upravni odbor sklada prav kmalu z njo sklenil sporazum o prenehanju njene funkcije. Pri tem si je gospa Tinaurjeva dovolila izplačati nezakonito izjemno visoko odpravnino, še prej pa previsoke osebne dohodke, kar je s pravnomočno odločbo ugotovilo Računsko sodišče RS in Skladu naložilo obveznost izterjave nezakonito izplačanega denarja. Ob vsem tem so bili sproženi ustrezni postopki, ki pa se seveda odvijajo drugače in počasneje, kot se odvijajo postopki, v katerih uveljavlja svoje domnevne pravice gospa Tinaurjeva. Vse to ni omajalo odločnosti gospe Tinaurjeve, da “ureja stvari v skladu s svojim prepričanjem in ne da bi trenila z očesom je kandidirala za sodnika Računskega sodišča RS enako nespodobno, kot je prej kandidirala za županjo Občine Šoštanj, ne glede na nasprotujoče si njene interese z interesi njenih delodajalcev. Preudarnosti volivcev in predlagateljev za mesto sodnika Računskega sodišča RS gre zasluga za to, da gospa Tinaurjeva nima priložnosti, kot županja ali računska sodnica, pokazati, kako ona razume delovanje pravne države. Danijel Malenšek Rožna dolina c. IV/5 Ljubljana KAJUH Mlad Šoštanjčan, pesnik Dušan Brešar je pred leti naklonil naslednji verz znamenitemu partizanu poetu. Soštanjska impresija 84 Ponoči ko ga nihče ne vidi sede kip pod katerim piše Karel Destovnik Kajuh na podstavek in si sezuje škornje Potem si v Paki s hrbtom obrnjen proti domu umije noge Njegove noge in roke so čiste S tem je povedal vse - Kajuhove roke so čiste. Ravnajmo tudi mi s Kajuhom tako, da bodo tudi naše roke čiste. Na VTV in v Našem času smo lahko zasledili, da je namen ambicioznega arhitekta in mestne vlade v Šoštanju pripraviti projekt prestavitve spomenika. Samo za pet metrov ga želijo pomakniti - malo vstran s poti. Nisem za to. Zakaj ne? 1. Sredstva za prestavitev skulpture in ureditev parka v tem primeru zame niso toliko pomembna, čeprav najbrž tudi to ne bi bil ravno zanemarljiv zalogaj. Navsezadnje bi šlo tudi ob tem za hortikulturno ureditev, obnovitev poti, elektroinstalacij in razsvetljave, obnovo klopi in vodotokov za meteorne vode - skratka, navsezadnje najbrž vse. 2. Pomembneje kot to, ali je ureditev tega parka med vsemi mnogimi preostalimi problemi šoštanjske krajevne skupnosti v najvišjem rangu po prioritetah, se mi zdi vprašanje, ali je prav, da pomaknejo Kajuha malo stran. Ali s tem ni morda priznano ravno to, kar je prisodil dr. Matjaž Kmecl glede spomenika, ko je rekel, da so “ne/ci duhovni zaprtki v Šoštanju \ ki niso mogli živemu Kajuhu odbiti tri prste, to storili skrivaj na spomeniku. Ob tem je še povedal, da bi naj bil Kajuhov naj večji greh “da je padel za slovensko svobodo”. Tudi zato, zaradi teh težkih Kmeclovih besed sem za ohranitev prvotne, težiščne ali, če rečemo drugače, dominantne vloge Kajuha v tem parku. Menim, da v Šoštanju živimo ljudje^ ki imamo to mesto in Kajuha radi. Ce obstaja kak tehnični problem spajanja materiala, naj bo ta tudi rešen na tehničen način, ne pa s pomočjo arhitektov urejanja prostora. Zaradi objestnega zloma treh prstov še ni treba poklekniti in umakniti Kajuha - preurejati parka. Nič pa seveda ne bi škodilo, če bi ta košček parka vendarle malo polepšali - v kolikor KS ne vidijo kakih drugih pomembnejših problemov, ki sicer tarejo krajane. *zaprtek - 1. jajce z razpadajočo pokvarjeno vsebino, 2. slabo razvit človek, zlasti otrok vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika Franc Rogelšek KAJ JE ROZA VSEH CVETLIC? N a to vprašanje je pravilen odgovor: med ali tudi strd po domače. Vsakdo od nas pozna to hranilo, a ga morda [tremalo uporablja v poplavi vseh mogočih industrijsko pripravljenih kremnih namazov. Zato smo se odločili, da tokrat pobliže predstavimo delovanje naših čebelarjev. 7000 let pridobivanja medu Človek je že v najzgodnejši dobi svojega razvoja odkril sladkosti, ki jih skriva čebelje gnezdo in tako postal čebelji plenilec. Znane so stenske risbe v jami Cuevas de la Arana, stare več kot 7000 let, ki prikazujejo dva človeka, ki po vrveh (ovijalkah) plezata do čebeljega gnezda. Eden drži v roki goreč predmet, da bo z dimom omamil čebele. Iz plenilca se je počasi prelevil v gojitelja. Na našem prostoru so pred prihodom Slovanom čebelarila že druga ljudstva. Da so Itili stari Slovani dobri čebelarji priča tudi njihova znana pijača iz medu, imenovana ol. Z medonosno lipo, ki je simbol slovenstva, je povezana tudi močna čebelarska tradicija med Slovenci. Najbolj znan čebelar v preteklosti je bil Anton Janša, ki je bil učitelj čebelarstva na cesarski šoli na Dunaju. V tem času so Slovenci čebelarili v panjih, ki so jih imenovali “kran-jiči”. Razvila jta se je tudi umetnost poslikavanja panjskih končnic, kije naša posebnost. Naša čebela se imenuje kranjska sivka in je priznana avtohtona pasma. Je izredno miroljubna in delovna, kar so cenili že v zgodovini in je trgovina z maticami prinesla marsikateri dodaten denar v deželo. 25 ton medu letno v naši občini V naši občini deluje Čebelarsko društvo Ravne pri Šoštanju, kot se po novem zakonu uradno imenuje prej čebelarska družina. Pogovarjali smo se z nekaterimi člani društva, ki so nam [«»vedali marsikaj zanimivega. Tajnik Rafko Blatnik je natresel nekaj številk. V društvo je včlanjenih 85 čel»elarjev, od tega 5 članic. Nekateri so tudi iz velenjske in celo slovenjegraške občine. Čebelarijo na 1200 panjih, večinoma AŽ izvedbe. V povprečni letini pridelajo 25 ton medu. Večina čebelarjev prodaja med individualno in se nad prodajo ne pritožuje. Naš domači med je zelo kakovosten. In če prodajalca kupec medu osebno pozna, je to poroštvo, da bo dobil res dober med. Nekaj težav je s podmladkom. Na eni od osnovnih šol so imeli pred časom krožek, sedaj pa iz več razlogov za to ni pravega zanimanja. Na leto pridobijo povprečno tri nove člane, večinoma ljudi, ki so se v življenju že ustalili. Predsednik Dušan Gorenc je pristavil: Potrebno se mi zdi poudariti, da imamo čebelarje enakomerno porazdeljene po vseh krajih naše občine. V vsakem kraju je tudi poverjenik, ki skrbi za obveščanje in obojesmerno komuniciranje med odborom in članstvom. Ko sem razmišljal o teh povezavah, sem prišel mi idejo, da bi izdajali interni bilten, s katerim bi člane obveščali o novostih in novicah na področju čebelarstva. Doslej smo izdali pet številk in odziv članstva je izredno ugoden. Prvo soboto v mesecu avgustu prirejamo tudi letos čebelarski piknik s strokovnim predavanjem za člane, pa tudi z zabavnim delom, na katerega ob tej priliki vabim vse prijatelje čebelarstva, ne samo člane, saj smo okolju odprto društvo. Vsako leto priredimo tudi izlet in letno skupščino. Te prilike izkoristimo za izobraževanje, saj mora biti vsak čebelar dobro strokovno podkovan. V čebelarstvu se poja vljajo nove bolezni, nova zdravila, nove metode. Varujmo čebele - ohranjajmo naravo! Čebelarji prek medijev večkrat poskušajo osveščati vse prebivalce, ki uporabljajo razna škropiva, in jih prosijo, da upoštevajo navodila za uporabo škropiv, ki naj bodo izbrana tako, da bodo čel»elam bolj prijazna in neškodljiva. Treba je vedeti, da 85 % sadnega drevja oprašijo čebele in da je kmetov oziroma vrtičkarjev pridelek, s tem pa tudi naša osnovna prehrana, odvisen od dobrega zdravja in dela čebel. Ce škropimo sadno drevje, je potrebno prej pokositi podrast, saj škropivo kaplja z drevesa. Morda je na videz to preveč dela. Če pa vemo, da bomo zato imeli toliko večji pridelek sadja, se delo gotovo splača. Znano je, da na zahodu sadjarji plačajo čebelarjem, da pripeljejo v sadovnjak med cvetenjem čebele. Če bi vsi tako ravnali, bi oboji imeli korist. Sicer pa so čebelarji letos zadovoljni, saj zaradi škropljenja niso opazili večjih pomorov čebel. Med mladimi malo zanimanja za čebelarstvo Franc Hudomal je bil tisti, kije na pobudo domačinov ustanovil v Ravnah čebelarsko družino, ki so se ji postopoma pridružili tudi čebelarji iz drugih krajev. Kot učitelj je svojo ljubezen do čebel predajal tudi mladim rodovom in kar 15 let je imel čebelarski krožek. Zal mu je, da je krožek sedaj zamrl. Čebela je velik pokazateljstanja v okolju. Zapleteni in prepleteni odnosi v čebelji družini so zelo zanimiva snov, pravi. Čebele in njihovi pridelki so izredno koristni za vse, ne samo za čebelarje, zato se potrudimo, da jih bomo ohranjali in varovali. Dodal je še zanimivost, da so čebele ob različnih pašah različno “hude”. Najbolj napadalne so, ko se pasejo na kostanju. Vsi naši sogovorniki so bili mnenja, pa tudi sami smo dobili občutek, da je ljubezen do čebel in čebelarjenja zelo zahtevna, pa vendar zdrava rekreacija, ki ne prinaša toliko materialnih koristi, ki bi jih lahko neposredno ocenili v denarju, ampak daje veliko zadovoljstva in duševnega ravnovesja. Marija Leber V naši tokratni anketi smo se pomudili med čebelarji. Vprašali smo jih, katere konjičke poleg čebelarstva še gojijo. Dobili smo zelo zanimive odgovore. Franc Hudomal: Z letošnjo bero se lahko kar pohvalim, tako kakovostno kot količinsko. Poleg čebelic me zanima še marsikaj. Rad pišem in sem skupaj s soprogo bil avtor ah soavtor dveh knjig. Zadnja pripoveduje o krajih, od koder sem doma, to je iz krajev, kjer so strašili rokovnjači, nosi pa naslov V dolini Radomlje. Sem član lovske družine Velunja, v nadzornem odboru, izdelujem pa iz lesa različne ptiče v naravni velikosti in jih tudi primerno pobarvam. Marija Praprotnik: Čebelarjenje je konjiček, ki te zelo zaposli, vseeno pa me zanima še veliko ostalih stvari. Zelo rada pletem, pa tudi gobarjenje je moj priljubljen hobi. Kdo ve, zakaj ni več žensk čebelark? Rafko Blatnik: Poleg ljubezni do čebel, ki te kar zasvoji, sodelujem še pri gasilcih, sem predsednik odbora Rdečega križa, član društva invalidov, včasih napišem kak članek v časopise, zadnje čase pa precej snemam s kamero. Dušan Gorenc: Čebelarstvo je moj hobi že iz mladosti. Poleg tega sem član lovske družine Smrekovec. Sem pa tudi navdušen gobar. Pripravila M. L. Poletje in z njim dopusti so v teh vročih soparnih dneh v polnem teku. Prosti čas, ki nam ga DO-PUSTI naš delodajalec, je namenjen predvsem počitku in sprostitvi. Sprostitev pa danes bolj kot naša telesa potrebujejo naše stresno obremenjene glave. Ce se kje ob morju ali v hribih uspemo 0DKWP1TI od dnevnih informacij, se gläva navidezno sprazni, la trenutek se nam zazdi, da so problemi nekako izpuhteli. To je dokaz, da PROBLEMI živijo le v naših glavah. Ni dobro, če jih imamo preveč, brez njih pa tudi ne znamo živeti. Tokrat, pač v skladu z dopustniškim časom, ne bom govoril o problemih, ki jih v Šoštanju ni težko poiskati. 0 problemu, ki ga predstavljajo Kajuhovi polomljeni prsti, sem na tem mestu že pisal. Nisem pa takrat verjel, da se bo iz polomljenih prstov, torej iz neke žalostne zgodbe, razvila bolj vesela in pozitivna zgodba o prenovi celotnega KAJUHOVEGA PARKA. 28. junija 1911, torej Uletov tem stoletju je Šoštanj pridobil mestne pravice. Trg Šoštanj je bil s tem povzdignjen v mesto. Točno čez 88 let smo se zbrali v parku ob Kajuhovi skulpturi in verjetno prvič po drugi svetovni vojni dostojno prosla vili za šoštanjsko zgodovino pomemben dogodek. Ko se je naš pesnik rodil, je bilo mesto staro komaj 11 let in 33 let, ko je leta 1944, komaj 22 letni pesnik umrl (še J. K. je baje živel 33 let). Letos, 1999, bi bil torej star komaj 77 let. Si lahko predstavljate, koliko pesmi je ostalo nenapisanih? Pa bi, če bi se danes sprehajal po Šoštanju in posedal v parku, znah ceniti njegovo delo? Ne vem sicer točno zakaj, vendar ima umetnik, ki je umrl, več možnosti za USPEH (slava oz. javno priznanje kvalitete dela). Mogoče pa je za to, kot bi dejal Kajuh, “vredno še enkrat umreti”. Še posebej sem vesel, da se je v družbi živečih pesnikov dogajala tudi druga oblika umetnosti, ki pa jo je za razliko od POEZIJE težje prepozna ti, saj je skrita v plašč iz gradbene tehnologije, ekonomske logike in komunalne utihtamosti. Govorim seveda o ARHITEKTURI, ki globoko v sebi govori isti jezik in sledi istim visokim ciljem, kot to počne poet v svojem verzu. Predstavitev projekta prenove Kajuhovega parka je bila dogodku primerno poenostavljena s podobo - plakatom ( računalniška simulacija), ki jo je izdelal arhitekt Nande KORPN1K s sodelavci. Namen predstavitve ni bila razlaga tehničnih rešitev bodoče ureditve, saj le teh v tej fazi projekta še ni. Gre torej za drzno, v našem mestu novo prakso, ko ljudem predstaviš idejno zasnovo še v taki fazi, da lahko le-ti s svojimi pripombami še vplivajo na končno rešitev. Iz predstavitve je zaenkrat jasno le to, da bo statua Kajuha prestavljena iz sedanje centralne lege tako, da bo hoja za mimoidoče neovirana in bo hkrati omogočala dinamično opazovanje skulpture (pri obstoječi osni zasnovi skulpturo zaznavamo le iz ene strani ne gledev na naše gibanje, saj se ji le približujemo). Pripombe še vedno lahko naslovite na svet KS Šoštanj, ki je celoten dogodek tudi organiziral. ČETRTEK, 22. JULIJ 1999 SolSKf MSI NAJBOLJŠI... I v u tihnil je šolski zvonec, ki je vse od septembra usmerjal korake naših osnovnošolcev. Zadnje dni marsikomu ni bilo lahko, tekle so morda tudi solze ob spoznanju, da rezultati v izkazu niso takšni, kot so jih želeli. Vendar čas počitnic je tu, učenci pa bodo bolj ali manj zadovoljni s svojim šolskim uspehom pozabili na skrbi vse tja do 1. septembra. Ni pa malo takih učencev, ki so z zaključne prireditve, namenjene prav tistim najboljšim in najuspešnejšim na OS Karla Destovnika Kajuha ter njihovim staršem, odnesli poleg izkaza z odličnim uspehom še polno naročje različnih priznanj, pohval, diplom, tudi pokalov. To so učenci, ki so vedno pripravljeni zastopati našo šolo na mnogih področjih, bodisi kulturnih, športnih ali pa dokazujejo svoje znanje na številnih šolskih, področnih in državnih tekmovanjih. Kar kmalu po začetku šolskega leta so se učenci predmetne stopnje pomerili v LOGIKI. Najboljši na šoli so se uvrstili na področno tekmovanje. V 5. r. je Spela Tajnik dosegla 10., Spela Urbanc pa 16. mesto. Šestošolca Karin Lambizer in Jure Tamše sta osvojila 6. oziroma 16. mesto, sedmošolka Andreja Slapnik je bila 12., Ema Tamše pa je osvojila 3. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje: tam je dosegla 54. mesto. Med osmošolci je Darjan Andrejc osvojil 11., Jasna Šumnik pa 20. mesto. Mentorica je bila Albina Grabner. Tekmovali so tudi nadebudni MATEMATIKI. Prav je, da omenimo najboljše. Bronasta Vegova priznanja je v 2. r. doseglo 8 učencev, v 3. r. 5 učencev, med četrtošolci je bilo kar 9 bronastih, v 5. r. pa 7 (1. mesto Jona Mirnik). V 6. razredu so bili 4 bronasti (1. mesto Boris Ovčjak), Barbara Drev pa je dosegla še srebrno Vegovo priznanje. Med sedmošolci so bile bronaste 4 učenke (1. mesto Anja Urbanc), med osmošolci pa 6 učencev (1. mesto Darjan Andrejc). Mentorica je bila Irena Rotovnik Aplinc. V 7. in 8. razredu so tekmovali pri FIZIKI za Stefanovo priznanje, in sicer v parih. Na šolskem tekmovanju so bronasto Stefanovo priznanje prejeli 4 sedmošolci, in sicer: Ema Tamše in Mojca Andrejc ter Maja Goličnik in Uršula Uršnik. Tudi 4 osmošolci so bdi bronasti: Aleš Zula in Darjan Andreje ter Jasmina Kugonič in Iza Napotnik. Ti so se uvrstdi še na regijsko tekmovanje, kjer sta Aleš Zula in Darjan Andrejc prejela srebrno Stefanovo priznanje ter se uvrstila na državno tekmovanje. Tudi tam sta dosegla soliden uspeh. Zasluge za lepe rezultate ima tudi mentorica Danica Verdev. Osmošolci vSO se celo leto tudi pridno pripravljali na tekmovanje iz MATERINŠČINE. Poglabljali so se predvsem v pesmi priljubljenega pesnika Toneta Pavčka. Njihov trud je bil poplačan z visokimi rezultati. Na državnem tekmovanju je zlato Cankarjevo priznanje prejela Dijana Ramšak, srebrega pa Iza Napotnik, Darjan Andrejc in Mirjam Kolar. Učence je pripravljala mentorica Ana Brigita Grobelnik. Regijskega tekmovanja v znanju GEOGRAFIJE so se udeležili učenci: Dijana Ramšak, Aleš Zula in Samo Srebernjak. Osvojili so 4. mesto. Mentorica je bda Danica Naraločnik. Tudi anglistki Fanika Rumež in Marjana Menih sta preizkusdi znanje učencev. Na šolskem tekmovanju iz ANGLEŠČINE so se učenci takole izkazali: 5.r.: 1. Sandra Ceru, 2. Maruša Drev, 3. Špela Urbanc, 6.r.: 1. Boris Ovčjak, 2. Ana Hozjan, 3. Saša Petrovič, 7.r.: 1. Mojca Andrejc, 2. Ema Tamše, 3. Uršula Uršnik, 8.i\: 1. Dijana Ramšak, 2. Iza Napotnik, 3. Darjan Andrejc. Dijana Ramšak se je udeležda tudi državnega tekmovanja. Učenci od 6. do 8. razreda so tudi to šolsko leto radi segali po knjigah v angleškem jeziku in tekmovali za bralno značko READING BADGE. Sestošolci so osvojili 21 priznanj in 24 značk, Barbara Drev pa še posebno nagrado - knjigo. Sedmošolci so osvojili 7 priznanj in 18 značk, osmošolci pa 17 priznanj in 18 značk. Dijana Ramšak pa je prejela za nagrado knjigo. V tem šolskem letu se je kar 98 učencev vključilo v VESELO SOLO. Kar 21 tekmovalk se je uvrstilo na drugo stopnjo tekmovanja. Tudi tam so pokazale svojo odlično pripravljenost in znanje. Od možnih 5 prvih mest so osvojile kar 4. Področne prvakinje so bile: 4. r. Sabina Šumnik in Janja Vodovnik, 5. r. Sandra Ceru, 6. r. Ana Hozjan, 8. r. Dijana Ramšak. Na državno tekmovanje se je poleg imenovanih uvrstila tudi Jasna Šumnik iz 8. razreda. Vse so častno zastopale našo šolo. Mentorica Vesele šole je bila Nuša Trebše. Tema letošnjega OTROŠKEGA PARLAMENTA je bila Otroci in mediji. Naša osmošolka Jasna Šumnik se je že na srečanju razpravljalcev v Velenju tako izkazala, da je na državnem nivoju zastopala vrstnike iz Šaleške doline, Zgornje Savinjske dobne, občino Žalec ter Koroško. Njena mentorica je bila Mira Novak. Seveda so naši učenci sodelovab še na drugih področjih: v projektu Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, Male sive celice ... SAHISTI so se prav tako dobro držali v celjski regijski ligi. Petošolec Mitja Zupan je dosegel 2., Davorin Maksimovič 3., Goran Zečevič 4., Mitja Terbovšek 7. in Marko Višič 8. mesto. Vsi ti učenci so zastopali našo šolo še na ekipnem državnem prvenstvu in se solidno uvrstili. Skozi vse leto je šahiste vodil Janko Novak. Tudi ŠPORTNIKI so vse leto dokazovali svoje sposobnosti. NAMIZNI TENIS: na področnem tekmovanju je Željko Ačimovič dosegel l. mesto, Erik Gmajner pa 2. Ekipno sta 1. mesto osvojila Manja Fajdiga in Erik Gmajner. Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu sta omenjena učenca osvojila ekipno 2. mesto. ATLETIKA: na ekipnem prvenstvu osnovnih šol so naše deklice osvojile 3. mesto. Posamezni dobri rezultati pa so bili: Primož Kurnik 1. m. skok v daljino, Miro Gavrič 3. m. skok v daljino, Janja Mevc 2. m. suvanje krogle, Zala Ročnik 3. m. skok v daljino. Veliki atletski pokal: Zorica Sekulič 2. m. suvanje krogle, Brina Melanšek 3. m. tek na 1000 m, uvrstila se je na državno prvenstvo, Jasna Šumnik 4. m. skok v višino. Mab atletski pokal: Enis Mulavdič 2. m. met žogice, Katja Ramšak 4. m. skok v daljino. SMUČANJE: na prvenstvu osnovnih šol v veleslalomu je Mateja Slivnik osvojila 3., Aleš Zula pa 4. mesto. ODBOJKA: v odbojki na mivki so deklice na državnem finalu v Izoli osvojile 3. mesto v Sloveniji, dečki pa so na področnem tekmovanju v Mariboru dosegli 4. mesto. Na državnem polfinalu v odbojki so deklice v Šoštanju osvojile 2.mesto, dečki pa so si na državnem polfinalu na Ravnah na Koroškem priborili 3. mesto. Ni naključje, da so naši učenci tako uspešni tudi na športnem področju. Na šob deluje poleg odbojkarskih krožkov, ki jih uspešno vodi športna pedagoginja Nataša Stevančevič, tudi gimnastični krožek pod vodstvom Jelke Koren. Gimnastična skupina deklet se vsako leto uspešno predstavi na različnih prireditvah. Letos je bilo to na prireditvi Likovni svet otrok, na srečanju mladih v Avstriji, ob 120-letnici gasilstva v Šoštanju in na zaključni prireditvi. Na tej prireditvi, ki je bila 23. junija v dvorani v Topolšici, pa so podelili tudi pokale in diplome vzornim športnikom šole. Letos so bili to trije osmošolci: Zala Ročnik, Jasna Šumnik in Darjan Andrejc. Mnogi prej imenovani učenci so se s tem šolskim letom poslovili od Kajuhove šole. Želimo jim, da bi dobre rezultate os vajali še naprej in da bi v lepem spominu ohranili šolo, na kateri so zaradi različnih uspehov vpisani v “zlato knjigo”. Jožica Andrejc OŠ Karla Destovnika Kajuha Še posebej sem vesel, da je bil na razpisu za projektiranje prenove parka izbran omenjeni arhitekt, ki spada med najuspešnejše delujoče arhitekte v naši državi (se še spominjate definicije uspeha). Pred tem je izdelal tudi načrt prenove Trga bratov Mravljakov, ki čaka na realizacijo. Mogoče bo uspeh pri prenoti parka vlil nekaj poguma tudi pristojnim občinskim predstavnikom, da bodo s prepotrebno prenovo trga končno nehab cincati. A to so že aktualni problemi, ki jih bomo reševati kdaj drugič. Skratka, prvo praznovanje mestnega praznika je uspelo in se razvih v pravi kulturni dogodek, ki je kot obliž na ranjeno samozavest meščanov prepričal, da Šoštanj še ni umrl. Svetlikanje iskric v očeh prisotnih pa kaže, da še upamo na bolj svetlo prihodnost in s tem dokazuje prve pozitivne učinke projekta z imenom ŠOŠTANJ - MESTO SVETLOBE. Edi VUČINA .............;...................* i 11 1 / i i it NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME______________PRIIMEK____________________ NASLOV______________________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.