Italijansko bojišče. Dts Ifcfe naše a<rmailt srtojiik M na its.iLiauesfciii fleh: vojisa škupina presioto.rmslefcinika ;Earol Fr-.uic Jožefa in aaS- graSki armadsni zbor. Prestolonaslednikova stcpine prod!ira po gorovju med dolinama Laine in Astaeba, graški zbor pa ¦severno po gorovju mad Astachovo in SuganskG dolino. Pr&stolonaštednikova skupina prodira proti mestu Arsiero, od katerega je oddaljena samo 5 do 6 km, Vojaki prestolonaslednikov«. škupine so že prekoračili vse višine in že gledajo v itajijanske ratvnine. Smer, v kateri predira sedaj graSki/. zbor, kaže proti mesfu Asiage. Dolgost Iroiiie. ».~ kateri prodirama, xnaša okoli 30 kilometrov, Kar doprin-aSajo sedaj uaSe 6ete na ju2nem Tirotekem, j« valikanSko. Pregnali so morale sovražpika z gor, ki so blizu ali celo nad 2000 m. viscike. Tako je Monte Verena, katerega ,je savsel naS graški annadni zbor, 2018: m visok. ^Dosedaj smo -.jujeli v ju-žnih Tirolaih 23.885 Italijanov, m«d njimi 482 častnikov fcer 188 topov.. \V Italiji vlada velika pobitost. Casniki telažijo tljudstvp, da bo Kadorna že ob pravam času zadržal Avstrijes. Bomo rideliJ Naše uspešno prodiraaje v južuih Tirolah. Vojfli tiogodki y južnil? Tirolah so m ©d ^aSega zatdnjcga poročila Sledeče vrstili: D ne 17. m a j a; sc naše 6ete zavzele z liapja- . dom med 4olinama rak Asiah in Lain (izhodiio od Ro- -verefa) mejni greben Magigio ter so se južno od reke Lain polastile višine Costa bella. Južno od kraja. Mo- Seri (južno.od Rovereta) so se Italijaiii pri višini Zu- gna torta siicer ustaviJi, a -so bili zopet oregnani na- prej. D n e 1 8. m a j a >so naži odbili šest laških napatiov na gorski greben Armentera (južno od Suganske doline). Naše čete, ki so prodirale med dolinama Astah in Lain pod vodsjvom prestolonasliediiika Karola Franca Jožefa, so pedile sovražnika na celi bojni 6rti in so se naslednji dan (dne 19. maja) zjutraj polastile italijanskib oklopnih trdnjav Kampo 7\Iolon in Torara (na jtalijianskih tleh jugoizhodno od Rovereta). Med dolinama Lain in Bra«d so dosegle naše ifiete severni rob gorovja Kol Santo (visoko 2116 m). V dolini Adiže so morali Lahi izprazniti kraja Mar<oo in Mori (južno od Rovereta). D n e 19.-maja so udrte naše čete v Suganski dolini v kraj Rundschein (Roncegno). Na pobofiju Armentera so se naši polastili višine Sasso Alto. Na italijainskih tleh, izhodno od osvojene utrdbeKam,po Molon so naži zasedli vrhove gor Toneca, prelaza dela Vena in Monte Melignone. Italijani so se tukai sicer nekoliko ustavili, a so bili kmalu odbiti. Ta dan so naž! tudi prepodili Lalre z višine Kol Sajilo. D n e 2 0. m a j a so se boji razširili tudi dalje protl severu, Cete III. (našega) armadnieg^a zbora so nspešno napaffle italijaaske postojanke na gorovju Lava.rone. Vrh gorovja Armentera je prešel v našo last. Karl Franc Jožefov« 6ete so izhodno od Kampo Molona zavzele gori Cim-a de Lagi in Cima di Meso1«. Pregnali smo Lahe iz obmejnega prelaza Barko- ilfl (jngoižSbortno od Rovereta), Z gore Kol Santo so prodrli uasi \- bJižino gore Pasubio (2230 m) otr laški meji Dut 2 1. miija so se naši uspehi &e izrediio povečali, iialijanski |,oraz je bil še hujši. Ta dan se je proslavii | osebno naš graški armadni zbor, n^fei šlovenski TOjald. Za\-zeli smo oelo itaiiiansiko lirtStojaiiko na gcri Lalraun (Lavarone). Dalje prdK f«gu je prešla v im5o last višina <ima Mandriolo (ob meji). Slaipin;-; naSega presiolonisslednika ie zavzela, italijansko bojno ^rto Moiite Tormeno—Monte Majo (južno od uicdbe Kamoo Molon) in izhodno od prelaza Barkola D n o 2 2, m a j a je prodiral naš graški zbor v Suganski dolini. Lahi so zbežali z Borga in zapustili mnogo |>lena. NaSi so T.aha zasledovali, prekora^ 6ili ¦me.jo ter *avzeli Laško utrdbo Monte Verena. V Brar.'d-ilolini so naši prodrli do Chiese. Prestolonaslednikova vQ'iia skiipina se nahaj-a samo 5-6 km od mjtfMijih utrdb mesta Arsiero, ki leži že v dolini na FjalijanSiVeHS. ISaši letalci \ Itallii. ?\o inine sfcorai dan, da bi aaši letalci ne poleteli v ^talijo ter dbmetavali kolodvore in vojaška zbiral:š6a z bombaim. Poroča se, da so bombe v Trevižu isi Cedadu na •ta-mošnjih železniških križiščih nar pravilc žako škodo, da > bil proinet za več dni u»tavljen. Slava naši artileriji! Vojna poročila, ki dohajajo poleg uradnih obvestil s iirolske Ironte, -soglašaijo v tem, da gre naši vrli artileriji pri naSih -uspehih v južnib Tirolah velik deJjež. '/ojaški strokovnjaki, ki poznajo tirolske uorske p.ostojanke in bližnje laške utrdbe, na primer Kampo Molon, se naravnost čudijo, kasko so mogle naše 8ete v ttiko kratkem času zavzeti celo \Tsto takih naravnih in umetnilr utrdb. Artilerija je sovražne postojank«, ki bi jih naj infanterija zavzela, po vefi dni nejirestano srdito obstreljevala in tako omogoeila, da so bile po vrsti zrelie za napad. Infanterija pa je zopet pri naskokih na izredno visoke gore rršila 6udeže junaStva in vstrajnosti. Velik plen. Naše čete so v južnih Tirolah v času od dne 15. maja, ko smo zafieli napadati, pa do torka, ,dne 23. maja, ujele 23.885 mož, med temi 482 italijanskih častnikov. Uplenili pa srao Lahom 188 topov in blizu 100 strojnih pušk. Med topovii je večje število težkih, 28 cm liavbic. Vojni poro6e\'alci pravijo, da so Lahi na mnogih postojajikah ob času našega prodiranja popustili vse in so bežali, kar so jih noge nesle. ali pa so se raorali udati. NaSi že gledaio v Loinbardijo. Avstro-ogrske čete že vidiio z gor pri Arsieri v lomttardsko ravnino. Z daljnogle(dom že dnbro razločujejo vse podrobnosti v Vičenci in Pado ;. Kdor pogleda na zemljevid, uvidi takoj, kake velikanske posledice bi imelo, ako mi z vso silo proderemo v lombardsko ravnino., Laško vojaštvo ob koroški in soški fronti bi bilo ujeto. Zato je pričakovati tukaj hudega odpora od strani Lahov. Kadorna kllče na pomoč. Iz Pariza poročajo, da Kadorna že od pret«kie srede sem kliče na pomoč svoje zaveznike. Zalrteva otenzivo v Alzaciji, v Bukovini in pri Solunu, da bi tako Italijani dobili zopet maJo zraka in mogli dihati. V Parizu pa Kadorni baje niso naklonjeni, ker je svoj 6as pustil na cedilu Srbijo in Crnogoro, sedaj pa naj poskusi sam se ubraniti Avstro-Ogrske. — Kadorna je svoj glavni stan pomaknil bolj v notranjost Italije. Mlnistrl nemirni. Ministrski predsednik Salandra, zunanji minlster Sonino in vojni minister so odpotoVali v glavni vojni stan. Menda po tolažbV). Strah v Zgornji Itallii. Prebhalstvo po Zgornji Italiji je zelo prestrašeno. Iz obmejnih krajev prihajajo v velikem številu begunci, posebno v Vifienoo in 'Milan. V Milanu je že nad 60.000 beguncev. Vse bolnišnioe v zgornje- in srednjeitalijanskih mestih so prPnapolnjeiie z laškimi ranjencJ Italijanske l-ezerve v Bonetkah. Po Italiji se vr&i sedaj veliko premikanje čet. Vse čete, kar jih je na razpolago, pošiljajo na lEron-t fo, da bi zadržale prodiranje Avstrlijcev. V Benetke spravljajo svoje rezerve. Vlaki v g\ico ne vozijo, ker služijo le za prevoz 6et. Italija se bojl avstrijskega prettlja tudi ob švicarski meji, zato so mejo ob Tesinu močno ojačili s 6etami. Italijauska protiofenziva. Italijajiski listi se trudijo, da bi potolažili javnoat zbog dogodkov na južnem Tirolskem, Lasti iz Milana naznanjajo, da Italija prav gotovo začne v kratkera \-eliko protioienzivo ogromnega obsega. Utls v Parizu. Pariško časopisje se trudi, da bi razgreti fraiiooski jafvnosti naslikalo dogodke na Tirolskem za koiikor mogoče malopomembne. Vidi pa str, da pariško časopisje prav presoja nesnost položaja na južnem Tirolskem. Zahteva od Rusije, naj opusti svoje mirovanje, da^ se izpolnijo nade četverosporajzuma. Utis v Atenah. Poročilo o avstro-ogrskem prodiranju v južnii Tirolab je vzbudilo pri grškem ljudstvu veliko navdušenje. Mnogo listov je naše uspehe naznanilo v posebnih izdajah. Utls v Bukareštu. Rurauuski list ..Politiciiie" povdarja, da so zdaj Lahi v obrambi. Avstro-ocrrski uspeh presega vse dosedanje uspehe. Kako se je Laliu ^odllo v južnlli Tlrolah. F. Svenšek od Sv. Trojice v Halozali nampiše diie 19. maja z južnega Tirolskega: Na vse mogoče načine so si Labi prizadev&li, da bi nas premagali in nam požrli našo milo domovino, pa bridko so se opekli. Stojijo jim nasproti hrabre in nepremagljive čete naše domovine. Rane, katere smo mu prizadjali v drugi polovici tekočega mesca, mu ne bodo nikdar zacelile, kajti naši topovi od najinanjšega do največjega kalibra) so več dni in no('< neprestano bruhaJi peklenski ogenj na njegove utrdbe ter prisilili Lahe v beg. Pa še ta se jim ni poi srečil. Granate in šrapneli so mu zaprli izhod; morali so se udati usodi našegai hvalevrednega topništva. Več tisoč lašMh alpincev je na ta način moralo biti pokornih naši jezt, katera jih je tirala v ujelništvo. Zraven tega so še naše čete udrie v italijansko ozemlje in si priborile najvišje gore, s katerih je imel Lah lep razgled po južnih Tirolah. Vsa čast gre našerau vrlemu topništvu! Res je, da smo noč in dan neumorno delovali in še delnjemo, toda naš trud jh že sedaj bogato poplačan. Ne smera pa zamolcinti, da so se tebkrvavih bojev u d e 1 e ž e v a 1 i S 1 o v e n c i. Bodimo torej ponosni na naš mili slovenski narod, katerega možje so v resnici močan steber in so pravi branilci naše avstrijske domovine; zato pa nam ie fudi zmaga sigurna. Najsrčnejše pozdrave pošiljamo vsem zavednim Haložanom in bralcem tegalista: F. Svenšek, predmojster, in A. Vavpotič, oba od Sv. Trojice v Halozah: A. Sterbal, P. Obran, V. Vido\ič iz ptujske okolice doma. Vsi pri topničarskem odseku. Slovenskl topničarji ob So^i. Nekoga dne je Italiiaji začel močno razbijati po našem Krasu in sicer največ po noči. Svet se je kar tresel, kot bi nastal potres. Kar naenkrat dobimo povelje, da mora naša težka poljska. topničarska baterija pričeti og^nj. Vsi smo bili kmahi po koncu in smo hiteli na svoje delo. Kmalu smo pričeli metati ogenj proti Italijanom, Naenkrat je nastal pri polentarjih mir. Ali nam še zmiraj ni bilo zapovedaiio, da prenehamo bruhati ogenj s svojimi težkimi topovi, -^ Kar naenkrat pa dobimo povelje: Ustaviti ogenj! In kmalu nato zopet: Ogenj! In obstreljevali smo laSke postojanke dne 14., 15. in 16, maja cele dni tako moč- no, da dne 17. maja ob rani rori v bližnjem gozdu ni bilo videti listka na drevju. Gozd je bil poprej tako lepo zelen, a sedaj je, kiakor bi bilo vse pogoreto in suho. Učinek naših težkih granat! Neumna laška glava jD nuslila udreti v našo slovensko zemljo, a vsi posktisi so bili brez uspeha. Italijanski listi so že poročali, da plapolajo njihove zastave nad slovensko Ljubljaiio. Ali tega ne bo nikoli, dokler slovenska kri živi. Vse za dom in za cesarja in za našo avstrijsko in slovensko domovino! SloVenski fantje pošiljamo iskrene pozdrave! — Jožef Filipič, Lukavci na Murskem polju; Evgen Bakša. Ignao Marianovič, Stef&n Žmegač. ¦t ¦ ti ¦ !_. : 1 ¦>