PROGRAM STABILIZACIJE: SMREROKAZ ZA LETOŠNJE LETO
Potrebujemo rezultate, ne le papir
Mlnllo Je šeat piesecev, odkarje občlnaka ko-mlslja za prtpravo In ureanlčevanje dolgoroč-nega programa goapodarake atablllzacljo razpo-slala avoj program delovnlm, aamoupravnim ter družbenopolltlčnlm organlzacljam a pozlvom, naj ae atablllzacljako obnašajo. čaaa Ja alcer premafo, da bl že govortll o prvlh aadovlh, ven-dar pa Je Mllan Slemnlk, predaednlk Izvršnega sveta občlnske akupščlne dejal, da Je njlhov program našel odtnev.
»Prejeli smo petnajst pi-sem, v katerih narn nekatere delovne organizacije zagotav-ljajo, da so upoštevale naše smernice v svojih načrtih za letošnje leto. To, seveda, še ni rezultat, vendar menim, da je bil naš program marsikje do-ber smerokaz za letošnje leto. Marsikje so spoznali, da jim brez izvoznika ne bo šlo in se-znam izvoznikov se širi,« je povedal predsednik izvršnega sveta naše občinske skup-• ščine.
Na vprašanje, kako lahko občina vpliva na to, da bi to-vame delale več za tuji trg, je odgovoril: »Velikokrat je to odvisno od vodilnih ijudi v delovnih organizacijah, ki jih je treba prepričati, da je izvoz naša nujnost. Dokler lahko prodajo vse na domačem trgu, celo za višje cene kot na tujem, potem je povsem ja-sno, da se težko odločajo za izvoz. In če se odločijo, je to prelom neke miselnosti, kar je po svoje tudi uspeh. Res je, da postaja izvoz zadnje čase zanimivejši, vendar so le red-ki tisti, ki na tujem prodajajo dražje kot doma. Takšna sta na primer med drugimi Rog in Vega.«
Stabilizacija pa je, seveda,
predvsem dobro delo, dobra organizacija dela, bolje izkori-ščene zmogljivosti, med dru-gim tudi z več izmenami. Vse to so na primer Pletenina, An-gora, Rog že izpolnili.
- Znano je, da je naša druž-bena režija draga in velika. Kako je kaj s stabilizacijo na tem področju?
»Na družbene dejavnosti žal lahko vplivamo le s tem, da dobijo manj denarja, kar pa je v bistvu prisila. Nekate-re dejavnosti so v hudi zagati, ker jim manjka denarja že za osnovno delovanje. Drugje pa so še odprte rezerve.«
-  Na koga ste merili pri tem?
»Na samoupravne skupno-sti oziroma tiste, ki usklajuje-jo delovanje sisov in njihovih služb. Na tem področju je bflo vse premalo storjenega. Mar-sikje bi se daio zmanjšati ad-ministracijo, vendar pa bi se potem spet znašli pri drugem vprašanju, kam s temi delav-ci. To je trd oreh.«
-  Kako je s kovačevo ko-bilo?
»Ja, tokrat ni bosa. V dveh letih nam je uspelo zmanjšati število zaposlenih za osem od-stotkov, kar ni malo in vendar je vse delo opravljeno.«
Stabilizacijski program je seveda dolgoročen in je le smerokaz za v prihodnje. Pravzaprav vsi dobro vemo, kaj bi bilo treba storiti in kako delati, da bi uspevali. Vendar so vmes vse prevečkrat admi-nistrativni ukrepi, ki še tako dober načrt lahko postavijo na glavo. Eden takšnih ukre-pov je bil na primer zamrzni-tev cen.
»Posebej boleče pa je na-grajevanje delavcev,« je menil Milan Slemnik in pri tem omenil uravnilovko, ki tepe tistega, ki dobro dela in daje potuho slabšim. Na komisiji, ki je zasedala prvega marca, je bilo celo rečeno, da je na tem področju že pravcata zmeda. Komisija dela naprej in je se-stavljena iz različnih struktur, tako da lahko gleda na stabili-zacijo vsak s svojega zornega kota.
»Naj še enkrat poudarim, da je program le smerokaz, kajti ne gre, da bi se izgubljali v papirjih. Pomembno bo predvsem to, da bomo na koncu leta lahko rekli, poglej-te, v delovnih organizacijah so se resnično trudili, saj so več izvozili, boljše delali, do-segli večjo delovno storil-nost,« je še dodal Milan Sle-mnik z zeljo, naj bi se tudi vse druge dejavnosti varčno po-našale in čim bolj racionalno delale.
Albina Adamič