spodarske ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za cela V * •______1 _ t A J /? f\ L«. »n 1 1 4 gold pol leta 2 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr za leta 1 gold. 30 kr četrtleta I gold.; posilj Ljubljani v. sredo 31. julija 1872. Obseg: Zakaj naše suhe češplje niso dobre in kako jih sušiti Vinorejsko društvo v Dornberku na Goriškem zave ovce v Istri in na Kranjskem Nekoliko vprašanj do kranjskih gosp. agentov Greshamovih Ko-Poročilo XXV. skupščini Matičinega odbora 9. julij 1872 Mnogovrstne novice. Dop N o vičar Gospodarske stvari. noma podrinile, ker se menda več ne Zakaj naše suhe češplje navadno niso dobre nahaj kakor k većemu po takih krajih, koder se malo sadj > přiděluj e,. ali se pa surovo adj lahko spečá, kakor na priliko, okoli mest, trgov in druzih večih naselišč y in kako jih sušiti. ) Predgovor. Ako si prvotne sušilnice, ki so pri zmirom v velikem številu zastopane, damo, brž bomo spoznali, da njihova nas, žalibog MJCbkLMKJ^j i nekoliko ogl v se dba kak Ako pomislimo, da se užitek mnogovrstnega pres- ni bistri izučeni glavi izkipela, marveč glavi priprostega Prvotni sušilnici je pa tudi na nj ej posušeno pri revnih, marveč tudi pri kmeta nega (frišnega) sadja ne bogatih ljudéh dandanes zeló obrajta, pa da nam presno gotovostjo donasa, z podobno, ktero tako hudo po dim jj • v • disi da bi sadje tudi drugače mnogo dobička __ lahko rečemo, da se je že v davni dobi sadjerejca boljšega po primernî ceni'dobiti. — To pa veíjá, kakor ^ W U. j V ^VVAVK/JJLV ^ ^tVA V ÍUli\V HUU.V U i iJi U UlOi y VA CL K se gotovo ne dalo spečati, če bi se le moglo druzeg misel polastila, kako bi se dalo sadje, velik dar božji, na umeten način tako obrniti, da bi njegov prijeten, se že samo ob sebi umeje, izključlj xiar um^iv>u v^mu, — — - # r—j-—y kajti drugu t zdrav in redilen užitek ne bil omejen le na tišti čas v vati ne m0re suho letu, v kterem sadje navadno dozori, ampak da bi se nam dal tudi za daljši čas in za več let obraniti. Res je, da se nektere vrste sadja, kakor na priliko Že y adj se od češpelj kupčijskemu skoraj prište y većemu ipavske breskve in češnj /jv/ popřej je uhu umt/jujouu , ua oc iiiičMJJU 1C sanjkanju boljšega ptujega sušja (to je, češpelj) bilo omenjeno da se imamo le rve s je, ua se ue^iere vrai« oauj», u«, ymiiw hvaliti, da so naše domaće suhe češplje dosehmal š< zimska jabelka in hruške, dalj časa lahko v presnem preCejšno ceno imele in jo do dandanes tudi ohranile da naše domaČe suhe Plj po- za- dosehmal še (surovém) stanu ohranijo, toda na to ohranitev tukaj £>a se pa j ne mislimo, kajti je naravna in enostranska ter veljá vvaževati pij do novoj šega časa niso mogle 7 J J , - , J V » cimi, pa tudi po hitrejši poti dosegljivimi izdelki vstre- zalo; a to je dalo povod, da se je pričela solnčna gor- kota z umetno nadomestovati. Koj v začetku morala je tonalogo to se vé krušna kraj jem kvarij Vrtovče ve pametnim dimnim su- besede, ako se obrnejo za severne v se v tem smislu, kakoršnega sem ravno razodel veliko bolj pomenlj y so kakor za ravno se je v kajti ako peč izvrševati, pozneje pa so se v ta namen posebne gtorilo in ako se tudi w • i • i i • ^ i v • i y za povzdigo sadjereje toliko kakor sušilnice ali pajštve osnovale. Sušilnice so prvotno in prav za prav naravno solnčno sušenje skoraj popol- jLnv, oiuiuv, ±±x «rw pg tuui vprihodnje nič ne stori, nam vendar ni treba bati, da bi se kedaj pri nas ptuje se godnje in žlahno adj vvaževati pričelo, med tem ko Iz „Návoda, kako naj se Češplje susé in slivovec kuha", spisal za ,,Naznanila družbe kmetijske kranjske" in s podobami dveh za Dolenec. v severnih krajih celó domaćin po ptujih neokajenih najboljše pripoznanih dr. Lukas-ovih razjasnil Rib češplj ah rad seže. Edino o kaj en je je krivo domaćih da se na primer, cent ja. a> j KÍ u. j c. jc ivi kac* oc , u.a> jjixjluci, pelj v Trstu k večemu po 9 do 12 gold. I* plaču je med tem, ko banaške, bolgarske slavonske mogli v dobroti in množini. veseljem moremo na- ujc , uiou ivu ou uauaoau, uuigaioivc^ oiavuuoao uiugxi v uuuiuu ili muumui« r oocijoui uiuicluu u.čk~ in hrvaške češplje, ki niso v dimu posušene in so nam znaniti, da so se tudi prav vrli možaki v Dornbergu ——• o-^oir^ ^úSJiúíť po 15 do združili in napravili „vinorejsko društvo" po enakih. pod imenom „sremske češplje znane zaostali, se nam pa sploh 22 gold, cent plaČujejo. Da smo v sušenji češpelj tako ne sme nikakor zameriti, ako se pomisli, da prosti nas kmetič, ki je brž ko ne iznajdel stare sušilnice mogel sprevideti, da bo železnica, pravilih, kakoršna so bila po „Gosp. Listu" nasvetovana Dne t. m. imelo ; ni (in tudi v „Novicah" natisnjena). je mlado društvo prvo občno sejo, Obravnave vodil je za to društvo jako vneti g. Krševani, kije nazoče kakor na vse druge (ude in neude) prav prijazno pozdravil. Potem je prof, tudi na kupčijo suhih češpelj, kmetijstva g. Po vše govoril o vi no rej i in določno kupčijske pridelke, tako toliko vpliva imela; a to še tem bolj, ker je bila med dokazal, kaj da je namen in naloga društvu ki tuxix\u y pu v caj mimici j eu tu ovj tuni ktkjij y XVV./A j v-» una uiuu uunci^ai ^ rvaj ua j uctuigu m uanugc« ui uotvu y ivi J6 1U kmeti občna misel razširjena, da se železnice ne bodo društvo poskuševalno in ne bo ravnalo brez prepri- nikdar obdržale. Ta zaostalost v sušenji češpelj se še čanja itd., tedaj da lahko vsakdo vstopi brez zaveze, celó našim boljim gospodarjem očitati ne more 7 kajti da bi moral vedno ostati v društvu. Tudi o potrebi gotovo je malo takih, ki bi se bili v kaki kmetijski zedinjenja v taka društva je govoril. Videlo se je, soli izučili. Al zaostali nismo mi sami, enaka se godi da je ljudstvo, kojega je bilo prav dovolj zbranega tudi po drugih deželah, še celó v nega napredka v kmetijstvu daleč po svetu šlové. 7 takih, ki zarad poseb- Tù Ker na omenim dalo prepričati o važni in velekoristni stvari, bilo dovolj vpisanih družbenikov nazočih, sklenilo se je se je Virtemberško. Dasiravno ima ta de- izvoliti predsednika in odbor. Izvoljeni so bili eno- žela kmetijsko akademijo, ki je obče znana po svetu, glasno: predsednik: čast. gosp. župnik Kramar vendar se je priporočevanje dobrih in primernih sušilnic borniki pa: v i i. < n r n »vi i • vi i » 1 i i rt 7 se le leta 1857. pričelo, ki pa se vpeljane. dandanes niso povsod (Dal. prih.) kaplan Josip, - od- Fr. Krševani, posestnik, Kolavčic, S in i go j Andrej, S ini go j Josip, Mravlje vsi posestniki v Dornbergu. Sklenilo se je, Kozave ovce v Istri in na Kranjskem da se koj v jeseni začne delati z umnim napravljanjem vina in da se zato prosi kmetijsko ministerstvo re biti , naj blago voljno že to leto podpira mlado društvo. Zbrani družbeniki bili so prav navdušeni in so nazdrave prof. Po vše ta prav srčno odzdravljali". Tako smemo zopet radostno reči, da gospodarstvo dežéli vrlo napreduje, kajti zedinjenje je In res je utegnilo tako biti, in le je mo- pravo sredstvo kmetijskemu napredku. Vrlemu odboru začenjajo ovčje koze njegovemu načelniku pa kličemo: Krepko in hitro Opomin gospodarjem. Ni vsaka bolezen, bodi-si človeška bodi-si živinska, povsod domaća. Tako se bere v živinozdravniških buk-vah, ne ravno starih, da na Kranjskem kozé pri ovcah niso znane. v naši lepi resnica, da prvotno se ne na Kranjskem; al druga je to, če jih kranjske ovce na leP° delo!" nalezejo od druzih. In tako je že bilo m je 9 kakor smo omenili v zadnjih „Novicah", tudi ravno zdaj. Kraniske ovce, ki so bile čez zimo na paši v Istri, so jih ondi od lstrijskih nalezle, in ko so jih přetekli Narodno - gospodarske stvari. so mesec prignali domů v Sneperski gozd na pašo zatrosile ondi to bolezen, ktero bi težko vkrotili, če pa-stirji in gospodarji se potuhnejo in skrivajo to grozno kužno bolezen, ki jo zdrava ovca tudi 100 stopinj od kozave ovce lahko naleze, da potem kakor plamen seže Čez celo čedo. Da je pa to resnica, da iz Istre nam je došla ta kuga, priča pismo c. kr. deželne vlade Tr-žaške od 20. dne t. m., ktero Kranjski c. kr. deželni agentov Nekoliko vprašanj do kranjskih gosp třreshamovih. „Novice" so leta 1867. priporočale zavarovalnico Greshamovo, ko je svoje delovanje začela tudi na Slovenskem. Na to priporočilo je začel tadanji inšpektor pridno se po deželi naši okoli voziti in ljudi nagovar- jati y da bi se na življenje zavarovali pri Greshamu y vladi naznanja y da v Istri v vasi Brestu v občini obetaje jim zlate gore, ^ j^, »mu mmavuc uuuiv^u. Pretekla so 3 leta in čas je prišei, da bodo obljub- Buzetski in v vasi Skalníci v občini Kastavski raz-sajajo koze in so dozdaj v Brestu med 898 ovcami 66, vSkalnicipa med 461 kozavih našli 44. Pazite tedaj, gospodarji ! da ne priđete po necimur- to je silno mikavne dobičke. ljeni dobički se delili družbenikom. Meseca novembra 1871. leta so jim prišla naznanila v roke nosti v veliko škodo y kajti to more zdrava živina loči od bolne pomagati, da se in to daleč daleč da ne pride v nikakoršno dotiko niti z bolno živino niti s takimi ljudmi, ki so pri bolni bili volne kozavih ovac bojte kakor strupa! y y pa tudi se uuvcmuio) lui i. icia du j i .lu uiioia iiddLiCLLiiia, v iuao ^ c*j. popred tako obilno obetani dobički postali so skor piškave ničle! Ce bi treba bilo, dokažemo to z živimi izgledi, kakor tudi to , k o 1 i k o je Gresham ljudém povrnil, ki so mu svojo polico nazaj prodali, in vendar ima ta zavarovalnica v svojih na pergamentu natisnjenih policah take postave na- Kdor xvuui p Si uuuga y oam xiclJ OI pi ijjiou orvuuu y m ga zadene, ako blaga zgubi veliko, vrh tega po p o-stavi mora poleg 60 gld. globe še povrniti vso škodo ki je po njegovih ovcah druge gospodarje zadela! uboga sam naj si pripiše škodo ki tisnj ene y ki JeJ na tanko določujejo dolžnost, ktero mora dopolniti, ako police od družbenikov nazaj kupuje, na življenje, se v policah, ki so dane zavarovancem člena 4. odstavku beró naslednje Vinorejsko društvo v Dornberku na Goriškem. besede: „tarife za prodaj in za zaméno polic morajo že naprej določene in vladi predložene biti; tudi je zavarovancem Ker je našim * 9 bralcem znan pregovor da mikajo shodu tega še le ustanovlj enega društva. izgledi ki svojo polico prodati ali pa zamenjati do voljen pregled omenjene tarife". Tudi jaz hočejo, sem ponudil svojo polico Greshamu v prodaj in naglo jv ijcvoiuli ilm. LAI ULIO/LL pcguïul , l_4.iv ^laglcux ocj-li ^uuuuu d v KJJ KJ jjuí.jhju 1 co UČILU U y ua KJ KX <* J , LL1 ua^lv , naj jim po „Gosp. Listu" povemo o prvém mi je došel odgovor, da za vplačanih 285 gold. 50 kr. 77 Vsacemu je znan tako pise prijazni in lepi m pa za gold. 75 kr. dobička, tedaj za 290 gold. tedaj AJUt tv A ^ VJk^it 1 V JLXX m V4 V/ M X V UL Md J j f 25 kr. mi družba plača samo 199 gold. Dornberg s svojimi krasnimi vinogradi. Da! ljuba družbi dobička ostane 90 gold. tem odgovorom narava podělila je Dornberčanom srečno lego s krasnim nisem bil zadovoljen; prosil sem tedaj družbo, naj mi obnebjem. Ni čuda tedaj, da že zdaj imajo dovolj dobre posije tarife od c. k. vlade potrjene na pregled. Na to vinske kaplice, ktero bi pa lahko še za veliko zboljšati mi vodstvo Greshamovo odgovori po svojem reprezen tantu v Ljubljani s pismom od 19. jnnija 1872. 1., da tarife so na Dunaji pri sedežu družbinem, ondi jih dobim v pisarnici na pregled. Res prečuden odgovor! Po tem bi bil moral potovati na Dunaj, da bi si ogledal tarife! 23. junija zažugam vodstvu s tožbo, ako mi v 14 dneh ne odgovori zastran teh tarif, in 3. julija je vodstvo odgovorilo prav pohlevno, danima omenjeni h tarif, da se je obrnilo zavoljo tega v London in da so jim iz Londona namesti tarif nazna-nili samo nekak ključ (Schliissel) za prerajt prodanih polic. Ta „ključ" pa je tak, da družbi Grešli am o vi odpira lepe dobičke. Po tem ključu se naj-popred od celega zneska, kterega je zavarovanec družbi v preteklih letih plaçai, odšteje 15 od sto in po tem odbitku se spet od ostalega še zneska odbije enoletna premija; le kar po tem dvojném odbitku še ostane, to je cena za prodano polico. Vprašam zdaj : ali je pa to pravilno, ali je to postavno? Nikakor ne; vsaj družba sama potrjuje, da to ni tarifa, ampak da to je le ključ in da zato po ključu delà prerajt, ker tarif nima. Zakaj pa jih nima? To je eno važno vprašanje, drugo pa je to : kdo bo družbo prisilil, da naredi tarife in jih c. k. vladi predloži? Na ta vprašanja odgovora pričakujejo mnogoteri zavarovanci Greshama po naši deželi. Stvar je tehtna in očitno pred svetom je treba razjasnila. Eden izmed zavarovancev Greshamovih v imenu več druzih. Dostavek vrednistva. Ker se g. pisatelj skličuje na „Novice", ki so priporočale Greshamovo društvo 1. 1867., treba, da nekoliko besedi tudi zdaj spregovorijo. Krivda zade va le opravnike (agente) take, ki nevestno ljudém zlate gradove obetajo zato, da le provizijo zaslužijo; potem pa asekurate, ki površno, dostikrat otročje zanikrno zavarovanja sklepaj o na tisoče , a ne da bi stvar dobro, resno prevdarili, splošna pravila in druga pisma pažljivo prebrali. Skoraj vsa društva imajo blizo enaka pravila, tarife, kombinacije in cene. Pri skor vseh društvih je za podlago obrest (Zins-fuss) vzet 33/4, 4 do 4% .procent. Stareja društva imajo nižo podlago, novejša višo, — toraj je le majhen razloček v premijah. To veljá za vse tište tarife, po kterih se zavaruje na doživenje. * Kakor pri teh kombinacijah, je tudi enakost skoraj pri tarifah vseh društev, ki se glasijo na smrt. Vsa društva imajo namreč glavno ceno na podlagi mrtvaških zapisDikov (Mortalitâtstabellen) preračunjeno; in razlika med enim in drugim društvom je le sèm ter tjè in mala, kakor je bila ta ali una tabela, ktere se je računar poslužil, bolj natančna od druge, ali različna od druge. Razloček pa je, kakor se je reklo, jako majhen. Iz navedene enakosti sledi, da so si tudi pravila raznih društev do malega podobna. Zavarovalna društva so, kar se tiče tarif na doživenje (Erlebensfall) lehranilnice, in ne morejo druzega nic biti. Razlika je samo imé in pa kombinacije, ki vežejo. — Upravništvo pri društvih pa je gotovo draže kakor pri hranilnica h. V hranilnice prinesó ljudje sami denar, k zavarovanji jih morajo dragi popotniki z visokimi provizijami loviti in vabiti. Vabljivo in koristno je za mnogo ljudi zavarovanje na doživenje zato, ker postanejo p ri silj eni plače-vati, ali v hranilnico asekurance zneske nositi, kar bi morda sicer opustili. — Kupovanje polic je ome-jeno, prvič: da se sploh prične še le potem, ko je polica 31etna, in drugič: da se ne kupujejo brezpogojno vsake vrste police. Gotovo je, da vsako društvo želi, da ne bi kupčij imelo, in se rado ogiba kupovanja polic. " Ker pričujoča pritožba ne pové na tanko, po kteri kombinaciji je bil zavarovanec zavarovan: ali samo na doživenje, ali tako, da kapital lehko testira, ako pred umrje , ko mine 15 let, ne more se reči, je li društvo vezano brezpogojno polico kupiti, in koliko za-njo dati bi po pravilih moralo. Konečno moremo reči, da društvo „Gresham" ni slabeje in ne boljše od drugih. Drugače pa je o nekterih opravnikih (agentih) njegovih. Opravniki „Greshama" — to je res — so vabili zavarovance posebno s tem, da so asekuratom obetali jako visoke dobitke. Rekli so nekteri, da bodo dobitki drugih 3 let polovico ali % premije pokrili, in da na zadnja leta ne bo treba niČ plačevati, da — še kapital bode narastel. — Na te li-manice se je mnogo asekuratov vjelo. Naj več i kontingent dali so duhovni — v trdni veri, da rodoljubni gospodje resnico govoré, da bode to, kar se obeta, tudi zgodilo se. Marsikter je prevzel veliko plačilo misleč, da prva tri leta bo že shajal, potem bo pa odlegel in posled prinesel bode mali vloženi denar velik kapital. — Po preteklih 3 letih pride razdel dobitka menda po 4 odstotke. Kdor je 300 gld. že plačal, dobil je 12 gld. To pa ni goljufija od strani društva, kajti zato, da je zavarovanec deležnik nekega dobička, plača le nekaj sol-dov več od onega, ki noče nič dobička, nego zavaruje sebe ali druzega prav navadno. Kolikošen dobiček se sme zahtevati ali priČakovati, ako se na ta račun kakih 13 do 20 soldo v od 100 gld. kapitala na leto plačuje? Gotovo le taki vlogi primeren dobiček. To je sicer očividno, a neskušeni ljudjé tega ne opazijo, in predrzni „lovci provizije" zlo rabijo tarito na dobitke brezozirno na svojo in društveno čast in pa brezvestno. — Tako po-stopali pa neki niso samo možjé „Greshama", temuč žalibog tudi drugi, in še zmirom se čujejo pritožbe take. Al temu se tudi ne bo přeje v okom prišlo, dokler se ne bodo le popolnoma značajni in izurjeni ljudje najemali za toliko važne posle. Znanstvene stvari. Poročilo < o XXV. skupščini Matičinoga odbora 9. julija 1872. (Dalje.) Po teh pozvedbah se vseh pet udov odseka snide 15. maja t. 1. ter se po resnem prevdarjanji zedini o teh-le dveh načelih: a) Odsek soglasno spoznava, da bode Matici na korist, ako osnuje lastno tiskarnico zlasti za svoje tiskanine, in b) odsek soglasno izreče, da ima odbor pravico gospodariti z novci društvenimi in da toraj za osnovo tiskarnice ni treba niti privoljenja občnega zbora niti ustanovnikov. — Vendar pa gosp. dr. Razlag še ostane pri svojem mnenji, da se, predno se osnuje tiskarnica, morajo premeniti pravila ozir nalaganja denarjev, ker tiskarnica glavnici ne daje si-rotinske varnosti. Drugi štirje gosp. odsekovi udje pa so te misli, da se glavnica v tem slučaji ne naloži ali izposodi na nobeno tiskarnico, ampak da se tiskarnica osnuje le zato, ker je koristna in potrebna za glavni namen Matičen — ki se imenuje „izdavanje knjig" — kakor so, napr., mnogi svinco- in le sore z i, ki si jih je Matica za drage denarje morala kupiti, da je mogla na svetio spraviti „štiri letne čase", Foellekerjevo „mineralogijo", „Schoedlerjevo knjigo prirode", — kakor so kameni, v ktere so vrezani zemljovidi. Semkaj tudi spada delo, ktero je Matica došlé morala plačevati tiskarjem. S tem so, kakor mislijo 4 udje odsekovi, tem bolj řešeni vsi formalni pomisliki, ki jih je 246 navel g. dr. Raz lag, ker c. k. deželna vlada, predno je dovoljenje dala Matici za napravo tiskarnice, je gotovo prevdarila: ali je to po pravi li h njenih pripust-ljivo ali ne; po tem je jasno, da prememba pravil ni potrebna. Na to A. Lésar, prepričan, da bode tiskarnica donašala primerne obresti, odseku ponudi ta nasvet: Ako odbor ne bi hotel pritrditi ustanovi Matične tiskarnice, osnovati jo hoče on na svoj račun pod temi pogoji: a) Matica naj mu dá svojo firmo; b) zagotovi naj mu, da bode pri njem dala tiskati svoje knjige po ceni, po kteri tiskaj o druge tiskarnice; c) dá v Matični hiši pritlične prostore v naj em za najemščino, ki jo plačuje gostilničar; ako bi kedaj hotel razširiti tiskarnico, dá mu v naj em tudi prostore v prvem nadstropji; naj privoli, da sme v tovaršijo vzeti, kogar hoče, in da mu ne smé odpovedati niti stanovanja niti firme, niti tiskovnega svojega delà; a on pa da sme Matici odpovedati, kedar hoče ; f) Lésar pa Matici zagotovi, izročiti jej ves čisti dobiček, kolikor ga bode nad 10 odstotkov donašala tiskarnica. Odsek te ponudbe Lésarjeve ni vzel v pretres, ampak dal mu je nalog sestaviti nacrt nove tiskarnice in osnovalne stroške ter napraviti izkaz, koliko delà potřebuje tiskarnica, da Matica pri osnovi ne bi imela škode, — koliko delà daje tiskarniei Matica sama, koliko bi potřebovala vnanjega delà in od kod bi se ga bilo nadjati. A. Lésar vstreže temu nalogu ter odseku, ki se je sešel 12. junija, podá ta-le izkaz: Ker se ima tiskarnica v začetku zlasti za lastne potrebe ustanoviti, zadostovalo bode, da se osnuje z 10.000 gold., in sicer kupi: tiskovnih črk za 4713 gold. mizarske oprave za 1000 „ 4 tiskovne stroje za 4287 „ Letni stroški pa bi znašali: 5% obresti od 10.000 gold. ... 500 gold. delavcem, in sicer: 1. voditelju tiskarnice, ki bode ob enem tudi stavec...... 700 „ 2. druzemu stavcu...... 500 „ 3. dvema učencema...... 200 „ enemu stroj evodj i in ročnemu ti- skarju......... 500 „ enemu delalcu....... 300 „ 6. eni deklici........ 200 „ uporaba črk na leto in dan . . . 300 „ najemščina hišna.......140 ,, Skupaj toraj . 3340 gold. Delà bi tiskarnica imela: Matičnega po dosedanjih večletnih poprečnih skušnjah za.....2125 „ toraj toliko gotovega delà, kolikor ga je malo ktera, ki se je ustanovila, imela zagotovlj enega, predno se je pričela snovati. Vnanjega delà treba bi bilo za . .1215 „ to je okoli 50 tiskanih pôl. Toliko vnanjega delà gotovo dobi Matična tiskarnica, ker ni ravno predrznost misliti, da ne bi kaj delà dobila od kmetijske družbe, deželnega odbora, škofij-skega ordinarijata, nekterih bukvo vezo v, katol. družbe, narodne čitalnice, drugih oblastnij za konkurenčna delà, narodnih trgovcev in posamnih Matičnih udov. Tudi ni nemogoče, da Matična tiskarnica dobi tiskati „Novice" in „Danico" itd. itd. Vrh tega vsakdanja skušnja kaže, da se sedanji več tiska nikakor ni toraj dvomiti, da tudi čas čedalje Matična tiskarnica dobi zadosti tiskarskega delà. Recimo pa — česar menda nikdo ne verjame češ, da Matični tiskarniei celó no ben o vnanje delo ne dojde; kaj potem? — V tem primerljeji kaže Matici gotova škoda, ker tako majhna tiskarnica, da bi ž njo bilo sklenjenih le 2125 gold, stroškov, se vendar v se- danjih časih ne more osnovati. Toda ta gotova škoda nikakor ne bi bila tolika, kolikoršno kaže ravnokar dani izkaz, namreč 1215 gold.; kajti v takem primerljeji ne bodemo potřebovali toliko delalcev, kolikor bode ne jih navaja omenjeni izkaz. Tako, na priliko treba: a) učencev, toraj tudi ne 200 gold, stroškov y za nju racunjenih; b) tudi stanovitnega druzega delalca ne bode treba, izhajali bomo z delalcem za tretjino leta y y toraj se stroški pri delalcu zopet znižajo za 200 gold. ravno tako ne bode treba najemati deklico za celo leto, ampak za tretjino leta; pri tem se prihrani zopet 150 gold. za porabo črk in druzega tiskarskega blaga bilo bi 300 gold, previsoko nastavi]enih, zadosti bi bilo le 100 gold, računiti v ta namen, to bi stroške zopet znižalo za 200 gold.; vsega skupaj bi toraj 750 gold, odpadlo od stroškov; po tem takem bi zmanjko- valo le 465 gold., da bi Matica bila brez škode. V tem najneugodnejšem in neverjetnem slučaji bi se reklo, da gredo Matici v zgubo obresti od ustanovne istine 10.000 gold. Vrh tega bi Matica tako malo tiskarnico osnovala lahko z 8000 gold. Da se tega neugodnega slučaja nikakor ni bati, o tem je odsek tako trdno prepričan, da se izmed njegovih udov gotovo najde kdo, ki Matici poroštvo dá z obljubo, povrniti jej to škodo, se vé da proti temu, da Matica temu poroku nasproti obljubi primerni del od čistega dobička, ki bode Matici dohajal iz tiskarnice, in da se mu izroči vodstvo Matične tiskarnice. Po vsem tem razkazovanji je četvorica odseka (dr. Bleiweis, Lésar, Sovan in Vilhar, ki se vé da je bil tudi povabljen v sejo, dr. Razlaga y ni bilo pri tem shodu, ker je bil zadržan po svojih odvetniških opravkih) resno pretresal svojo nalogo, ter se v prvi vrsti zedinil za nasvet, ki je danes na dnevnem redu da slavni odbor sodi o njem y Naj še omenim dogodka, ki se je pripetil po shodu 12. junija. Umri je gosp. B laz nik, ki je jako umno vodil svojo tiskarnico. Mogoče y da y celó verjetno je, da ne prestane Blaznikova tiskarnica toda vse drugo je Blaznikova tiskarnica brez Blaznika, vse drugo obče znani in skušeni Blaznik voditelj tiskarniei. Odsek je toraj tega prepričanja, da ni bilo in morda mnogo let ne bode za Matico tako ugodnega časa, osnovati si tiskarnico, nego je ravno sedaj. Iz tega sporočila je toraj razvidno, da je odsek pred očmi imel tri načine, izmed kterih naj bi se po enem ustanovila Matična tiskarnica: Matica si lahko osnuje lastno, popolnoma neodvisno, samostojno tiskar- nico ki jej bode po prepričanji odsekovem več šala, nego 1000 novih letnikov ; 2 tiskarnico s tem, da jej kdo dá poroštvo,-------- trpěla denarne škode ; za to poroštvo bilo bi pa treba po- dona- Matica si lahko osnuje da ne bode ki §a roku obljubiti primerni del od čistega dobička bode donašala tiskarnica, in vodstvo prepustiti poroku; Matica si lahko osnuje tiskarnico s tem y da vodstvo prepusti enemu započetniku ali pa društvu Matičnega odbora popolnoma neodvisnemu, liko svojega dobička oddajal Matici. ni eno od ; ki bi neko- Odsek pak se je v prvi vrsti odlocil za prvi na- namreč, Matica naj si osnuje tiskarnico popolnoma ker je samostoj- čin samostojno neodvisno. In to zato nost in neodvisnost že sama po sebi neprecenljiva ko rist (tukaj nočem omenjati dogodka letošnjega v Brnu, 247 ampak si. odboru le v spomin kličem lasfcne skušnje 1870. in 1871. 1., ko se zarad nujnih druzih del (vzlasti deželnega odbora) ljubljanski tiskarji niso hoteli zavezati, da bi do določenega časa dovršili Matične knjige, in da so naše knjige omenjenih dveh let za pol in še celó za 3 četrt leta bile dovršene po preteklem društ-venem letu, kar niti odboru niti društvenikom ni bilo všec) ; in b) zato, ker neodvisna tiskarnica bi Matici donašala tudi največo denarno korist, ker z nikomur ne bi imela deliti svojega zaslužka. Ako ne bi si. odbor pritrdil temu načinu, nasvetuje se drugi in potem tretji način. Edina korist Matična — in nič druzega — bilo je vodilo odseku. In ker odsek sme misliti, da tudi slavni odbor nima nikakoršnega druzega namena, nego pospe-ševati Matično korist na vsako stran, zato mu prav živo priporoča svoj nasvet ter se nadja, da mu pritrdi slavni odbor tako soglasno, kakor je bil soglasno sklenil c. k. deželno vlado prositi privoljenja, da si Matica napravi tiskarnico". (Dal. prih.) # Mnogovrstne novice. * Koliko so Dunaj čanje lani pojedli in popili, kaže da vek, ki ga je mesto plaćalo za povžite reči; ta je znesel 10 milijonov in 266.531 gold. , tako, da — brez vštete kave, soli, čaja in tobaka — je na vsacega člověka od 600.000 prebivalcev prišlo kakih 17 gold. na leto vžitninskega davka. Vina so popili 446.388 veder, piva 1 milijon in 205.715 veder, volov in krav so pojedli 93.273, telet 136.681, ovác, koštrunov, jagnet 97.463, pre-šičev 162.190, kuretine 1 milijon in 925.936, div- j a čine 200.000, rib frišnih in nasoljenih 10.601 cent., morskih rib 9982cent., klobás in salamij 138.720 centov, zelenjave 47.237 centov, moke 1 milijon in 481.246 centov, sočivja 507.963 centov, sadja frišnega, orehov in koštanja 353.090 centov, suro-vega masla in druge mastí 43.127 centov, sira 25.786 centov, sala 7726 centov, jajc 46 milijonov in 967.400, drv 102.343 sežnjev, premoga 4 milijone in 594.033 centov. Pripeljaío se je tudi v mesto 113 milijonov 733.000 o p é k (ceglov), 24.937 škrlí, 55.301 centov apna, 138.523 gipsa, 290.289 vóz peská itd. Ce eno samo mesto toliko potřebuje, je pač očitno, koliko je pridelka treba, da ima le eno samo mesto zadosti. ' * Dolgost vseh železnic našega cesarstva znaša danes 1620 milj; mi pravimo: danes, kajti vsak mesec skoro se odpirajo nove železnice. Na vseh teh železnicah se je (ne vštete Požunsko-Trnovske, ki še ni naznanila svojega gibanja) přetekli mesec junij peljalo 3 milijone in 76.591 ljudi, blaga pa 41 milijonov in 209.164 centov. Dohodki so znesli 13 milijonov in 219.626 gold., po takem za 670.542 gold, več memo lani v tem mesecu. Ta veči dohodek pa izvira od več železnic, ki so se odprle v tem času. * V Belgradu bode 22. dne prihodnjega meseca velika svečanost : dozdaj namestno vladařstvo odstopi in polnoletni knez srbski Milan vzame vladařstvo v svoje roke. Povabljeni so k udeleštvu te svečanosti tudi gostje avstrijskih mest. Namestno vladařstvo je svojo na-logo častno řešilo, čeravno je njegovo stališče težavno bilo v borbi z radikalno in liberalno stranko. Z bistrim očesom je brž našlo pravo pot, ki jo je kazala većina národová, držeČa se onega zmernega napredka, ki le po dobrem prevdarku novo stavi na mesto starega, ne prezira narodovega čutja in ne buta z glavo skozi zid. Pošteno v vsem svojem djanji se je na čelo postavilo narodovi večini in popolno njeno zaupanje si pridobilo, tako pa tudi pot iahkega vladanja ogladilo mlađemu knezu, ki bode krmilo v svoje roke vzel, opirajoce se na ljubézen in zaupanje velike većine srbskega naroda, a tudi na prijateljstvo vseh vnanjih vlad. Gotovo mu tega ne zavida nihče razen — oholih magjarskih politikov. * Letina, kar se tiče žita, se more srednje dobra imenovati po poročilih iz Ogerskega, Moldave in Vlahije, Angleškega in severnega Nemškega. Na Oger- skem se je pšenica bolje obnesla kakor lani, rž je lepa, ječmen pa za 3—4 funte loži (vagán tehta komaj 72 funtov) v najbolji županiji; ovsa bode veliko, zato cena starému pada; ko ruža stoji izvrstno. Na Laškern so pšenice malo přidělali, pa tudi je lahka. * Cbelarstvo v Bukovini povzdigniti, daje kmetijska družba Črnoviška iz državne subvencije štipendije učiteljem, kteri gredó h kakemu čbelorejcu učit se čbeloreje. Dopisi. Iz RllSkega 16/n. juiija. —rj— Znani ruski romano- graf (ako se more tako imenovati) Ivan Turgenjev je izdal pred nekimi meseci sopet dimasti poluroman, iz kterega je vidno to, da starčeka dušne moči zapu-ščajo. Oder si je pisatelj zbil iz nemških desk, tragikomično trupo pa sestavil iz ruskih turistov, laških premetencev in francoskih mamzeljek. Na njegovem Rusu ni pičice zdrave, a se tudi ozdraviti ne dá. Ko so ga v Renu in Seni do niti razmočili, se vrne za peč v Petrograd ; a čez trideset let se mu tukaj začne zdehati po starih časih, ko je radodarnim hvaležno po-ljuboval ročico za grozdiček. Hajdi na zapad ! — na zelenih bregovih sinjega Rena svoje golobičice ne najde, pri modri Seni pa izvé, da je vže davno davno zletela proti Ameriki. Nu, golobček, za njo na morje! — tam jo je doletel, če ga ni burja zadržala. Ta řičet v zlati posodi se je skuhal, kakor „Dim", z namenom, Rusom oči odpirati. Turgenjev je vže pred mnogo leti zapustil svojo domovino ter živi vedno tam na zelenih bregovih sinjega Rena. S tistega časa se je v Rusiji mnogo mnogo spre-menilo, zato njegovo risanje ruskega bitja ni več točno in verno; on mnogo trdi, česar ni, mnogo pa odrekuje, kar je. Posebno veselje ima mož „slavjanofile" oblačiti v plaše Homerovega Tersita, ako mu ni mogoče, navesti jim še huje razcápanega. On sploh ruskih „slavjano-filov" videti ne more, ker jih ne pozna; čital je menda v Tollovem slovarji abotno nesmisel, da slavjanofili ne priznavajo preobrazovanja ruske države in da vidijo ideal ruskega ustrojstva v dopetrovskoj Rusiji. Le iz tega more izvirati njegovo sovraštvo do „slavjanofilov". On si jih misli neko malo tropico zabitih sovražnikov vsacega svobodnega gibanja in resničnega napredka, ne-vednežev brez vse nravstvenosti, fanatičnih ustnežev, ki spodobnosti po imenu ne poznajo, surovih tiranov in slepo orodje tiranstva — skoraj to, kar nemškutarji in poredni Nemci pod panslavisti, in povidimomu slovenski „liberalci" pod narodnimi „mračnjaki" razumevajo. Ista pesem povsod, — a to je pomota. Slavjanofili, vsaj v Rusiji, so duša in telo naroda; jaz do sedaj še nisem našel razločka med narodnjaki in slavjanofili. V Rusiji konstitucije ni; odmev javnega mnenja je žurnalistika, vsacemu je svobodno podpisati se in čitati časopis, ka-koršen hoče, in vendar se držé le narodni, ali, kakor jih zmerjajo, „slavjanofilski" časopisi ; liberalci imajo razen par obskurnih lističev edine „Sank-Peterburgskija Vědomosti", in še te morajo od vseh vetrov sveta podporo prejemati, da životarijo ter kričé po neki lažnjivi svobodi, po neki sanjarski omiki in vednosti, ktere same opredeliti ne znajo. Komu se ima ruski narod toliko zabili revnih Čehov, kojim je povodenj silno škodo zahvaliti za vse dosedanje preobrazovanje, za ves na- včinila; zložili smo jim na predlog gosp. Steidel-na, predek, kolikor Moskovskim „Vedomostjam"? Kdo si ne- srenjskega tajnika, mal darek, ki ga revni učitelji str- prestano toliko prizadeva, v Rusiji vpeljati vse odrasle peti morejo; kdor veliko nima, veliko dati ne more. — vednosti, narod povzdigniti na višo stopinj o omike, Letina kaže se bolja, nego se je v začetku mislilo, priboriti mu, kolikor mogoče prave svobodě, kolikor Vedno imamo dosti dežja; košnja je bila dobra, žito gospoda Katkov in Leontjev? Kdo je, na pri- lepo, krompirja lepega je obilo, a tudi že gnjilega. mer, oče šolskega gimnazijalnega in realnega ustava, Ljudje bolehajo malo za navadnimi „koščami". Silna ki so ga letos vendar vpeljali, vkljub vsej nihilistično- potreba je, da nam vlada dá zdravnika v Podgrad, liberalni lažnjivosti in zlobi? Al liberalnih krikunov mesto da sta dva v Volovskem. Al kakor gré eno, tako brleča lešerbica se ne more videti nego v mraku; to gré drugo polževo pot! je za česar delj morajo delavce naroda in narod sam Razdl'tO 23. julija. — Gosp. Petra Kozler-ja, obkidati z gnjusnostjo opravljive klevete, to rodi pam- kteri je častni srenjČan Razdrški, je naša narodna pod- flete od opiuma prijaznih poetov. ^ nanoška čitalnica soglasno za častnega uda imenovala. O Poljakih Turgenjev molči, Ceha slika pa hu- Ta spoštovanja vredni gospod je tudi našo srenjo med diča z vilami ali pa lačnega tigra. Druga slavjanska ustanovnike pri Matici vpisal, za kar smo mu iz plemena so mu to, kar Bečkeré in Samojedi. srca hvaležni. Diploma, ktero smo mu poslali, se glasi Pri vsem tem se povesti Turgenjeva prav prijetno tako-le: „Slava velecenjenemu domoljubnemu gospodu čitajo (razen omenjene poslednje). Jezik njegov je pre- Petru Kozlerju, deželnemu poslanců ! Davno vže ste, krasen, vendar teže razumljiv, kakor drugih ruskih ve- slavni gospod, posvetili svoje delovanje naši deželi in likih pisateljev; svrh tega, kdor hoče čitati njegova po- našemu narodu. Eden prvih ste stopili v kolo tistih iz- slednja delà, posebno 6. in 8. tom, skoraj bi rekel, ne- vrstnjakov, kterih blagi namen je bil, rešiti naš narod obhodimo mu je znanje francoskega jezika. Rusi so na duševnega in gmotnega propada, in vspeh je očividen. Turgenjeva ponosni kot avtora prve polovine njegovih Vsi Slovenci so Vam iz dna srca hvaležni, mi Razdr- „sočinjenji"; tukaj on kaže rusko življenje, kakoršno je čani pa toliko bolj. Spoštovaje vse Vaše zasluge je res bilo. Karaktere on slika relijefno ; čitatelj , tako naša mlada čitalnica v seji 15. marca 1872. 1. Vas so- rekoč, dušo in telo vsake osebe vidi. Izpeljava povesti glasno imenovala Častnega uda in hotela tako tudi je čisto naravna, nikakoršni „deus ex mahina", nika- sebe počastiti. Bog Vas živi in nam hrani še mnogo let!" koršna neverjetnost se ne nahaja. Čitatelj položi knjigo V Razdrtem 29. junija 1872. iz rok z zadovoljnostjo, tudi če se ne skladajo njegova Hinko Kavčič, predsednik. prepričanja s pisateljevimi, tudi če je Tersit, kteremu Bernard Dolenec, Karol Kavčič, Matevž Premrov, kak liberalen Nestor prav pošteno nadrgne kožo. podpredsednik. odbornik. odbornik. (Dal. prih.) Viktor Dolenec, Janez Kavčič, Tone Micheli, Iz Cubra na Hrvaškem 17. julija. — Kakor so Iju- tajnik. knjižničar. denarničar. lika kod Vas na Slovenskem nemškutarji^, tako so tù Presrčno hvalo izrekamo tudi g. Mate Žvanut-u iz pri nas magjaroni; zvonec med temi v Cubru pa nosi Trsta, kteri je daroval naši čitalnici 10 iztisov I. in II. bilježnik Neralič. Ne le da se je ostudnega „spi- zvezka J. Stritarjevih sonetov. Odbor. celjna" skazal pri zadnjih izborih in vse, kar je čul Kostanjevica 19. julija. ♦) (Visoki gost.) Veliko ve- med narodnjaci govoriti, nesel magjaronom na uho, delà seye nam je d0Ši0 včeraj. Počastil nas je s svojim ob- tudi nemir, jkedar dolazi v kako krčmo. Tako je bilo iskom nadvojvoda Albrecht, slavni zmagovalec pri tudi v nedeljo 14. dne t. m., ko je v krčmi magjaron- Kustoci na Laškem 1866. leta, ki se je pripeljal iz Mo- skega privrženca hudo razsajati in poštene narodnjake kric z grofom Gustav Auerspergom ' in stopivši z voza Cubarske sramotiti začel tako, da je velik hrup nastal bil po vodstvu tukajšnjega g. kaplana od šolske mla- in so pandurji in drugi morali priti mir delat. Brž drugi đine in zbranega ljudstva živahno pozdravljen z gromo- dan so razžaljem narodnjaki tožbo vložili zoper njega. vitimi trikratnimi ,,živio"-klici ; šolska mladež pa je med Nadejati se moramo, da se pntožba pravično resi in da bobnanjem in trobentanjem navdušeno zapela „cesarsko". „pijana muha" ne bode več nadlegovala mirnih ljudi. p0 prav prijaznem pogovoru tudi z gospodoma duhov- lz okraja Volovskega V Istri. F. V. (Učiteljski okrajni nik0ma in učiteljem se je svetli gospod obrnil proti zbor; letina; pomanjkanje zdravnika.) 15. dne t. m. zbo- farûi Cerkvi, s ktere visocega zvonika ga je prijazno rovali smo svetovni m duhovni učitelji v Kastvi iz ob- pozdravljala velika zastava. Ginljivo pa je bilo videti širnega okraja Volovskega, na poziv kotarskega šol- slavnega vojskovodjo prisedšega do vélikega oltarja v skega nadzornika gosp. plovana Andreja Sterk-a iz cerkvi past- pred Najsvetejšim na kolena in pobožno Lovrane. Od leta 1867. ni bilo mkakega zborovanja, moiiti> Iz cerkve přišedši popraševal je slavni gospod toraj je bil res že skrajni čas za to. Došlo nas je 16 po zgodovinskih ali starinskih spomenikih, zlasti cerk- uciteljev in en katehet. Predsedoval je gosp. nadzornik Yeni^ Lepa farna cerkev, ki se gotovo sme šteti med kotarski. Po dokončanem cerkvenem opravilu, ki se je prve na Dolenskem, je, kakor je bilo očitno videti, vi- pričelo ob 9. uri dopoldne, zbrali smo se v krasni či- socemu gostu srce prav zadovolila. Spremljan od mno- talniŠki dvorani in začele so se razprave o naslednjih goštevilnega ljudstva do konca mestica, se potem od- treh važnih točkah: 1. kako bi se moglo pomoci, da peije proti gt# Jerneju. Le en glas veselja se je deca kod nas marljivejše hodijo v školo? — 2. kako čuf potem med poštenimi Kostanjevičani, ktero jim je ima se vzdržavati red v učilmci? — 3. m kako bi se napravilo zlasti ponižno obnašanje zmagonosnega c. kr. mogli z boljim vspehom predavati različm predmeti na vojskovodje. Da bi se bilo popred znalo za prihod nje- korist deci, pak tudi učitelju? — Pomenkovali smo se gov? 0kinčali bi bili mestjani mestice svoje z zastavami blizo do 2. ure popoldne; razprave bile so temeljite pa in zelenjem. — Zdaj pa še eno smešno, ali prav za prav živahne, m reči smem, da ne bodo brez koristi za šol- žalostno' in neumno. Prijazno nadvojvodovo občenje z stvo naše. — Po zborovanji je bil skupni obed; dobro duhovstvom, vzlasti pa še njegov obisk cerkve je ne- obedovanje sladili so lepi govori, za kojimi so sledile ktere lahkoživne liberaluške dušice grozno speklo. Že mnogovrstne napitmce in lepo ubrane pesmi. Jako živo ko se je klečalnik velel v cerkvi pripraviti, so se bojé bilo je veselje. Stroški potovanja se jim iz c. kr. dav-_______ karije vračajo. — V veselji svojem pa tudi nismo po- *) Že v zadnjem listu „Novic" omenjeno pismo. Vred. 249 oglaševali. „No! mislite, da bo princ v cerkev šel" itd. Ko jih pa potem globoko ponižanje Njegove ces. viso-kosti pred svojim Bogom močno osramoti, so si — ne vem, ali da bi s tem sami sebe vsaj nekoliko če tudi goljufivo tolažili ali pa druge slepili — nektere res milovanja vredne dušice liberalno brezverskega gnjezdiéa v svoji plitvi pameti, še več pa menda v res zanicljivi zlobnosti izmislili, da „nadvojvoda Albreht je duho ven, ki vsako leto po dvakrat mašuje; zato to njegovo ve-denje proti duhovstvu in v cerkvi". Ta glas je povsod pocil po mestu brž tišti, posebno pa še drugi dan! Ali si morete misliti več zlobnosti in zagrizenosti do cerkve in poštenega krščanskega življenja? Se tako visoki gospod ni varen grđega obrekovanja in to v tem trenutku, ko mesto s svojo nazočnostjo poslavi! Hvala Bogu! da te baže ljudi je pri nas le prav mala pač silno drzna peščica, ki pa večidel povsod ostane na cedilu, odkar jo ljudstvo bolje poznava. Iz Dolenskega 22. julija. — O prav zreli „historijci" bi danes mogel „Novicam" veliko pisati, da bi se bralci čudili neznanim sleparijam; al ker se ta stvar ravno zdaj razpravlja pri c. k. okrožni sodniji Novomeški, in kakor slišimo, prav na tanko in oštro postopa s pri-zadetimi zvijačniki, odložim nadrobni popis te „historij ce" do onega časa, da bode znana razsodba okrožne sodnije. Danes naj povem le to, da 13. dne u. m. so iz Košta nj evice prišli 3 ljudje (dva možaka in ena ženska) v Novomesto, rekši, da so — tudi po nasvetu c. k. okrajnega glavarja Krškega — namenjeni, pri viši sodniji pomoči iskati zato, ker je pri domaći gosposki v Ko-stanjevici ne najdejo. Ker je predsednik Novomeške sodnije g. Grčar oster in natančen, se pričakovati more, da sleparija pride vsa na dan in se bode oštro kazno-valo tako goljufno zapeljevanje, ki je že mnogo nesreč- nih ljudi naredilo v deželi in siromaštvo (proletarijat) hudo množi. Kedar izid preiskave in razsodbe zvemo, povemo vso dogodbo bolj na drobno. Iz Ljubljane. ( V izredni odboroví seji družbe kmetijske) pod predsedstvom barona Wurzbacha je med drugim bilo sklenjeno to-le: Na poziv c. k. ministerstva za poljedelstvo, ktero je kmetijski naši družbi obljubilo 1500 gold. iz državne podpore ; je c. kr. deželna vlada Tržaška dražbi poslala na črt ondotnega inženirja Ši-vica o napravi kali za napajanje živine v tacih krajih, kjer na pašnikih, planinah itd. nič vode ni; odbor je sklenil, ta nacrt v presojo dati odborniku in tehniku g. Vičel-nu; — vabila družbe kmetijske dunajské: naj bi se tudi naša družba vdeležila skupne razstave molznih krav skozi 6 mesecev prihodnje leto na Dunaji, ne sprejeti je odbor z veliko večino sklenil zato, ker po dopisu dunajské družbe imajo se razstaviti krave samo izvirnega rodu (race), naše pa, čeravno nektere za mleko prav dobre, pa so mešanica različnih rodov, ki nima stanovitnosti; -- na vabilo c. kr. deželne vlade: naj družba kmetijska pošlje enega ali dva odbornika v posvet nove postave o suše nj i in ob-delovanji ljubljanskega močvirj a (morasta), ktero je vlada izdelala in jo namerava deželnemu zboru v obravnavo predložiti, je odbor za to poslanstvo izbral dr. O rla in Fr. Solmajer-a; — ponudbo gospodarja Andr. Malavašiča v Butanjevi, da družbi prodá 5 mrjaščekov in 2 svinjici Sufolškega plemena, je odbor sprejel proti temu, da jih po poprejšnjem ogledu kupi meseca septembra; — prijazno ponudbo grofa Gustava Auersperga v Mokricah, da hoče družbi za skupno dunajsko razstavo poslati ondašnje lepe koruze, pšenice itd., pa tudi model mnogohvaljene in priproste mašine za robkanje koruze, na vadne v Mokricah, je odbor radostno sprejel. — Služba diurnÍ8ta v pisarnici družbe kmetijske z 25 gold, mesečne plače je izpraznjena; kdor je želi, naj prošnjo brž posije odboru in izkaže svojo zmožnost v lepi pisavi, pisarniški vednosti in pošteni obnaši. — (Iz seje deželnega odbora 26. julija.) Na dopis c. kr. deželne vlade, da sklep deželnega zbora od 20. septembra 1871. leta zastran locitve ravnateljstva zdravstvenih zadev deželne bolnišnice od oskrbništva ni zadobil najvišega potrjenja, seje sklenilo, da se pripravi o tej zadevi posebna predloga na prihodnji deželni zbor. — Na dopis deželnega šolskega sveta se je sklenilo, da se v proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1873. postavi 100 gold, podpore za šolskega učitelja pri Cerkvi (v Strugah). — Od c. kr. deželne vlade je došel deželnemu odboru dopis, da je vôdna postava in postava o tem, kdo ima določevati, kedaj je zamemba zemljišč na prid kmetijstvu, v nemškem in slovenskem jeziku zadobila cesarjevo potrjenje. — (Iz poslednje seje deželnega Šolskega sveta.) Sklenjeno je bilo med drugim sledeče: Prošnja učiteljice Karoline Margreiter, naj se njeni privatni eno-razredni dekliški šoli poděli pravica javne šole, se priporočaje izročí ministerstvu nauka; — po razsodbi ravnateljstev preparandije, realke in gimnazije Lapaj-netova „Geometrija" ni za šolsko knjigo pripravna; deželni šolski svèt je potem sklenil, jo priporočiti ljudskim šolam, da si jo kupijo za knjigarnice svoje; — krajnému šolskemu svetu v Preski je bilo naloženo, naj učiteljevo plačo zboljša in potem razpiše službo; — odpis c. kr. ministerstva nauka, po kterem ono za navadno deželnemu šolskemu svetu prepušča razsodbo o razporu izpraševalne komisije za ljudske in meščan-ske šole, je bil na znanje vzet, in ravno tako odpis, da za prihodnje leto še ostanejo 4 paralelni razredi na gimnaziji ljubljanski; — ker se zidanje ljudske šole vKoprivniku na Kočevskem ne sme več odlašati, je bilo določeno , da se zidanje mora začeti aprila meseca 1873. leta in v 3 letih dovršiti; — zarad zidanja nove šole v Borovnici je bil zaukazan predlog teh-ničnega načrta stavbenih stroškov; — prošnja krajnega šolskega sveta Vrhniškega za denarno podporo se mu je vrnila z dostavkom, naj predloži izkaz šolskega premoženja, ktero na Vrhniki ne more revno biti: — vloga okrajnega šolskega sveta v Kranj i se je zavr-nila z ukazom, da se naprava dekliške šole nikakor ne sme še dalje odlašati; — prof. Globočniku se je za uk ris an ja na ljublj. pripravnici odločilo 200 gld., učitelju Govekarju na Igu pa 75 gold, za to, ker je poleg svojega učiteljstva še oskrboval drugo. — (Šolsko leto) je tedaj končano. Pred nami leži mnogo šolskih poročil, o kterih morebiti omenimo kaj več drugi pot, vsakakoH, pa iz „Jahresbericht der k. k. Lehrerbildungsanstalt zu Laibach" o onem sestavku, ki temu poročilu na čelu stoji pod naslovom: ,,zur Lehrer-fortbildung in Krain", ki ga je spisal prof, vitez Leopold Gariboldi in o kterem je težko razsoditi: ali je nevednost veča ali hudo bij a, ki je roko peljala pisatelju. Da bi bil pisatelj tak pamflet spisal za ,, Tag -blatt", „Presse" ali drug časnik tega duhá in si pripi-saril par desetakov, no, bodi-si! vsaj smo vajeni sra-motenja naše dežele; al da se to v šolskem poročilu pisari, kjer imajo le znanstvene razprave prostor imeti, zoper to moramo resno protestovati in svoje za-čudenje izreči, da ravnateljstvo ni videlo, kakošen monstrum je dalo s tem spiskom na svet! Več o tem tedaj drugi pot. — (K svečanosti v Beligradu), ki se (glej današnjega lista stran 247.) prične 22. avgusta t. 1. o proglasu polnoletnosti kneza srbskega Milana in nastopu vladařstva njegovega, je v Avstrijo-ogerski monarhiji od Beligraške občine poleg občine Dunajské, Peštanske, 250 Pražke Zagrebške, Varaždinske, Sisaške, Kotorske, Du aí«,^«^, íjagiguon.^ » uioaoacj axuiuíoívc, j^u- brovniške itd. povabljena tudi občina ljubljanska, od kogar pozdravlj da v* se v prihod naj bi poslala dva zastopnika k onej svečanosti. To vabilo je gotovo. Ali pa bode sedanji mestni odbor ljubljanski poslušal častno to vabilo, o tem dozdaj ni še ne duha ne sluha. In vendar ogromna večina sloven- vedenj M a 1 n e r j ajutěrka ni dobil M a 1 n e r j mu napraviti ' 3. Ne ! advojvode gostilnici! Telegram, ki je naznanil 7 Je bl ežal v telegrafovem uradu gostilna ni bila v stanu, malega kosilca mi moramo protestovati zoper tako Tudi i! to skega naroda v Ljubljani zahtevati more da ljudje, to so tujci, ki se ° u«! UU« v J J C*'L11- i_u wx o , vie* oç častdelajo naši deželi! Bled še ni doménaBismarkova, glavno mesto kranjske dežele pri omenjeni svečanosti če tudi so o prihodu filharmonične družbe vihrale veli- ne sramoti s tem, da Ljubljana pana 1 Čer avno vemo ? da župan je vezan na ne bi bila zašto- konemške zastave na hišah tuj ali sklepe mačih občinskega zbora in da ni dvombe, da mestni odbor poskrbí vsaj tacih ljudi Vredništvu „Laibacherice" svetujemo j enih do ki > naj se sedanji bode „ad acta" položil bilo, ker se noben odbornik ne čuti Slovana in bi tudi noben odbornik sposoben ne bil zastopstvo tako v Beli-gradu sprejeti, vendar povzdignemo glas do mestnega mu „Slov. Nar." prav pre .. J ť^ofti ui TOC\J 1J 7 mu „k-UUV. jLI čil, jJícL V prijazno beligradsko va- stavljajo, da ne bo laži po nemškem svetu trošila » Matica" je „rundweg" odbila poslanstvo v grad. Osjek ni Beligrad. y da Bel župana gosp Dežmana ; naj nekdanjo navdušenost za „slavo Slovanom" v spominu na njegovo obrne ves svoj vpliv do mestnega odbora na to, da se pošljeta dva narodna moža kot zastopnika ljubljanske občine v Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaj a. e je res, kar piše „Osten", name- Beligrad ; k aj ti v se enkrat povdarjamo prijaznost rava ministerstvo iz groba poklicati oni memorandum „manjšine ministerske" od leta 1870., po kterem bi se bi se povraćala z neprij aznostj o, ako bi se to ne Gališki deželi, tudi Čehom vrgel kosček samostoi-zgodilo, in sramota bi se celi naši slovenski deželi nosti; če bi priznali decembersko ústavo in veliavo šot nakopičila na glavo, ako bi Ljubljana ne bila zašto- skih postav. Da pa se Cehi bodo lepo zahvalili pana bil bi prepričani Vsak drug, ki bi šel brez vabila v Beligrad, ,nepovabljen gost", in če tudi smo do živega za „milodar", to je gotovo. Presvitli naš cesar tak av- ; da naši bratje po krvi v jugu kakor pregovor pravi, „posadili za duri' vestes nuptiales" ? ne bi ga, t imel da Zato 7 vendar ne bi ičwco . zjatu, gospod župan, gi^uu*?, kar bi po vsi deželi izbudilo pravično gledite se ne zgodi , gusta nemškega cesar ja, ki gre v toplice Gasteinske,, sprejme v Salcburgu. Neki telegram pa celó naznanja, da cesar avstrijski in cesar ruski prideta 1. septembra v Ber o lin, in da Bismark delà na to, da i veliko nevoljo. {Profesorju bogoslovja dr. CebaŠeku) je Njegovo Veličanstvo podělilo naslov častnega kanonika. (Sprejem v Prago pomocnému odboru) poslanega denarja, ki se je nabral v milodarni „besedi", je župan Pražki z dopisom od 25. dne t. m. potrdil in ob enem prisrčno zahvalo izrekel čitalnici ljubljanski in drama- tičnemu društvu, ki sta sodelovala pri tej besedi. Isto se zopet oživí nekdanja „světa alianca' Hrvasko. — Finančni odsek, kteremu je deželni zbor izročil pretres proračuna in stroškov v letu 1871. in za polovico leta 1872., bode izbrisal marsikaj, izbrisal je za leto 1872. celi razpoloživi tako imenovani „skrivni" fond z 10.000 gold. „Naj nas ogerskega ministerstva predsednik zagotovi — je rekel Mirko Hrvat da dobimo pošteno in domoljubno vlado, potem jej hočemo dovoliti tudi 20.000 gold., Vakanovic-u ne tako je s zahvalnim pismom potrdil že pred sprejem po damo vinarja!" — Ko tedaj pridejo finančně zadeve v 77 Novicah" nabranega zneska v denarji in 100 kocev. darovali v blagi namen! Naj to vsi izvedó, ki so kaj (Gospodarji na Gorenskem in Notranjskem 7 ki se hočejo udeležiti razstave mlekarstva), ki bode letos vljudno vabijo, naj se podvizajo z ogla- razpravo deželnemu zboru, bodo seje viharne. — Pre vzvišeni biškup Strosmajer je v soboto zopet přišel v Zagreb. — Mestno starešinstvo je v sobotni seji skle- nilo na Dunaji, se da pošlje dva zastopnika k svečanosti v Zagreb. Česko. Iz Prage. — Na predlog dr. Zeithamer-ja da se vse- som svojim pri odborniku gosp. Jožef u S eu nig-u, je mestni zbor sklenil, zahtevati od vlade, kteremu je družba kmetijska izročila za našo deželo učilišče v Pragi razdvoji v česko in nemško vse dotično opravilstvo, kajti zadnji čas je 7 da on po- roča ministerstvu kmetijstva razstavnike sira alikakega temu. druzega mlekarskega izdelka. ™ o t j t au u v> lu o iv uj oběma narodoma ugodno. Vsa česka dežela pritrjuje (Gosp. J. AleŠovec vrednik „Brenceljna se je y Spansko. Se se nič ne vé o tem: kdo tičí za tem, da se je unidan po življenji streglo kralju Amadeo. podal na Dunaj, kjer ima 1. avgusta pred o.k. najvišo Nekteri celó sumijo, da je bilo vse to le nalašč narejeno sodnijo obravnavo o svoji pravični pritožbi, da so ga v zoani pasji dogodbi krivega sodili taki porotniki, ki celó nič slovenskega jezika ne razumejo. „Slov. Nar." je pod na- Novicam"tako neote- da Tursko. Sultan hudo boleha ; moz ima mnogo bolezin na sebi in se mu časi tudi pamet meša. Mehika. Juarez - (Pobirki iz časnikov.) slovom „Noviška perfidija" dopis oni glasoviti predsednik 77 sano zanikaval češ ; da ni „S Primorskega u ljudovlade mehikanske, ki je najbolj kriv bil smrti cesarja Mak s a, je umri. 7 se tudi mi ognemo kakor se pijancu še plot ogne, polemiki v srajčinih rokavih. Vsacega druzega, taki ki bi 7 77 Novicam" kaj tacega očital, bi povabili, naj pride ro- kopis pogledat, da vidi svojo neopravičeno obrekovanje; s pisarji ..Slov. Nar." ne moremo čestva, Na pomoč nesrečnim Čehom. Gosp. Jakob Gruden, župnik pri Beli Cerkvi 77 m moramo protestovati, da naši imeti nobenega ob- dopisniki ne bi gold. 50 kr., farmani Bele cerkve 2 gold. 50 kr. imeli svobodné besede o onem „liboralstvu", kterega Novice" kot socijalni strup prihorescirajo bodi-si v fraku, v surki ali talarji. —• Po dopisu v vrlem „Wanderer" smo zvedeli čudovite nerodnosti, ki so se godile unidan v 77 Žitna cena v Ljubljani 27. julija 1872. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 60. Bledu, da velecenjeni nadvojvoda Albrecht 7 na Kranjskem sprej eman z veliko častjo, v Bledu povsod banawke 7 fl. turšice 4 fl. 40. sorsice 5 fl. 20. rži 3 fl. 60. ni bil jecmena 2 fl. 80, prosa 4 fl. 20. ajde 5 fl. 20. ovsa 2 fl. 10. Krompir 3 fl. Odgovorni vrednik: Janez Murnik. — založnik: Jozef Blazilifcovi dedi v Ljubljani.