Državni zbor, njegova sostava in pravice. 0 volitve, kako sitne so za kmeta! Delo doma zamujati, v občinsko pisarno hoditi, tam počakovati, prepirati se, marsikatero grenko požirati. to v resnici ni prijetno. Navadno ste namreč med volilci dve stranki, katerih druga drugo vničujete, druga drugi može odtegujete. Možje, ki so si poprej dobri bili, sežejo si pri volitvah v lase. Koliko je tukaj jeze, obrekovanja, kletve! Kako vendar volitve razburijo dubove ! Tako govorijo v časi najpošteiiiši možje. Zato si mislijo: kdo se bo tam pričkal, jaz ostanem pri svojem delu. naj napravijo drugi, kakor hočejo, ter se tako volitve zdržijo. Ali vendar, prijatelj, nimaš prav, če tako govoriš. Vsak čas ima svoje težave, pa tudi svoje pravice. V prej.šnjih časih, pred letom 1848, bile so druge dolžnosti sedaj so zopet druge. Ker živimo v dobi volitev, moramo se jih tudi vdeleževati. 1'ravico voliti v deželne in državne zastope so nam dali zdajšnji presvitli cesar. Namen jim je bil, blagor svojih ljudstev pospeševati. Do leta J860. so namreč presv. cesar ia njih predniki sami vladali neomejeno svoje podložne. Imeli so za to svetovalce, kakor jih še tudi zdaj imajo, ki se imenujejo ministri. Kar so cesar in njih ministri na Dunaju ukrenili, to je bila postava za vse dežele. Dne 20. oktobra 1860 pa so dali cesar Franc Jožef ustavo, t. j. dali so ljudstvu nekaj pravice, da si sme samo dajati postave. Cesar so si pridržali le to oblast, da postave izvr.šujejo; to pa storijo po svojih ministrih. Kakoršnje postave si torej Ijudstvo daje, take mora tudi izpolnjevati. Da jih izpolnjuje, za to skrbijo ministri, katere si cesar izvolijo. Take ustave imajo zdaj vse države v Evropi razven Rusije in Turčije. Pravico postave dajati ima pa vsak posamezni državljan, tisti, ki bremena države nosi, t. j. ki davke plačuje. Ker pa ne moremo vsi na Dunaj hoditi, da bi tam cesarju in ministrom pravili, kaj bi radi, zato imamo pravico, voliti si zastopnike. Ti zastopniki, katere pošiljajo posamezne dežele našega cesarstva na Uunaj, razodevajo ondi naše potrebe. želje in prošnje, ter se posvetujejo o postavah, katere bi nam mogle pomagati. Ves zbor teh mož imenuje se državni zbor. Na Dunaju je državni zbor za dežele to stran Litave, t. j. za vse avstrijske dežele razven Ogerske. V Budimpešti pa je državni zbor za dežele Ogerske krone. Kakor pa imate avstrijska in ogerska država le jednega glavarja, presvitlega cesarja, tako imate tudi skupne zbore, kateri se zovejo delegacije. Delegacije se zbirajo zdaj na Dunaju, zdaj v Pešti. Vsak državni zbor t. j. Danajski in Peštanski pošilja v delegacije po 60 poslancev. Ti se posvetujejo o skupnib zade- vali celega cesarstva. Tu poročajo tudi svoja delovanja 3 skupni ministri, namreč minister zunanjib zadev, miaister za skupne vojne, po- trebe in skupne finance, ali državne prihodke. Kar pa vsako teb dveh držav posebej zadeva, to se sklepa v dotičnih državnih zborib, Dunaj- skem in Peštanskem. Udje Dunajskega državnega zbora zbirajo se v dveh hišab.: v zgornji, katera se imenuje tudi gosposka zbornica, in v spodnji, ki se imenuje zbornica poslancev. Za gosposko zbornico število zastopnikov ni določeno; zato jili je včasi več, včasi menje. Udje te zbornice so veliki gospodje: vsi doletni nadvojvodi, plemenitaški veliki posestniki, katerim je od cesarja podeljena dedna pravica, vsi nadškofje in kaezoškofje. nadalje več odličnih mož, ki so si dobili posebnib zaslug v cerkvenih ali državnih zadevab, v vedab ali v umetnostih, in katere cesar sami pokličejo. Ti so udje gosposke zbornice za žive dni. V spodnji hiši se zbirajo zastopniki, katere pošilja ljudstvo tje; ti so torej državni poslanci v pravem pomenu. Teb je 353. Poprej so se volili iz deželnih zborov; od 2. aprila 1873 sem pa se volijo neposredno iz občin. Delijo se v 4 skupine in to po različnosti svojih volilcev. Prva skupina je onib, koje volijo velikoposestniki, t. j. grajščaki, pa tudi nekateri duhovni velikoposestniki. Druga skupina je skupina mest in trgov, tretja trgovinskib zbornic, in četrta kmečkib občin. Morebiti te bo zanimalo izvedeti, koliko vsaka dežela pošilja zastopnikov na Diinaj. Nižja Avstrija 37, Grornja Avstrija 17, Geska 92, Moravska 36, Šlezija 10, Štajarska 23, Tirolska J8, Predarlska 3, Koroška 8, Kranjska 10, Solnograška 5, Goriška 4, Istrija 4, Dalmacija 9, Trst 4, (ralicija 63, Bukovina 9. (Dalje prih.)