za tiste. ki se žele v kratkim času slovensko brati nančiti. V yt*feHiarot, f@@@. v založbi in na prodaj pri Leopoldu Kremžaiji, bukvovezn. Natisnil J. E. Milic. 3 G O 2 2 O Zo(fi' 3ol 1 . (Jerke ali pismenke. a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, lj, m, n, nj, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž. Glasnice imajo poln glas. a, e, i, o, u. Soglasni«' nimajo same polniga glasu. b, c, č, d, f, g, h, j, k, 1, lj, m, n, nj, p, r, s, š, t, v, z, ž. 2. 1 * 4 ap, pa, an, na, at, ta, as, sa, av, va, e, de, ed, te, et, pe, ep, ke, ek, me, ep, pe, en, ne, et, te, es, se, ev, ve, *, di, id, ti, it, pi, ip, ki, ik, mi, ip, pi, in, ni, it, ti, is, si, vi, 3 . a, da, ad, ta, at, pa, ap, ka, ak, ma, op , po , on , no , ot, to, os , so, ov, vo, do , od, to, ot, po, op, ko, ok, mo, up, pu, un, nu, ut, tu, us, su, uv, vu. u , du, ud, tu, ut, pu, up, ku, uk, mu, 5 er, re, es, se, el, le, elj, en, ne, en j -i nje, ez, ze, 1 1 dl, id, ti, it, zi, iz, ir, ri , is, si, il, li, ilj, in, ni, inj, nji, iz, zi, e, de, ed, te, et, ze, ez, ar, ra, as, sa, al, la, alj, an, na, anj, nja, a z. za, 4 . a, da, ad, ta, at, za, az, or, ro, os, so, ol, lo, olj, on, no, o»j, njo, oz, zo, O, do, od, to, ot, zo, oz, ur, ru, us, su, ul, lu, «ij, un, nu, unj, nju, uz, zu. du, ud, tu, ut , zu, uz, 7 6 . ? ? ? •> •> •) ? i 7 . 8 ba, be, P e v pe, mu, gre, art, avc, si, vo, ve, su. kav, zna, ta, žge, spi, zvez, skli, bad, bde, ped, pde, iiiud , grin, ort, ovc, spi, vol , ver, sum, anc, znaš, tka, žgeš, spiš, zveš, skliš , 8 . ban, bla, pet, pte, mad, min, vol, int, spo, vor, vre, sop, ovc, 9 . znam, tkas, žgem, spim, zvem, sklim, bal, bli, pel, pne, min, miz, vun, ont, osp, von, vn o, ilc, rad, sam, hlad, vol, zvon, rak, bar, bra, pri, pre, mir, miš, voc, ton, usp, več, včo , kod, ulc. grad, ksam, lilod, volk, slon, vsak, 9 10 . bra, arb, bru, urb, bro, orb, bre, erb, bri, irb, gra, arg, gru, urg, gro, org, gre, erg, gri, irg, spa, asp, spu, usp, spo, osp, spe, esp, spi, isp, 1 ** meh, smeh, greh, smel, smert, kert, v (is, klas, k v tis, vol, volk, dolg, Škorc, Ione, nore, rak , trak, vsak, kljus, hrust, pust, pri, tri, skri. 13 . Kolikor glasnic, toliko zlogov. ak, blisk, cel, čast, dan , en, fant, gad, hči, in, jest, klin, lov, mož, naš, on, plot, rast, sad, štor, tresk, um, verh, zvon, žir; moj brat, tvoj stric, naš vert, vaš konj, ves svet, ta kmet, čič ne da nič, gol vrat. rni-la ro-ka, le-pa hi-ša, sta-ra te¬ ta , do-bro pe-ro, ko-rist-na u-če-nost, go-spod u-če-nik, slo-ven-ski a-be-ced- nik, le-va, des-na no-ga, se-ni-ca, zor- 11 ni-ca, go-Ii-ca, pše-ni-ca, vert-nar, ve- ri-ga, ne-dolž-nost, mo-Ii-tev, bo-ga-bo- ječ-nost, vsi-ga-mo-goč-nost, na-ra-va, za-ni-če-va-nje, po-bož-nost, od-kri-to- serč-nost. 14 . sla-vec po-je, lu-na sve-ti, go-lob gru-li, ju-nec ska-če, ko-bi-Ia vo-zi, li-pa cve-te, ra-ca pla-va, u-če-nec be¬ re , o-če kli-če—jo, ma-ti ši-va-jo, u-če- nik ka-že-jo, be-re-jo, pi-še-jo, so-se- dov fant se po-te-pa, nje-gov brat pa ko-si, moj bra-tec v šo-Io ho-di, kjer se ve-li-ko le—pili re-či na-u-ci, kte-rih bi se tu-di jez rad u-čil. kadar začneš brati, beri razločno in loči zlog od zloga, na primer: ljubi otrok moj! ne stori nikdar kaj, kar ob¬ žalovati bi mogel ti kadaj, misli, ah kako bi bilo žalostno, ako bi zdihovati mogel: zakaj sim storil to! starši kar ti prepovejo rezno kdaj,. ubogaj precej, in ne poprašaj: zakaj ? 12 15 . Izmed dveh ločljivih soglasnie med dvema glasnicama vzemi pervo k pervimu, drugo k drngimu zlogu. nad-lesk, sen-ca, der-ča, skor-ja, dvor-nik, ger-mov-je, her-bet, pom-nim, od-tek, nor-čav , mlin-ci, mlat-va , ser- dit-nost, ser-njak, štor-klja, zor-ni-ca, rib—nik, vam-pež , ob-li-ca. štiri letne čase imamo, ti so : spo¬ mlad, poletje, jesen in pa zima: spo¬ mladi raste dan, solnce prigreva, češnja in breskva cvetete, travnik zeleni, Šinko¬ vec poje na vse gerlo , ovčar pase ovce; solnčnica se vedno za solncam ozira, nje perje je tečna klaja živini in v cvetji verla paša pridnim čebelam, zernje pobira kuretnina rada in tiči, posebno pa senice; otroci! ali poznate to lepo cvetlico? — 16 . Kterih soglasnic v govoru ne ločiš, ne loči jih tudi v branji, namreč: bi, br, pl, pr, dl, dr, gl, gr, lir, ki, kd, kv, sk, sp, sr, st, št, zd, zl, zr, žr itd. de-blo, do-bro, se-dlo, ve-dro , po- glav-je, o-gra-da, o-hram-ba, ne-kdo , za-kla-ti, bu-kvar-ni-ca, o-ple-sti , o- pra-va , o-skrum-ba , go-spod , o-skerb, 13 o-stri-ga, po-šta, po-zdrav, po-zlat-ba, po-zrae-ba, pre-zre-ti, po-žre-ti. metla, mostovina, naklada, oklep, o- strov, ostroga, obrest, podleka, bergla, obleka, vihra, bedro, jedro, nekdaj, na- kviško, poplacba, poprava, nasproti, po¬ skusita, osredek, poštenje, posterv, igla, pezdir, slovstvo, sestra, ognjišče, pla¬ tišče , doinorodstvo, votlina, oteklina. 17 . Velike čerke. A, B, C, Č, I), E, F, G, H, I, J, K, L, Lj, M, N, Nj, 0, P, It, S, Š, T, F, V, Z, Ž. Adlešče, Banjaloka, Cerknica, Cernomelj, Dobrova, Evgeni, Fur¬ lanija, Golo, Horjul, Idrija, Ježica, Kamnik, Lož, Ljubljana, Mengiš, Nadanje Selo, Njivice, Orehek, Pla¬ nina , Ribnica, Senožeče, Šiška, Toplice, tJdmat, Vreme, Zagorje, Zelimlje. 14 18 . . v Anton, Bazili, Celestin, Cič, Daniel, Emanuel, Florijan, Gabriel, Henrik, Ivan , Jožef, Konstantin, Ludovik, Ljubno , Martin , Nace , Oselnik, Peter, Rudolf, Samuel, Stefan, Tobija, Udalrik, Venceslav, Zagreb, Žalostna Gora. 19 . A-me-ri-ka, Be-li-grad, Ce-lje, Čem-še-nik, Dal-ma-ci-ja, E-gipt, Fran-co-sko , Go-ri-ca , Har-tum , In-di-ja, Je-ru-za-lem, Ko-ro-ško , Lo -ga-tec, Lju-belj, Man-to-va, Na-za-ret, O-glej, Pariz, Rim, Si¬ sek, So-pron, Terst, Uč-ka, Vi- šnja-go-ra, Ze-mun, Zu-žem-berk. 20 . Od štetve nekoliko. Šteje se tako le: Eden, ena, eno, dva, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst, trinajst, štirnajst, petnajst, 15 šestnajst, sedemnajst , osemnajst, devetnajst, dvajset. v Številke so pa te: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20. Eden-ena in dvajset, dva-dve in dvajset, tri in dvajset, štiri in dvajset, pet in dvajset, šest in dvaj¬ set, sedem in dvajset, osem in dvaj¬ set, devet in dvajset, trideset. Številke so pa te: 21,22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30. Štirdeset, petdeset, šestdeset, se¬ demdeset, osemdeset, devetdeset, sto. Številke so pa te: 40, 50. 60, 70, 80, 90, 100. Sto in ena, dve sto, tri sto, štiri sto, pet sto, šest sto, sedem sto, osem sto, devet sto, ti sne ali tavžent. Številke: 101, 200, 300,400, 500, 600, 700, 800, 900, 1.000. Dva tavžent, tri tavžent, deset tavžent, petdeset tavžent, sto tav¬ žent, milijon. 16 Številke: 2.000,3.000,10.000, 50.000, 100.000, 1,000.000. Rimske številke so pa te: II, II2, III 3, IV 4 , V 5, VI 6, VII7, Vlil 8, 1X9, X10, XIH, XII12, XIII13, XIV 14, XV15, XVI16, XVII17, XVIII18, XIX19, XX 20, XXX 30, XL 40, L 50, LX 60, LXX 70, LXXX80, XC 90, C 100, D 500, M 1000, mm . Razne prepone v branji. , vejica, 5 nadpičje, : dvopičje, . pika ali končaj, ? vprašaj, ! klicaj, - pomišljej, Q vklepaj , navodje, - ali s vez, - ločnica, odveržaj. 17 irai|@e Bog 1 je sam iz se-be naj bolj po-pol-na-ma bi-tje, stvar-nik vsih re-čl; stva-ril je ne-bo in zem-ljo, an-ge-Ije in člo-ve-ka. On je ve¬ čen, zgoli duh, vsi-ga-ve-doč, naj mo-drej-ši, vsi-ga-mo-go-čen, po¬ vsod pri-ču-joč, naj sve-tej-ši, naj res-nič-ni-ši, ne-spre-men-Ijiv, naj do-brot-ljiv-ši, naj mi-lost-Ijiv-ši, in naj pra-vič-ni-ši. V se kar je do- bri-ga lju-bi, in kar je lm-dob-ni- ga so-vra-ži. Bla-gor jim, ki ga lju-bi-jo, v ne-be-sa bo-do pri—šli, in ga ve-ko-maj gle-da-li. Gor-je pa jim, ki hn-do de-Ia-jo, ka-zno- val jih bo po njih za-slu-ženji. Va- ri-mo se te-daj Im-di-ga in sto-ri- mo do-bro, in sreč-ni bo-de-mo na tem in na u-nim sve-tu, ter Bo-ga gle-da-li na vse ve-ke. 1. Oče in njegovi otroci. Priletniga kmeta so otroci vseskozi nadlegovali, de bi jim dedinstvo razdelil; 18 de ga bodo že do smerti preredili, kakor mu gre, kakor se tudi hvaležnim otrokam spodobi. Stari oče se brani in brani tje do spomladi. Ko so pa spomladi vrabci na njegovi hiši mlade imeli, vzame oče gnje- zdo z mladimi vred, ga dene v tičarnico, ter jo obesi pred zgornjo lino. Kmali so stari prileteli, prineso živeža in mlade skozi mrežo skerbno in pridno pitajo. Mladi dobe perje in godneji prihajajo, stari jih pa še zmiram pitajo. Ko pa oče vidi, da se morejo mladi sami preživiti, vjame stare, jih zapre v tičarnico, mlade pa spusti. Nato pokliče svoje otroke, de naj pridejo gledat. Pretekle so ure in ure, tode no¬ beno vrabče se ni svojih zapertih staršev spomnilo, kteri bi bili mogli lakote umreti, ko bi jih ne bil oče iz tičarnice spustil. Otrokam pa je rekel: Ste vidili, kako star¬ šem otroci povračujejo? Boljši in varniši je, de se starši na mlade ne zanašajo, ker bi se jim lahko godilo, kakor starim vrabcam! Otroci so umolknili in niso nič več očeta zavolj razdelitve premoženja nadlegovali. 2 ♦ Drevno sadje. Sadje se terga s sadnih dreves. Ja- belko je okroglo. Hruška, češplja ali sliva in smokva so podolgovate. Češnja visi na 19 dolžim reclji, breskev na krajšim, murba pa na nar krajšim. Oreh, lešnik, in ko¬ stanj so zaviti v lušine in lupine. Druge drevesa so: jelka ali hoja, smreka, berst, javor, jelša, breza, jesen, verba, lipa itd. Brin pa in lorber imata zernje, hrast že¬ lod in šiške, bukev pa žir, 3. Žito. Žito raste na polji, namreč: pšenica, rež, ječmen, pri teh ima klas rese, ali je pa gol, in ima zernje v plevi. Nektero žito ima namest klasu latje in zernje v šopkih, kakor oves, proso, ajda. Sočivje ima lu¬ šine , ktere zernje v majhnih predaljcih hranijo, kakor grah, bob, grahora, leča in čičerka. 4. Učilnica. Učilnica ali šola je kraj, kjer se mla¬ dost množili čednost in učenost uči. Uče¬ nik sedi na svojim sedežu, ali pa hodi med učenci, ki v klopeh sede; on uči, oni se pa uče. Nektere reči jim na tablo s kredo zapisuje, nektere se pa bero iz bukev; eni sede in pišejo, učenik jim pa pomote popravlja, drugi stoje in pravijo, kar so se iz glave naučili, še drugi še¬ petajo in ne pazijo na to, kar se uči, ne- posajeni so; take marsiktera kazen doleti. 20 5. Pisanje. Prednamci so pisali na vošene table z medenimi (bronastimi) dletci, z ojstrim končam so čerke dolbli, s plošnatim jih pa zagladili, pozneje so čerke z mehkim ter- stam čertali ali risali. Mi rabimo pa gosje ali pa tudi jeklene peresa; pero pomakamo v černilo (tinto) in pišemo ž njim. Pi¬ sanje posušimo s pivnim papirjem ali ga pa s sipo potresemo. Mi pišemo od leve proti desni, Hebreji pa od desne proti levi roki, Kitajci pa celo od zgoraj doli. 6. Papir. Nekdaj so rabili bukove in druge deščice, ali pa drevesno kožo, posebno egiptovskiga drevesa, ki se mu je papir reklo. Zdaj je pa papir v navadi, ki se v papirnici iz cunj in cap napravlja. 7. Hiša. Hiša ima več razdelkov, namreč: ve¬ žo, sobo, kuhinjo, hram, gostivnico, spav- nico. Jerbasi so za reči semtertje prena¬ šati ; omare , ki se s ključi zapirajo in odpirajo, jih hranijo. Pod streho je pod¬ strešje, na dvorišu vodnjak, hlev drevar- nica, kolnica; na vertu skedenj, senica, žitnica ali kašta, pod hišo pa klet. 21 8, Lepa zvezda. „Le poglej Ančika, kako lepo se svetla večernica na nebu lesketa 44 , pravi učenec Blaže. „Ni je lepši zvezde med vsimi na nebu 44 . In Ančika pravi: „Res je lepa, tode juternica je še lepši in sve¬ tlejši 44 . Prepirati se jameta in gresta k očetu, naj jima razsodijo, zavolj česar se prepirata. Oče pravijo: „Oj, de bi vaji ne¬ umna otroka, mar li mislita, de ste dve zvezdi! Ravno ta svetla zvezda se ime¬ nuje juternica, ki se zjutrej pred solnčnim vzhodam na nebu prikaže, in večernica, ki jo zvečer na nebu migljati vidimo 44 . Veliko prepira za prazne reči Tud dosti sovraštva in zmote stori! 9» Bodi prijazen. Neki popotnik popotva skoz vas, kjer je bila cela tropa fantičev, ki so igrali razne igre. Ko se jim ptujic približa, se mu na desno in levo s poti umaknejo, od¬ krijejo in ga prijazno pozdravijo. Ptujic se jim za to lepo zahvali, in ko jih nekoliko korakov zadej pusti, se naenkrat oberne in popraša: „Fantiči, po kteri poti se gre proti mestu I .? 44 „Po ti na desni roki 44 , mu fantiči odgovore. Na to se mu eden ponudi ga spremiti do perviga homca, od kodar mu pravo pot proti mestu pokaže. 22 To so bili prijazni fantiči, iti pri¬ jazne in priljudne fantiče vsak čisla. 10« Stori dobro svojima bližnjima. Tinetu s polja pridšimu dajo mati kos kruha za malico, belejiga od pogače. Tine vesel malice, posebno pa ker je bil jako gladen, gre s kruham na dvorišče. Ko bi trenil, se mu približa sosedov Mihec, in se pred njim vstavi. Gleda beli kruh, zdihuje in pravi: „JVaša Micka, kar je bolna, je že večkrat mater beliga kruha prosila! Mi ga nimamo, pa ga tudi ku¬ piti ne moremo !“ Tine gleda zdaj prepadeniga dečka, zdaj kos kruha, ga razlomi v dva kosa in večjiga Mihcu da rekoč: „Na, nesi ga Micki, in reci ji, da ji ga iz serca privošim“. Kdor kmali da, dvakrat da! 11. Bodi pravičen. Janezek najde nožek na cesti. Ogle¬ duje ga, in prav všeč mu je; posebno pa ker je imel dve klinji z belimi platnicami. Zdaj se s ceste v stran zavije, ter si gre v bližnjo mejo šibo urezat. Pri ti pri¬ liki vidi mladenča po cesti priti, ki po tleh prav pazljivo gleda, kakor de bi kaj iskal. Janezek ugledati ga, pravi: Gotovo bo ta nožek njegov, težko če ga ni o n 23 zgubil. In, se mu približaje, ga vpraša: »Kaj iščeš ? 44 „Nožka z dvema klinjema in belimi platnicami 44 , mu mladeneč odgo¬ vori. Janezek v varžet seže, ter poda mladenču nožek, ki ga je bil malo poprej na cesti pobral. Janezek je pravično ravnal in pravičnost čislal. 12, Tak bodi tudi ti. Marica je velikokrat in rada na Boga mislila, in se od Boga pogovarjala. V cerkev je k sveti maši in k keršanskimu nauku pogostama hodila. Rada je molila in pobožno se pri molitvi vedla. Vedno je le to mislila, kar je pri molitvi govorila, Nikomur ni krivice, ampak le dobro de¬ lala, kjer koli je priliko imela, ker je ve- dila, de je to Bogu ljubo in dopadljivo. Bila je pobožna. Nje zaderžanje v cerkvi je bilo vse hvale vredno. Ni se ozirala okrog; am¬ pak le k altarju je gledala, ali je pa iz svojih bukvic brala. Med božjo službo se je mirno zaderžala, in vse opustila, kar bi druge motiti utegnilo. Bila je s p o- štljiva v cerkvi. Skerbno se je pa tudi vsiga hudiga varovala. Bala se je misliti, govoriti ali storiti, kar bi Bogu in ljudem nedopadljivo 24 bilo. In ničesar se ni bolj bala, kakor Boga žaliti. Bila je bogaboječa. 13« Nikar se ne togoti. En dan gresta Blaže in Franček v šolo. Tje grede kaže Franček svoje pi¬ sanje Blažetu. Ta ga pregleda in pravi: „Poglej Franček! tu si dovolj pogreškov napravil, in prav gerdo pisal 44 . Pogreške mu je hotel pokazati; Francka to jako raztogoti, mu pisanje iz rok potegne in sovati ga jame. Blaže se mu pa ne brani, ampak gre miren svoj pot naprej, in mu zažuga rekoč: „Le čakaj, te bom že go¬ spod učeniku zatožil ! 44 „Le ! 44 mu Franček odgovori. Ko sta bila že blizo šole, pocuka Franček Blažeta za rokav, in mu reče: „Slišiš Blaže! nikar me ne zatoži, nebom te nikoli več ne soval ne tepel. Lepo te prosim ! 44 Blaže Francka žalostniga in boječiga viditi, de mu je po storjeni nemarnosti žal, de ga odpušenja prosi, mu prijazen roko poda in pravi: „Vse ti odpustim iz serca rad, kar si mi prizadjal ! 44 Franček se je togotno, Blaže pa mirno vedel. Franček je odpušenja prosil. Bla¬ že mu je odpustil, bil je pr izan eslj iv. 25 14. Hvaležni sin. Tone gre k bližnjimi! kmetu, in ga popraša, ako ga hoče v delo vzeti, rad bi si kaj prislužil. „Te že vzamem 4 *, mu kmetič odgo¬ vori. „Vsaki dan bos z nami jedel, ako boš pridno delal, in čez to ti bom za celo poletje še šest goldinarjev plačal 44 . „Pi av pridno se bom vedel pri delu 44 , mu Tone obljubi, „če mi le zaslužek vsa- ciga tedna naprej odštejete. Doma imam uboziga očeta, ki si ne morejo kar drob¬ tinice zaslužiti. Dal bi jim rad svoj za¬ služek, vsaki teden posebej 44 . Ta otročja ljubezen je bila kmetu tako všeč, de mu obljubi zaslužek vsaki teden posebej naprej plačevati, in mu ga tudi za nekoliko pomnoži. Hvaležni sin nese vsako saboto svoj prejeti zaslužek, in kar je čez teden od jedi sam sebi pri— tergal, z veseljem svojimu očetu na dom. Tone je bil veri in hvaležen sin. Globoko v serce si mi, o Gospod! vtisnil svojo zapoved, ki mi veli pokor¬ nima biti do smerti svojim staršem in jih ljubiti. O, de bi te sladke dolžnosti nik¬ dar moja duša ne zanemarila! 2 26 15. Spomlad. Zopet je prišla prijetna spomlad! Solnce sije gorkeje in drevesa ozelenujejo. Moje oči vidijo povsod pisane cvetlice. Tiči pojejo svoje vesele pesmice in delajo umetne gnjezda. Kmetovavec obseje spet svoje njive. V tem nar lepšim času leta igramo mi otroci prav radi v senci drevja. Zdaj ne nosimo več ne kučem, ne roko- vic, ne kožuhovine. Oh, kako je lepa spomlad! Ljubiti in častiti hočemo Očeta v nebesih, ker jo je človeku v veselje stvaril. 16. Polletje. Spomlad se je postarala, in kar je do briga izvalila, poleti zori. SadunoSrlice visijo polne sadja; njive rumenijo, in klasje se vetru priklanja. Kosci že ob zori po senožetih kose brusijo, in veseli kose, ženske pa za njimi travo trosijo. Vročina je, de se čelo poti. Skerbna gospodinja nese ženjicam zreliga sadja in kisliga mleka na polje. Urno se ženske s snop- jem verte, moški za njimi pa snope ve¬ žejo, jih v stavke devajo, ali pa v ko¬ zolce vozijo. Goste megle se po zraku pode, presušena in razpokana zemlja po- hlevniga dežja želi. Bliskati se jame, v daljavi germi in kmali se dež približa, in 27 suho zemljo lepo namoči in vse lepši raste in zori. Mož! naj se čelo poti, od velike skerbi se beli naj glava; — težavna je tvoja žetev, pa bogata. 17. Jesen. Dobro letino smo pričakali. Drevje sadja polno visi, podpirati ga moramo, de se ne polomi. Polne jerbase jabelk, hru- šek in češpelj (sliv) nosijo dekleta na dom. Y ; nogradih se začne tergatva. Bren- tarji grejo od terte do terte in polnijo brente s sladkim grojzdjem, po hramih preša poka, povsod sode nabijajo, de po celi okolici bobni. V žiru po gorah trobijo svinjarji, po vinogradih pa možnarji pokajo, vese¬ lice se pojejo, sliši se od hrama do hrama pisk in vrisk, fantiči lovijo tiče po doli¬ nah , možje pa polhe po planinah. Slana se bliža in že nižji travnike pobeli, drevje obletuje, žerjavi lete v ptuje dežele. La¬ stovke potihnejo, mraz vstaja, in vsaka pridna stvar za zimo skerbi. Ne obotav¬ ljaj se tudi ti, o dragi prijatel! ker se tudi tebi zima bliža. 18. Zima. Bele muhe letajo, gore so pobeljene in ravnine pod belo odejo leže. Iz dim¬ nikov se gosti dim vali, zadovoljni kme- 2 * 28 tič za pečjo sedi, kjer „Novice w z veseljem bere, in svojim sosedam poljske spise iz njih razklada. Po zimi vse rado počiva, le predice zgodaj vstajajo in čversto ko¬ lovrate sučejo, de bo več pražnjiga in hodnika. Človek, tudi zima tvojih dni doide! Tudi ti boš počival in vžival, kar si spomladi dobriga vsejal, poleti prida nažel in dobriga sadja si jeseni nabral. Cerke male in velike v pisanji. .ar m % •#. m, & & a. m j % se, <£;a6, m m: v, 3, m,, st (/. 3T 40, v, %>, %>. 1 , Ljubezen in čast do Bogu . ^c^/toc/a- do/^čpez iz VMjjiez dfapČpa> dedca, cz vde dvepe auJe, cn cz vde dve^e moč/. " 29 Z/o pe /eerca en nar reci- zp/eo= oec/. Z/trupa pe /ca /p ena/a. ■' ,, S/pceZe nepepa Z/zppa, Za/or o a zn -je/e. Z/ /e/ c/eeZ za= /eo eec/e/, -Z/opce cez 'ene /n Z/ž= cpepa /a/or namena ne/e //m/Jc, pe zcj^/zo/zac/ena ena /eon/ara en /r-eroZe. 2* Šiba oirokam dobra ret}. ZZa/er /ocej S/ZraZam , n Zeve/ feeec/par na Z/a nape , /eev/zere* c/epe, c/e nepe c/repe e Jare/ ca= ne/ /ra/a ro/Zo. Z/eZtene c/re= eena no Zo/Z o /p /e Zračeče /met/, /er nep c/rape manco/o noa/e/ tac/ ot^/a ne oe/reee /nabere oZ/ae/c. Z/jeecpe ro/po eenn/o ter.to , zeeeo- fn pene močne /cpace , /ia tac// ona n