Dijak-junak
(V epomin dijaka M u r g 1 j a, umrsega meseea julija t. 1.)
- opoiudnc je bilo. Solnee je &e vedno pripekalo kakor živ ogenj z nebesnega i oboka iti zrak je bil razgret, da je človeka kar dušilo.
V iiovomeškem giinnaziji je pouk prenehal. Dijaci hite s knjigami in
zvezki pod  pazduho  domov,  a nekaj jili raahoe vun iz mesta kopat se v Krko.
Na obraseneni kraji,  katerega si je ml&dina iibrala v priprosto kopali&če, slečejo
-.-.¦< 140 >¦•-
se nrno ter veselo poskačejo v hladne valove. Nekateri se potapljajo v vodo Sei glavo, drngi plavajo sem ter tjii, z<laj na trebnhu zdaj na lirbta lrf.ee. Po-gumoi Mtirgelj, vitek mladeniž, potopi sc celo pod vodo, da se prikaže kot izvežban in pogumen plarai za malo 5asa dale6 od svojili tovarišev zopet vrhu vOde. Potem drug drugega krope — porazdelivši se v dve stranki - toliko časa, da mora jedna stranka hočeS-nofeš odnehati ter kriječ in sraijoč se pobegniti iz vfide.
Tu zagleda lovariš Milan pod rejami košatpga grnm star eoln. Hitro ga porinejo z drogovi globočeje v vodo; ali žal, Joln je vže trhel in na nekaterib mestih eeI6 votel. Ker voda polagoma prodira vanj, zamaše za silo večje luknje ter skažejo iz čolna v giobok tolmuu. Precej časa se tako zabavajo. Kar izgubi čoln, ker jih je stopilo prevei na jedno stran, svoje ravnotežje — dijaki prestra-šeni zavpijejo, Soln se preobrne in T9i — bilo jih je pet — izginejo v vodi. Mnrgelj je prvi na bregu. Glasno se smcje ter bije ob koleni, videf, s koliko teiavo, a vente prav po junaško se poganjajo njegOTi tovaiiži pvoti bregn.
,Le naglo!" — vpije jira nasproti. ,Ti. Jože, nikar ne bij z nogama in rokaraa okolo sebe kakor naS Sultan: glej, Janku leti vsa voda kar v obraz! — Hej, Zagorec, sram te bodi, zadnji bodeš! — In kaj delaS ti Milanl Je-li se nor-čuješ — kaj ? ¦— ali —- — za Boga svetega! — prijatelj naš se potaplja v resDici! --------
Ravookar so dospeli vsi drugi do suhega. ko je izginil tovariš, kakor bi mu izmanjkalo tal, v bladnih valovih Krke. Zelo prestraSeni probled^ vsi ter začno kli-cati prijatelja po iradnii. Ali Milana le ni izpod globoke vode, sarao krčevito iz-tegnjena roka se prikaže nekolikokrati iz urnih valov. Dijaki to vidoJ, ubero — vsi iz uma — pot naravnost proti mestu ter kličejo Ijudi na poffloč, le Murgelj ne izgubi poguma, prekriža se ter skoči v vodo. Takoj se potopi v tfllmunu, zgrabi ondii krepko vže onemoglcga prijatelja ter plava z njim z velikini naporom proti bregn. Vže sta bila blizu suhega, ali hkrati izraaDJkajo veSitelj« njegove raoči,
—  zarrti se mu v glavi — roki in nogi rau omahneti — in Milan in on sam se shrijeta v valoTih.
V tem priteko od dijakov poklicani ljndje na pomoS. Hitro planejo v Krko ter še rešijo Milana, a zaraan iščejo pogumnega Mui'g]ja, kajti ralovi so ga zanesli dalje proti sredi. Ko ga naposled vender dobe in prineso ua breg, bil je vrli tnladenič vže — mrtev. Bled in mrzel je ležal Da travi z Iahnira nasmehom na stisnjenih ustnab, kakor bi hotel reči: nNe plakajte po meni, storil sem svojo človeško dolžnost, plačilo me vže 6aka v raji!" — Tnimoina So prihiteli od Tseh straDij dijaki, tovariši in prijatelji vrlega mladeniča. Prihiteli so možje, žene, otroci
—  prihitela je polovica raesta na kraj  nesreče  in vsi so glasno objokovali smrt vrlega dijaka.
Nesli so ga na dom. Oj kako sta jokala oče iu mati! Srce jinia je hotelo tazpočiti, kajti ojija siu je bil vedno poslušen, priden in plemenit mladenič, bil je nadarjen u5enec in zveet prijatclj svojim sovrstnikom.
Mej selenje, lepe veuee in dchteee Sopke so g& položili na visok 6der. Kav v tolpah so ga hodili Ijudje kropit, saj so vsi hoteli videti še zadnjikrat mladeničs, ki je iz prijateljske ljubezDi žrtoval svoje mlado življenje.
~^+< 141 >¦ —
In ko so ga tretji dan zabiii v belo ktsto in se je nuvrstil mrtvaški spievod, tedaj se je še le videlo, kako spoštuje ljudstvo smrt dijaka-junaka. Nepvegledna vrsta dijakov s iruo zavito zastavo na felu, veliko Stevilo profesorjev, uradništvo, dnbovniStvo, mnogo črno oblečenih gospa — 7se — vse Novomesto je izpremilo utopljenca k tihej jami na pokopališče. Ganljivo so rau zapeli ondu njegovi pri-.iatelji žalostinko nnad zvezdami," da so porosile marsikonni solz(! sožaljenja liee — potem so sptistili krsto v jamo, da v njej sladko počiva pogumni mladenii!.
Murgelj ui zapustil tovariša v nesreči, pozahil je na svojo lastno nevaraost, reišil prijatelja gotove smrti, ter tuko našel sam prezgodnji grob. Bil je Murgelj dijak-junak; slava njegovemu spominu!                     Fr. G. Podkrimski