447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Jurij Perov{ek
Slovenci in jugoslovanska skupnost 1918–1941*
V razpravi bomo obravnavali odnos Slovencev do Jugoslavije oziroma med slovenstvom
in jugoslovanstvom, torej eno od osrednjih vpra{anj, ki je opredeljevalo slovensko narodno
politiko v prej{njem stoletju. Obravnava je osredoto~ena na ~as med svetovnima vojnama, ko
je za‘ivela prva jugoslovanska dr‘ava – Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina
SHS), od leta 1929 Kraljevina Jugoslavija –, v kateri so se razkrili klju~ni problemi sloven-
skega narodnopoliti~nega bivanja v jugoslovanski skupnosti. Le-ti so nato Slovence v razli~nih
oblikah in na razli~ne na~ine spremljali skozi vse jugoslovansko obdobje v slovenskem
narodnopoliti~nem razvoju.
Slovenci so po kratkotrajni izku{nji nacionalne dr‘avnosti v novembra 1918 obstoje~i
Dr‘avi Slovencev, Hrvatov in Srbov,1 v prvo jugoslovansko skupnost stopili v pri~akovanju,
da bodo, kot je poudaril prof. Stiplov{ek, »imeli v novem dr‘avnem okviru bistveno ve~je
mo‘nosti za odlo~anje o svojih temeljnih dru‘benopoliti~nih, socialno-ekonomskih in kul-
turno-prosvetnih zadevah kot v razpadli avstroogrski monarhiji, torej {iroke avtonomisti~ne
oziroma federalisti~ne pravice«.2 Vendar temu ni bilo tako. Upe v dosego avtonomnega slo-
venskega dr‘avnopravnega polo‘aja v jugoslovanski dr‘avi je pokopala Vidovdanska ustava,
sprejeta 28. junija 1921, ki je bila v na~elnem pogledu tako glede klasi~nih pravic in svobo{~in
kot tudi glede socialno-ekonomskih pravic med takratnimi ustavami dokaj napredna, izrazito
nedemokrati~na pa je bila glede vpra{anj, ki so zadevala narodno problematiko.3 Temeljni
zna~ilnosti Vidovdanske ustave, ki sta odlo~ilno zaznamovali politi~no ‘ivljenje v Kraljevini
SHS, sta namre~ bili jugoslovanski narodni unitarizem in dr‘avni centralizem. Vidovdanska
ustava je Slovencem, Hrvatom in Srbom (drugih nacionalnih imen ni niti omenjala) odvze-
mala narodno individualnost in jih kot izmi{ljeno (jugoslovansko) nacionalno celoto vpenja-
la v strogo centralisti~ni jugoslovanski dr‘avni okvir. To je ‘e izoblikovane jugoslovanske
narodne entitete, v ustavi opredeljene le kot »plemena« enotnega (jugoslovanskega) naroda,
obsojalo na formalnopravni nacionalni izbris. Narodni unitarizem Vidovdanske ustave so
utemeljevala posebej v ta namen oblikovana dolo~ila, da je »slu‘beni jezik kraljevine (...)
srbsko-hrvatsko-slovenski«, njeni dr‘avljani pa – z izjemo manj{in »drugega plemena in
jezika« – »srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti«. Na~elo nacionalne enotnosti so poleg teh
uveljavljale {e druge dolo~be: dolo~ba, da morata kralj in prestolonaslednik v svoji prisegi
pred Narodno skup{~ino izjaviti, da bosta varovala »edinstvo naroda«, dolo~ba, da morajo
vse {ole »dajati moralno vzgojo in razvijati dr‘avljansko zavest v duhu narodnega edinstva«,
* Za tisk prirejeno predavanje na sve~anosti ob imenovanju zaslu‘nega profesorja Univerze v Ljubljani dr.
Miroslava Stiplov{ka za ~astnega ~lana Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije in Zgodovinskega dru{tva Ljubljana,
9. junija 2005 na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
1 O tem Jurij Perov{ek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918 : {tudija o slovenski dr‘avnosti v Dr‘avi Slovencev,
Hrvatov in Srbov. – Ljubljana: Modrijan, 1998, 191 strani.
2 Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja za avtonomijo Slovenije od ustanovitve jugoslovanske dr‘ave do kraljeve
diktature (1918–1929). ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 65 (nova vrsta 30), Maribor 1994, {t. 1, str. 77.
3 Majda Strobl, Ivan Kristan, Ciril Ribi~i~: Ustavno pravo SFR Jugoslavije. – Ljubljana: Univerzum, 1981, (3.,
spremenjena in dopolnjena izd.), str. 33–34.
ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 447–460
448 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941
dolo~ba o prepovedi izdajanja ~asopisov in tiska, ki bi izzival k »plemenskemu razdoru« ter
dolo~ba, da je vsak dr‘avljan dol‘an »slu‘iti interesom narodne skupnosti«.4
Vzporedno z uzakonitvijo nacionalnega unitarizma je Vidovdanska ustava uzakonila tudi
dr‘avni centralizem. Ustava je dolo~ila, da je treba upravno oblast v vsej kraljevini izvajati
na enak na~in, to je po posameznih upravno-teritorialnih enotah (t. i. oblasteh), oblikovanih
po naravnih, socialnih in gospodarskih merilih in z najve~ 800.000 prebivalci. Ustava je tudi
dolo~ala, da je na ~elu vsake oblastí t. i. veliki ‘upan, ki ga postavlja kralj in ki prek dr‘avnih
organov opravlja posle dr‘avne uprave v posamezni oblasti.5
Centralisti~ni dr‘avni sistem, ki ga je utemeljila Vidovdanska ustava, je bil pravno dogra-
jen 26. aprila 1922, ko je Pa{i}eva vlada razglasila Uredbo o razdelitvi dr‘ave na oblastí ter
Zakon o ob~i upravi in Zakon o oblastni in sreski samoupravi. Po Uredbi o razdelitvi dr‘ave
na oblastí je bila Kraljevina SHS mimo vseh narodnih in zgodovinskih meril povsem
mehani~no razdeljena na 33 upravnih oblastí. Med temi sta bili dve na slovenskem ozemlju:
ljubljanska (s sede‘em v Ljubljani) in mariborska (s sede‘em v Mariboru). Ljubljanska oblast
je obsegala jugoslovanski del nekdanje Kranjske z Jezerskim ter sodne okraje La{ko, Bre‘ice
in Sevnica iz nekdanje [tajerske ter hrva{ki okraj Kastav, mariborska oblast pa je poleg
preostalega dela jugoslovanske [tajerske obsegala tudi nekdaj koro{ki prevaljski okraj ter
Prekmurje in Med‘imurje na Hrva{kem. Slovenija je bila s tem upravno razkosana na dva
dela, to pa je Slovencem odvzelo eno izmed temeljnih mo‘nosti za skladen nacionalni razvoj
– to je enotnost lastnega narodnega ozemlja. To mo‘nost je dodatno omejeval Zakon o ob~i
upravi, po kateri je bil veliki ‘upan, ki ga je na predlog ministra za notranje zadeve imenoval
kralj, podrejen beograjski vladi in je bil v resnici le dr‘avni uradnik, ki se je ravnal po odlo~itvah
centralne oblasti. Toda s tem centralni oblasti ni bil samo zagotovljen nadzor nad velikimi
‘upani, ampak tudi nad organi ustavno zagotovljene oblastne samouprave – to je nad obla-
stnimi skup{~inami (v njihovi pristojnosti so bila predvsem oblastna finan~na in gospodar-
ska vpra{anja). Po Zakonu o ob~i upravi je namre~ veliki ‘upan kot politi~ni predstavnik
vlade to vlado predstavljal tudi pri oblastni samoupravi. Pri tem je bil toliko samostojen, da
je lahko na svojo lastno pobudo zadr‘al izvr{itev vsake odlo~be samoupravnih organov, ki ni
bila utemeljena v ustavi, v zakonih ali v oblastnih uredbah. Zoper njegovo odlo~bo je bila
prito‘ba mogo~a le na Dr‘avni svet – to je na vrhovno upravno sodi{~e, katerega ~lane sta
dolo~ila kralj in Narodna skup{~ina. Samouprava in samoupravne pristojnosti oblastí, ki jih
je dopu{~ala Vidovdanska ustava, so bile s tem podrejene odlo~itvam velikega ‘upana in
Dr‘avnega sveta. Glede na to pa oblastna samouprava v ni~emer ni spodkopala centralisti~ne
dr‘avne ureditve, ki jo je uzakonjala Vidovdanska ustava, saj so bili oblastni samoupravni
organi podrejeni centralni vrhovni upravi. Po Vidovdanski ustavi je institut oblastne samo-
uprave temeljil le na tehni~ni razdelitvi opravljanja dr‘avnih zadev. Tako so po na~elu iure
delegatio samoupravni organi na oblastni ravni po pooblastilu centralnih dr‘avnih organov
izvajali del njihovih nalog, hkrati pa so bili {e vedno podrejeni centralni beograjski upravi.
Vidovdanska ustava in na njej temelje~a upravna in samoupravna ureditev sta s tem ustvarila
zaokro‘en in neprediren centralisti~ni dr‘avni sistem, ki je povsem umetno oblikovanim uprav-
no-teritorialnim enotam onemogo~il samostojno odlo~anje pri opravljanju javnih zadev.6
4 Uradni list de‘elne vlade za Slovenijo, letnik III, {t. 87, 27. 7. 1921, 233., Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in
Slovencev, ~l. 3, 16, 19, 21, 58, 72, 128, 138.
5 Jurij Perov{ek: Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj vidovdanske ustave. Prispevki za novej{o zgodovino, let-
nik XXXIII, Ljubljana 1993, {t. 1–2, str. 20.
6 Prav tam, str. 20–25.
449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Podobno je bil utemeljen narodnopoliti~ni in dr‘avnopravni razvoj v jugoslovanski dr‘avi
tudi po uvedbi osebne diktature kralja Aleksandra 6. januarja 1929. Kralj Aleksander, ki je na
ta dan razveljavil Vidovdansko ustavo, razpustil Narodno skup{~ino in onemogo~il gonilno
silo demokrati~nega parlamentarnega sistema – politi~ne stranke, saj je prepovedal in razpu-
stil vse, je do konca leta 1929 na novo uzakonil jugoslovanski narodni unitarizem in dr‘avni
centralizem. V Zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona o za{~iti javne varnosti in reda v
dr‘avi z dne 6. januarja 1929 je najprej ponovno opredelil Slovence, Hrvate in Srbe zgolj kot
»plemena« enotnega jugoslovanskega naroda. V 3. oktobra 1929 razgla{enem Zakonu o na-
zivu in razdelitvi kraljevine pa je {el {e dlje. Jugoslovanski narodni unitarizem je zakonsko
uveljavil tudi z novim dr‘avnim nazivom, saj je naziv kraljevine, ki ga je do tedaj sestavljalo
troje »plemenskih« imen – srbsko, hrva{ko in slovensko – spremenil v eno, narodne indivi-
dualnosti prekrivajo~e jugoslovansko ime. Od oktobra 1929 je torej obstajala Kraljevina Ju-
goslavija, ki je bila po novem razdeljena na devet banovin. Na tej podlagi sta se ljubljanska in
mariborska oblast zdru‘ili v Dravsko banovino, ki je v glavnem obsegala vse slovensko ozemlje
v Kraljevini Jugoslaviji, vendar brez ~rnomaljskega in metli{kega okraja, pa~ pa z hrva{kim
okrajem ^abar. Zamenjavo s sosednjo Savsko banovino in s tem prilagoditev narodnostnim
mejam so izvr{ili 28. avgusta 1931. Toda nova upravna razdelitev na posamezne banovine, v
slovenskem primeru prilagojene narodnostnim mejam, ni izpodbijala na~ela dr‘avnega centra-
lizma. Banovine so bile upravno-teritorialne enote, ki so bile kljub svojim zakonsko zagoto-
vljenim pristojnostim na podro~ju ob~e uprave {e vedno neposredno podrejene centralni dr‘av-
ni oblasti v Beogradu. Ban, ki je v banovini izvajal najvi{jo politi~no in ob~o upravno oblast je
bil le predstavnik kraljeve vlade. Bana in vse vi{je uradni{tvo banske uprave je na predlog
ministra za notranje zadeve postavljal kralj, medtem ko je ~lane banovega posvetovalnega orga-
na – banskega sveta – na banov predlog postavljal in zamenjeval minister za notranje zadeve.
Tako banovine niso zanikale centralizma, so pa predstavljale specifi~en na~in upravne decen-
tralizacije jugoslovanske unitarne dr‘ave. S tem je banska uprava predstavljala samo ~len v
popolnoma enotirnem sistemu strogo hierarhi~ne lestvice jugoslovanskih dr‘avnih organov.7
Vse prvine nadaljnjega centralisti~nega razvoja jugoslovanske dr‘ave je kralj Aleksander
3. septembra 1931 uzakonil tudi z ustavo. Ustavo je oktroiral, torej brez sodelovanja parla-
menta predpisal in razglasil sam. Tako je na absolutisti~ni na~in tudi ustavno potrdil jugoslo-
vanski narodni unitarizem in dr‘avni centralizem. Na ta na~in utemeljeno prepre~evanje na-
rodnostnega razmaha posameznih jugoslovanskih narodnih individualnosti je tako bila ustavno
in politi~no dolo~ena resnica prve jugoslovanske dr‘ave.8
* * *
Vpra{anje, kako opredeliti svoje poglede na unitarnocentralisti~no jugoslovansko narodno-
dr‘avno realnost, je v prvi jugoslovanski skupnosti odlo~ilno ozna~ilo razmerje med Sloven-
ci in Jugoslavijo, med narodom in dr‘avo. Na to vpra{anje so se Slovenci odzvali razli~no.
Raz{li so se v vpra{anju ali sprejeti utopitev v izmi{ljenem jugoslovanskem narodu ali pa se
taki nacionalni usodi upreti ter se na osnovi zavesti o posebni slovenski narodni individual-
nosti boriti za pravico do svojega jezika, kulture in lastne nacionalne dr‘avnosti, ki bi jo
zagotovila avtonomisti~no ali federativno preurejena jugoslovanska dr‘avna zveza. Ve~inski
del slovenskega naroda in njegove politike se je odlo~il za slovensko avtonomisti~no-
federalisti~no stali{~e, ki so si ga prek posameznih politi~nih subjektov oziroma javnih delavcev
7 Jurij Perov{ek: Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih. V: Peter Vodopivec (ur.), Jo‘a Mahni~ (ur.). Slovenska
trideseta leta : simpozij 1995. – Ljubljana: Slovenska matica, 1997, str. 19–20 (Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija).
8 Prav tam, str. 20.
450 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941
delili v vsem tedanjem slovenskem politi~nem prostoru. Slovensko avtonomisti~no-federa-
listi~no stali{~e so v dvajsetih letih zagovarjali avtonomisti~no usmerjeni slovenski kulturni
delavci, katoli{ka Slovenska ljudska stranka (SLS), liberalna Narodno socialisti~na stranka
(slednja le v prvi polovici dvajsetih let), Prepeluh-Lon~arjevo Zdru‘enje slovenskih avtono-
mistov, Nova~anova Slovenska zemljoradni{ka oziroma Slovenska republikanska stranka
(SRS), Zveza delovnega ljudstva (volilni blok kr{~anskih socialcev, komunistov in ljubljan-
ske krajevne frakcije Socialisti~ne stranke Jugoslavije, oblikovan za ob~inske volitve v Ljub-
ljani 3. decembra 1922), Socialisti~na stranka delovnega ljudstva, Slovenska republikanska
stranka kmetov in delavcev (SRSKD), po letu 1923 pa komunisti ter od srede dvajsetih let {e
t. i. Bernotova skupina iz socialisti~nega tabora in Slovenska kmetska stranka, v katero sta se
leta 1926 zdru‘ili nekdanja liberalna Samostojna kmetijska stranka in SRSKD. Vsi ti politi~ni
subjekti so terjali revizijo Vidovdanske ustave in oblikovanje avtonomisti~no-federalisti~no
urejene jugoslovanske dr‘ave.9 Vsebinsko najbolj dovr{ena avtonomisti~no-federalisti~na
dr‘avnopravna programa sta v ~asu pred volitvami v Narodno skup{~ino Kraljevine SHS, 18.
marca 1923, oblikovali Slovenska republikanska stranka in Slovenska ljudska stranka; ti stranki
sta v dvajsetih letih prvi povsem konkretno utemeljili pravico in zahtevo po dr‘avnosti slo-
venskega naroda znotraj ju‘noslovanske dr‘avne skupnosti. Tako je Slovenska republikan-
ska stranka – po njenem poudarku je bil slovenski narod dovolj zrel, da se upravlja sam in
diha »na svoja lastna plju~a« – za Slovence zahtevala popolno narodno suverenost in dr‘av-
nost po vzoru [vice in Zdru‘enih dr‘av Amerike. SRS je terjala preoblikovanje Kraljevine
SHS v Federativno republiko Jugoslavijo (FRJ), v katero naj bi bila poleg Slovenije, Hrva{ke
in Srbije vklju~ena {e Bolgarija. Ko je v za~etku februarja 1923 podrobno pojasnila svoj
dr‘avnopravni program, je poudarila, da bi bila Slovenija znotraj Federativne republike Jugo-
slavije samostojna dr‘ava, ki bi imela svoj dr‘avni zbor in svojo dr‘avno upravo ter bi bila na
druge federativne enote vezana samo kot enakopravni dr‘avni del FRJ. FRJ bi bila sestav-
ljena dr‘ava, v kateri bi bili skupni le vojska (pri ~emer bi Slovenci slu‘ili voja{ki rok v
Sloveniji), zunanje ministrstvo (v katerem bi bilo po sporazumno ugotovljenem klju~u tudi
dolo~eno {tevilo Slovencev in Hrvatov), finance (te bi bile skupne samo v skupnih zadevah),
denar (le-ta bi bil enoten samo po sliki, bankovci pa bi imeli po klju~u samo slovensko, samo
hrva{ko, samo srbsko in samo bolgarsko besedilo), trgovske pogodbe s tujimi dr‘avami, carin-
ska slu‘ba in tarifa ter predsednik FRJ. Ta naj bi bil eno mandatno obdobje Slovenec, drugo
Hrvat, tretje Srb in ~etrto Bolgar, njegovo mandatno obdobje pa naj bi bilo »tri ali {tiri leta«.10
Podobno kot SRS je nacionalno, politi~no, socialno in gospodarsko samostojnost Slove-
nije znotraj ju‘noslovanske skupnosti poudarila tudi Slovenska ljudska stranka. Konec fe-
bruarja 1923 je izdala obse‘no bro{uro Sodite po delih!,11 v kateri je bil v posebnem razdelku
natisnjen tudi »kratek obris politi~nega programa Slovenske Ljudske Stranke, kakor je bil
9 Jurij Perov{ek: Slovenska dr‘avna volja v prvem desetletju jugoslovanske krize. V: Bogo Grafenauer … et al.
(ur.). Slovenci in dr‘ava : zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU : od 9. do 11. novembra 1994. –
Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995, str. 127–134; isti: Liberalizem in vpra{anje sloven-
stva : nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918–1929. – Ljubljana: Modrijan, 1996, str. 120–123,
178–180, 204–237 (Perov{ek, Liberalizem in vpra{anje slovenstva).
10 Jurij Perov{ek: Oblikovanje programskih na~rtov o nacionalni samoodlo~bi v slovenski politiki do ustanovit-
ve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (december 1922 – april 1923). Zgodovinski ~asopis, letnik XXXVIII,
Ljubljana 1984, {t. 1–2, str. 20–24. – O dr‘avnopravnih pogledih Nova~anove Slovenske zemljoradni{ke oziroma
Slovenske republikanske stranke glej tudi Igor Grdina: Kratka zgodovina Slovenske zemljoradni{ke in Slovenske
republikanske stranke Antona Nova~ana. Zgodovinski ~asopis, letnik XLIII, Ljubljana 1989, {t. 1 str. 83–86, 88–89,
94–95.
11 Sodite po delih! : vsem, ki so dobre volje! : ka‘ipot slovenskim volivcem v boju za slovensko samostojnost. –
Ljubljana: samozalo‘ba, 1923, 76 strani.
451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
sprejet na {tevilnih zborovanjih ter predlo‘en po na{ih poslancih v kon{tituanti«.12 Njegov
namen je bil dati »jasno sliko, kako ho~e na{a Slovenska Ljudska Stranka dr‘avo urediti«.13
Po tem programu bi bila Slovenija del skupne dr‘ave, ki bi jo poleg Slovencev tvorili {e
Hrvati, Srbi in Bolgari. Ta skupnost, utemeljena na osnovi na~ela samoodlo~be narodov, bi
bila urejena na federativni dr‘avnopravni na~in, po katerem bi bili v njej skupni dr‘avljan-
stvo, zunanje in voja{ke zadeve, denar, najva‘nej{a prometna sredstva in skupne finance, za
katere bi se uvedel skupni davek, medtem ko pa bi bili vsi ostali davki prepu{~eni posamez-
nim avtonomnim dr‘avnopravnim enotam. Skupne dr‘avne zadeve bi urejal osrednji parla-
ment, vse ostale pa avtonomne pokrajinske oblasti. Avtonomno Slovenijo bi vodila sloven-
ska vlada, ki bi jo izvolil doma~i, slovenski parlament. V njegovi zakonodajni pristojnosti bi
bila opredelitev razmerja med Cerkvijo in dr‘avo, dolo~itev cerkvenih pravic in dol‘nosti,
{olska zakonodaja, organizacija politi~ne in finan~ne uprave ter sodstva in stanovskopravna
zakonodaja. Poleg tega bi bile v pristojnosti slovenskega parlamenta {e socializacija, nadzor-
stvo tovarn, produkcije in konsuma, ustanavljanje strokovnih kme~kih, delavskih in obrtni{kih
{ol, zdravstvo, socialna politika in socialno zavarovanje.14 S tem bi bila zagotovljena politi~na,
gospodarska, socialna, kulturna in narodna samostojnost slovenskega ljudstva – to je sloven-
ska samoodlo~ba, ki jo je bro{ura pojasnila kot pravico slovenskega naroda, da v lastnih
stvareh na lastnih tleh gospodari sam.15 In uresni~enje te pravice, je poudarila bro{ura, »odgo-
varja na{i zahtevi po avtonomiji«.16
Pri tako utemeljeni zahtevi po avtonomiji je Slovenska ljudska stranka vztrajala tudi kas-
neje, v letih 1927–1929 pa jo je v omejeni programski obliki sku{ala uresni~iti v okviru delo-
vanja t. i. oblastnih samouprav. Pomemben prispevek k slovenski avtonomisti~ni misli dvajse-
tih let pa so leta 1923 dali tudi komunisti, ki so v drugi polovici tega leta – v okviru {iroke javne
teoretskopoliti~ne razprave, ki je o nacionalnem vpra{anju tekla v glasilih legane Neodvisne
delavske stranke Jugoslavije (NDSJ) – opustili svoje prvotno unitarnocentralisti~no stali{~e.
Odtlej so poudarjali mnogonacionalni zna~aj jugoslovanske skupnosti, v vpra{anju dr‘avne
ureditve pa zagovarjali federativni dr‘avnopravni princip. Spremenjeni narodni program
Komunisti~ne partije Jugoslavije (KPJ) je bil oblikovan ob pomembnem prispevku slovenskih
komunistov. Ti so ‘e v politi~ni resoluciji pokrajinskega sveta KPJ za Slovenijo, 22. julija 1923,
opozorili, da mora KPJ – ~e sploh ‘eli uspe{no delovati v nesrbskih pokrajinah – »~isto konkretno
zahtevati samostojnost Slovenije, Hrva{ke, Bosne in Hercegovine, Makedonije in ^rne gore v
okviru Podonavsko-balkanske federacije«.17 Ob tem je eden najvidnej{ih in teoretsko
najprodornej{ih slovenskih komunistov iz dvajsetih let, in‘. Dragotin Gustin~i~, tedanjo slo-
vensko avtonomisti~no misel nadgrajeval z udarnim razmi{ljanjem, v kak{en federativni dr‘avni
okvir bi Slovenci in Hrvati sploh hoteli vstopiti. V ~lanku Glose k narodnostnemu vpra{anju, ki
je decembra 1923 in v za~etku januarja 1924 v dveh nadaljevanjih iz{el v slovenskem glasilu
NDSJ Glas svobode, je namre~ opozarjal, da no~ejo slovenski proletarci zlasti »o kaki balkan-
ski federaciji sploh ni~esar ve~ sli{ati – vsaj za bli‘njih 50 let ne ve~«. Zato morajo »sodrugi iz
Srbije, ki to parolo {e forsirajo, (...) vedeti, da bi ‘iveli v balkanski federaciji brez Slovencev, pa
tudi brez nekaterih drugih jugoslovanskih provinc, ako bi se le osnovala v centralni Evropi kaka
12 Prav tam, str. 70.
13 Prav tam.
14 Prav tam, str. 70–71.
15 Prav tam, str. 1–3, 27.
16 Prav tam, str. 37.
17 Razprava o nacionalnem vpra{anju v KPJ leta 1923 : dokumenti o oblikovanju federativnega nacionalnega
programa KPJ (zbral in uredil ter opombe napisal Jurij Perov{ek v sodelovanju z Jankom Prunkom in Jankom
Pleterskim ; uvodno {tudijo napisala Latinka Perovi}). – Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990, dok. {t. 7, str. 72.
452 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941
druga socialisti~na federacija. (...) To so gotovo trpke besede,« je zapisal, toda njihova »politi~na
morala, njihovi osebni medsebojni boji, njihovo gospodarstvo in njihova kompletna organiza-
cijska nesposobnost nas niti najmanje ne vabi v Balkansko federacijo.« Mi zato »nikakor ne
moremo razumeti, zakaj bi morali biti raj{i v skupni dr‘avi s Srbijo, Bosno in Hercegovino,
^rno goro, Makedonijo, Bolgarijo, Gr~ijo in Romunijo, kakor pa z Avstrijo, Ogrsko, ^e{ko,
Moravsko itd.« Pri tem je na svoje tovari{e iz Srbije naslovil tudi naslednje besede: »Gotovo,
prijatelji, mi smo z vami, z vsem Balkanom, mi ho~emo z vami v skupno federacijo, toda kot
gospodarsko in tehni~no mnogo slab{i, pridite vi k nam, v srednjo Evropo! Vi rabite velike
pomo~i, da se uredite in organizirate v moderno gospodarsko ‘ivljenje in te pomo~i vam mi,
Slovenci in Hrvatje sami ne moremo nuditi. (...) Mi sami bi bili tudi v proletarski federaciji
samo va{e ‘rtve, kakor smo danes ‘rtve radikalske Jugoslavije in bi morali gospodarsko in
kulturno zaostajati, kakor se to danes godi.«18
Avtonomisti~no-federalisti~nemu nasprotno jugoslovansko unitaristi~no in centralisti~no
stali{~e so dvajsetih letih prav tako zagovarjali razli~ni idejnopoliti~ni subjekti. Do leta 1923
oziroma v prvi polovici dvajsetih let KPJ in liberalna Samostojna kmetijska stranka, nadalje
slovenski del vsedr‘avne Narodne radikalne stranke in (z izjemo Bernotove skupine) Socialisti~ne
stranke Jugoslavije, liberalna Narodno napredna stranka ter vodilna predstavnica slovenske
liberalne politike dvajsetih let – Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) oziroma Samostoj-
na demokratska stranka (SDS); oster zagovornik programa jugoslovanskega unitarizma in cen-
tralizma je bila tudi Orjuna, bojna in teoristi~na organizacija JDS oziroma SDS.19
Najpomembnej{i in najvplivnej{i nosilec jugoslovanskega unitarizma in centralizma na
Slovenskem so bili liberalci, povezani v Jugoslovanski demokratski oziroma Samostojni de-
mokratski stranki. Skupaj z drugimi unitaristi~nimi in centralisti~nimi politi~nimi silami na
Slovenskem so delili prepri~anje, da je z nastankom jugoslovanske dr‘ave nastopilo odlo~ilno
obdobje oblikovanja enotnega jugoslovanskega naroda, kar naj bi bil naraven in zgodovinsko
utemeljen zaklju~ek do tedaj nepovezanega razvoja posameznih ju‘noslovanskih etnij. Njihovo
zbiranje v novo, vi{jo in politi~no mo~nej{o jugoslovansko narodno skupnost naj bi zato
pomenilo narodno-dr‘avni smisel bivanja v centralisti~ni Jugoslaviji, saj le taka dr‘ava izrav-
nava vse narodne, kulturne, gospodarske in dr‘avnopravne razlike med njimi; hkrati pa jim,
pretopljenim in povzdignjenim v jugoslovanski dr‘avni narod {ele zagotavlja resni~no zgo-
dovinsko svobodo in osmi{lja dotedanji narodno-emancipacijski napor.20 JDS oziroma SDS
sta to prepri~anje nepopustljivo branili, pri tem pa ju je vodila misel, ki jo je februarja 1924
poudaril vodilni slovenski liberalni politik dvajsetih let, dr. Gregor @erjav: »Slovenski del
naroda prevesti v Jugoslovenstvo, na danih uspehih na{ega kulturnega in gospodarskega dela
graditi naprej v smeri ~im ve~je zdru‘itve, udejstvovati organizatorne slovenske sposobnosti
v vseh delih naroda, da zrastemo v nerazdvojno jugoslovensko celoto, zdru‘iti vse ustvarjajo~e
sile med Slovenci v to akcijo, to je ‘elja slovenske demokracije. S tem bi bil za Slovence
problem malega naroda povoljno re{en. (pod~rtal J. P.)«21 Druga temeljna misel, ki je vodila
18 Prav tam, dok. {t. 43, str. 352, 354–355.
19 Perov{ek, Liberalizem in vpra{anje slovenstva, str. 28–109, 124–174, 181–201, 238–284; isti: Slovenci in
Jugoslavija v letih 1918–1941. ^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 69 (Nova vrsta 34), Maribor 1998, {t. 1,
str. 61; isti: Narodna radikalna stranka na Ko~evskem v letih 1921–1923. V: Zdenko ^epi~ (ur.), Du{an Ne}ak (ur.),
Miroslav Stiplov{ek (ur.). Miku‘ev zbornik. – Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete (znanstvena
zbirka Historia, 4), 1999, str. 267.
20 O tem Jurij Perov{ek: Jugoslovanstvo in vpra{anje narodov v ju‘noslovanski problematiki 19. in 20. stoletja.
Prispevki za novej{o zgodovino, letnik XXXIX, Ljubljana 1999, {t. 2, str. 14 (Perov{ek, Jugoslovanstvo in vpra{anje
narodov).
21 Jutro, leto V, {t. 31, 5. 2. 1924, Jugoslovenska demokracija na pohodu. Veli~asten zbor zaupnikov JDS v
Ljubljani.
453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
slovenske liberalce v njihovi privr‘enosti jugoslovanskemu unitarizmu in centralizmu pa je
izhajala iz nasprotovanja najmo~nej{i slovenski politi~ni stranki – SLS. V njeni avtonomisti~ni
usmeritvi so namre~ videli le prizadevanje, da bi »klerikalizem dobil v svoje roke vso Slove-
nijo«.22 To bi pomenilo, da bi bila v Sloveniji vzpostavljena {kofovska vlada, Slovenija pa bi
postala pape‘ka provinca.23 Po unitaristi~ni liberalni oceni bi imel tak razvoj usodne posledi-
ce in liberalci so v tej zvezi razkrili svoje idejno sporo~ilo, kak{ne razmere bi nastopile, »~e
bi bila Slovenija nekaka avtonomna dr‘ava, kakor jo ho~e SLS«. Njen teror bi »za desetletja
vzdr‘eval v Sloveniji klerikalno nadvlado«, je leta 1926 zapisal vodilni liberalni dnevnik
Jutro, »ni‘je in vi{je upravne instance, javna varnost, vse bi bilo pod komando {kofov in
politikujo~e duhov{~ine, proti katerih ukrepom ne bi bilo nobene odpomo~i ve~ (...). Kleri-
kalci so danes v sre~nem polo‘aju«, je kulturnobojno svarilo Jutro, »da jim ni treba pre-
mi{ljevati, kako bi z nasiljem zatrli me{~ansko vojno v avtonomni Sloveniji! (pod~rtal J. P.)«24
Uvedba kraljeve diktature in z njo povezana vnovi~na unitaristi~na in centralisti~na opre-
delitev jugoslovanske narodnodr‘avne biti, je za liberalce pomenila potrditev njihove dote-
danje usmeritve v narodnem vpra{anju. Liberalci, vklju~eni v unitarnocentralisti~no Jugo-
slovansko radikalno kme~ko demokracijo (JRKD) oziroma Jugoslovansko nacionalno stranko
(JNS), edino politi~no stranko, ki jo je v prvi polovici tridesetih let dopustil re‘im, so v
politi~nem sistemu monizma in udele‘eni pri dr‘avni oblasti {e poglabljali svoj, ‘e v dvajse-
tih letih oblikovani unitaristi~ni in centralisti~ni nacionalni program. V tridesetih letih so ga
z njimi delila tudi liberalno usmerjena gibanja, ki so delovala prek svojih politi~nih glasil
(Pohod, Borba, Boj), liberalne mladinske organizacije in dru{tva ter liberalnounitaristi~ne
skupine na ljubljanski Univerzi.25 Slovenski politi~ni liberalizem je svojo zavezanost jugo-
slovanskemu nacionalnemu integralizmu najbolj poudarjeno izrazil sredi tridesetih let, ko so
vodilni politiki JNS iz Dravske, Savske in Primorske banovine pod vodstvom tedanjega slo-
venskega liberalnega prvaka dr. Alberta Kramerja, 19. in 20. avgusta 1935 oblikovali t. i.
Pohorsko deklaracijo. V njej so {e enkrat predstavili svoj pogled na narodno problematiko.
Po njem naj bi bili Srbi, Hrvati in Slovenci »v etni~nem oziru en narod«, jugoslovanska
nacionalna enotnost pa »~uvstvo notranje, po usodi povzro~ene povezanosti Srbov, Hrvatov
in Slovencev in prepri~anje, da tvorimo vsi eno edinico, katere niti eden del ne bi mogel ‘iveti
svobodno in neodvisno ‘ivljenje«. Zato imajo »samo v edinstvu nacije (...) poedini deli naro-
da mo‘nost, da razvijajo svoje posebne kulturne tekovine in o~uvajo svoje tradicije, povezujo~
jih s tradicijami narodne celote. Jugosloveni kot narod«, je bilo sporo~ilo Pohorske deklara-
cije, »se morejo razvijati samo v unitaristi~ni dr‘avi«.26
Taki poudarki Pohorske deklaracije so seveda razkrivali tudi liberalno politi~no opredeli-
tev v vpra{anju dr‘avnopravnega zna~aja jugoslovanske skupnosti. Liberalna politika je tudi
v tridesetih letih zagovarjala jugoslovanski dr‘avni centralizem, kar se je najbolj izrazito
pokazalo januarja 1933, ko je izredno ostro nastopila proti t. i. Ljubljanskim punktacijam,
federativnemu dr‘avnopravnemu programu, ki ga je nekdanja Slovenska ljudska stranka
oblikovala 31. decembra 1932. Ta program, ki je poleg srbske in hrva{ke terjal tudi vzposta-
vitev slovenske federativne enote v jugoslovanski dr‘avi in priznanje slovenske nacionalne
22 Jutro, leto IV, {t. 272, 20. 11. 1923, uvodnik z dne 19. novembra.
23 Domovina, leto IX, {t. 13, 25. 3. 1926, dr. Gregor @erjav: Naglavni greh klerikalne stranke; Jutro, leto VI, {t.
188, 14. 8. 1925, uvodnik z dne 13. avgusta.
24 Jutro, leto VII, {t. 18, 23. 1. 1926, uvodnik z dne 21. januarja.
25 Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija, str. 20–21.
26 Jutro, leto XVI, {t. 193, 22. 6. 1935, Beseda jugoslovenskih nacionalistov. – O narodnopoliti~nih pogledih
JNS sredi tridesetih let glej podrobneje Jurij Perov{ek: Jugoslovanska nacionalna stranka in narodno vpra{anje v
letih 1935–1936. Prispevki za novej{o zgodovino, letnik XLIV, Ljubljana 2004, {t 1, str. 1–16.
454 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941
individualnosti, imena, zastave, finan~ne samostojnosti ter politi~ne in kulturne svobode,27
je namre~ za liberalno politiko predstavljal »blazno zahtevo«, »narodni greh in zlo~in«.28 To
pa zato, ker naj ne bi pomenil ni~ drugega, kot »poskus razkosati Jugoslavijo s pomo~jo
federacije« in ustvariti novo dr‘avo, »v kateri naj bi bile pravzaprav tri«.29
Ob teh, slovenske narodnoemancipacijske napore zanikujo~ih poudarkih, pa so punkta-
cije SLS liberalce vseeno navedle k stali{~u, naj bi se, kot je januarja 1933 poudarilo Jutro,
»~im ve~ji delokrog upravnih in vseh javnih zadev (prenesel) na ni‘je upravne edinice vse do
one mere, ki jo dovoljujejo ‘ivljenjski interesi dr‘avne in narodne skupnosti«.30 Tako opre-
deljena upravna decentralizacija je seveda ostajala znotraj koncepta unitarne dr‘ave, kar je
potrdilo tudi ravnanje liberalne politike v okviru banskega sveta Dravske banovine, ki je v
prvi polovici tridesetih let deloval v liberalni sestavi. Liberalni banski svetniki so sicer zahte-
vali raz{iritev pristojnosti banskega sveta pri oblikovanju prora~una, toda njihove zahteve se
glede na temeljno liberalno centralisti~no usmeritev nikoli niso radikalizirale v zahtevo po
oblikovanju slovenske banovine s {irokimi avtonomisti~nimi zakonodajnimi, izvr{ilnimi in
finan~nimi pristojnostmi.31 Liberalci vse do konca Kraljevine Jugoslavije niso prisluhnili
{ir{im slovenskim te‘njam po vzpostavitvi avtonomne slovenske dr‘avnopravne enote v jugo-
slovanski skupnosti in so ostali politi~ni dejavnik, ki je v svoji politi~ni misli in praksi ob{el
slovenski nacionalni problem. S tem so si bistveno zo‘ili politi~ni prostor, kar jih je med
drugim v drugi polovici tridesetih let tudi vodilo v politi~ni zaton.
Povsem druga~e je bilo na avtonomisti~no-federalisti~nem polu slovenske politike, kjer
je nekdanja Slovenska ljudska stranka u‘ivala {iroko podporo. To se je zelo o~itno pokazalo
‘e leta 1932, ko je – po dobrem dve in polletnem sodelovanju v vladi re‘ima kraljeve dikta-
ture – SLS obudila svoj avtonomisti~ni program. Njegova obuditev je bila povezana z
‘ivljenjskim jubilejem voditelja SLS dr. Antona Koro{ca, ki je 12. maja praznoval {estdeset
let. Ob tej prilo‘nosti je SLS v po~astitev njegovega ‘ivljenjskega jubileja 8. maja 1932 v
Unionovi dvorani Ljubljani pripravila veliko praznovanje. Na njem so izobesili slovenske
narodne zastave in vzklikali: »Dol vlada!«, »@ivela samostojna Slovenija!«, »@ivel dr.
Koro{ec!« Policija je zborovalce razgnala in jih pri tem enajst aretirala.32
Praznovanje Koro{~evega jubileja ni bilo omejeno samo na Ljubljano, ampak je zajelo
vso Slovenijo. Kurili so kresove, mo{ki so kot znamenje pripadnosti SLS in njenemu vodi-
telju Koro{cu nosili zelene kravate. T. i. gibanje zelenih kravat se je razvilo na dom‘alskem
obmo~ju.33 Ko so zelene kravate prepovedali, so nosili zelene nogavice. Vrhunec teh prote-
stov so bili t. i. {en~urski dogodki 22. maja 1932, ko je SLS ob shodu JRKD v [en~urju
pripravila protire‘imske demonstracije. Posredovali so oro‘niki in streljali v zrak. V vseh
27 Narodna in univerzitetna knji‘nica v Ljubljani. Rokopisna zbirka, s. f. (stari fond) 312, fasc. 1–9, Letaki do
1937.
28 Jutro, leto XIV, {t. 9, 11. 1. 1933, Nih~e se ne sme igrati z ‘ivljenjskimi narodnimi interesi.
29 Jutro, leto XIV, {t. 7, 8. 1. 1933, Slovenci ogor~eno zavra~ajo in ostro obsojajo politiko razdiranja.
30 Prav tam.
31 Miroslav Stiplov{ek: Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave
in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933. Zgodovinski ~asopis, letnik LV, Ljubljana
2001, {t. 2, str. 231–253.
32 Silvo Kranjec: Slovenci v Jugoslaviji. V: Jo‘e Lavri~ (ur.), Josip Mal (ur.), France Stelè (ur.). Spominski
zbornik Slovenije : ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. – Ljubljana: Jubilej, 1939, str. 98 (Kranjec, Slovenci v
Jugoslaviji); Metod Miku‘: Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941. – Ljubljana: Mladinska knjiga,
1965, str. 389, 395–396 (Miku‘, Slovenci v stari Jugoslaviji).
33 O tem podrobneje Jure Ga{pari~: Zelene kravate v Dom‘alah : o »proslavljanju« 60. letnice  dr. Antona Koro{ca
na dom‘alskem podro~ju, V: Du{an Ne}ak (ur.). Stiplov{kov zbornik. – Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske
fakultete (znanstvena zbirka Historia, 10), 2005, str. 437–444.
455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
krajih so se nato za~ele velike demonstracije proti re‘imu. SLS se je pri tem oprla tudi na
Cerkev. Praznovanja ob Koro{~evem jubileju so se spremenila v evharisti~ne ‘upnijske sho-
de. Ker oro‘niki niso smeli vstopiti v cerkve, so njegovi privr‘enci v njih lahko nemoteno
slavili Koro{ca in politi~ne cilje, ki jih je poosebljal. Politi~ni epilog praznovanj Koro{~eve
{estdesetletnice je potekal pred sodi{~em za za{~ito dr‘ave v Beogradu, ki je februarja 1933
enajst obto‘encev zaradi protire‘imskih izjav in vzklikov ob shodu JRKD v [en~urju oziro-
ma na praznovanjih Koro{~evega jubileja obsodilo na ve~mese~ne zaporne kazni.34
[e bolj odmevno postavljanje federalisti~nih zahtev SLS pa so bile ‘e omenjene Ljub-
ljanske punktacije, imenovane tudi Koro{~eve punktacije oziroma Slovenska deklaracija.
Re‘im se je nanje ostro odzval in odredil konfinacijo za ~lane najo‘jega vodstva SLS vklju~no
z Antonom Koro{cem. Po konfinaciji svojih voditeljev (svobodno gibanje jim je bilo dovo-
ljeno po smrti kralja Aleksandra oktobra 1934) SLS do spremembe re‘ima junija 1935 ni ve~
poudarjala federalisti~nih zahtev, ni pa jih pozabila. To se je pokazalo v drugi polovici tride-
setih let, ko je nekdanja Slovenska ljudska stranka kot del vladajo~e Jugoslovanske radikalne
zajednice, druge vsedr‘avne politi~ne stranke, ki je obstajala v tridesetih letih, znova za~ela
postavljati zahteve po nacionalni uveljavitvi Slovencev in federativni preureditvi dr‘ave. Ob
njej so v tistem ~asu zahteve po slovenski narodni emancipaciji zagovarjali tudi znotraj raz-
norodnih politi~nih skupin, gibanj in povezav. Poudarjali so jo kme~ko-delavsko gibanje (z
glasili Slovenska zemlja, Ljudska pravica, Delavska politika, Delavski obzornik, Neodvis-
nost, Edinost), socialno-napredno gibanje, zbrano ob glasilu Slovenska beseda in katoli{ko-
korporativisti~no usmerjeni skupini, zbrani ob glasilih Stra‘a v viharju in Mi mladi borci. To
zahtevo je poudarjeno zagovarjalo tudi ljudskofrontno gibanje. Njegove nosilce – komuniste,
slovensko usmerjeno narodnodemokrati~no inteligenco, kr{~anske socialiste in narodno-
demokrati~no preobra‘eno slovensko Sokolstvo – sta zdru‘evala samozavestno poudarjanje
slovenske narodne samobitnosti ter jasna in odlo~na zahteva po slovenski narodni samoodlo~bi
in avtonomisti~no-federativnem preoblikovanju jugoslovanske dr‘ave. Enakopravnost Slo-
vencev in njihovo samovlado, torej tako jugoslovansko dr‘avo, ki bo slovenskemu narodu
zagotovila njegov obstoj, neoviran razvoj in svobodno izra‘anje samega sebe na vseh podro~jih
jezikovno-kulturnega, narodnega, gospodarskega in politi~nega ‘ivljenja, so zagovarjale tudi
narodnodemokrati~ne skupine, ki so se zaradi podpiranja nedemokrati~nega re‘ima JNS in
politike jugoslovanskega unitarizma lo~ile od tedanje liberalne politike. Ve~ji del teh skupin
se je oblikoval sredi tridesetih let (slovenski ma~kovci, Zveza dru{tev kme~kih fantov in
deklet, demokrati~no preobra‘eno slovensko Sokolstvo), prvi, ki so v letih 1932–1933 prelo-
mili s slovensko liberalno unitarno politiko pa so bili kulturni in znanstveni delavci liberal-
nonacionalne usmeritve, zbrani ob reviji Sodobnost. Vzporedno z njimi se je na slovensko
narodno stali{~e postavila tudi skupina, zbrana ob glasilu Slovenija. Tako je tudi v tridesetih
letih v liberalnem taboru obstajala avtenti~na slovenska avtonomisti~na opredelitev, ki je v
njem deloma za`ivela `e v dvajsetih letih.35
^eprav je avtonomisti~no-federalisti~no usmeritev podpirala ve~ina slovenske politike in
so bili v njenem okviru oblikovani zanimivi in podrobni dr‘avnopravni na~rti, kako naj bi
bila utemeljena avtonomija Slovenije, pa je bilo vpra{anje njene uresni~itve tisto, kar je slo-
venskemu avtonomizmu {ele opredelilo njegovo dejansko razse‘nost. V prvi Jugoslaviji je
bil uresni~en le del tedanjih slovenskih avtonomisti~nih te‘enj. Najprej v ~asu delovanja ‘e
omenjenih oblastnih samouprav v letih 1927–1929, ko je – kot je v svoji monografiji Slovenski
34 Matija [kerbec: [en~urski dogodki. – Kranj: Tiskovno dru{tvo, 1937, str. 13–35, 50–51, 58–61, 66–68,
175–202; Kranjec, Slovenci v Jugoslaviji, str. 99–100; Miku‘, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 396–397.
35 Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija, str. 23–26.
456 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941
parlamentarizem 1927–192936 podrobno prikazal prof. Stiplov{ek – najmo~nej{a slovenska
stranka, Slovenska ljudska stranka, v Sloveniji vzpostavila neke vrste »tiho avtonomijo«. 23.
januarja 1927 so namre~ bile volitve v oblastne skup{~ine, na katerih je SLS na osnovi svojega
avtonomisti~nega programa v ljubljanski in mariborski oblasti dobila ve~ino glasov. Njeni
poslanci so ob konstituiranju oblastnih skup{~in mesec dni kasneje za predsednika ljubljan-
ske in mariborske oblastne skup{~ine in njunih izvr{ilnih organov – oblastnih odborov –
izvolili predstavnika SLS. Prav tako sta SLS pripadala tudi oba 28. februarja 1927 imenova-
na velika ‘upana ljubljanske in mariborske oblastí. Ker je SLS ocenila, da lahko v obstoje~ih
politi~nih razmerah prek oblastnih samouprav vsaj deloma uresni~i svoje avtonomisti~ne
zamisli in hkrati tudi svojo oblastno dominacijo v Sloveniji, je februarja 1927 stopila tudi v
vlado. Tako se je po dolgoletni opoziciji odlo~ila za pragmati~no politiko.
Uvedba oblastnih samouprav je pomenila delno ubla‘itev ostrega centralisti~nega dr‘av-
nopravnega sistema Vidovdanske ustave. Tako lahko o ~asu njihovega delovanja – od formal-
nega konstituiranja 23. februarja 1927 do uvedbe kraljeve diktature 6. januarja 1929, ko so
bile oblastne skup{~ine ukinjene – govorimo tudi kot o ~asu, ko je v prvi Jugoslaviji za‘ivel
slovenski parlamentarizem. Zaznamovala so ga intenzivna prizadevanja SLS, da bi v Slove-
niji pod njenim vodstvom prek oblastnih samouprav ~im bolj samostojno urejali pomembne
gospodarsko-socialne in kulturno-prosvetne zadeve, ki jih je centralisti~na dr‘avna uprava
ve~ let neustrezno re{evala ali zanemarjala. Obe slovenski samoupravi sta, skladno z dolo~ili
Vidovdanske ustave in kasnej{o vladno Uredbo o oblastni in sreski samoupravi, v prvi polo-
vici leta 1927 od ljubljanskega in mariborskega velikega ‘upana prevzeli vrsto pristojnosti:
nadzor nad ob~inami in okrajnimi samoupravami ter upravljanje biv{ega de‘elnega pre-
mo‘enja. Kasneje sta organizirali tudi svoje oblastne denarne zavode. V ~asu, ko je bila SLS
{e v vladi – do srede aprila 1927 – je beograjska Narodna skup{~ina slovenskima oblastnima
skup{~inama dala tudi pravico, da v mejah ustave in dr‘avnih zakonov spreminjata, dopol-
njujeta in razveljavljata biv{e de‘elne zakone. S tem je bila slovenskima oblastnima
skup{~inama omogo~ena raz{irjena uredbodajna pristojnost. Leto dni kasneje, marca 1928,
sta obe slovenski samoupravi po posebnem pooblastilu Narodne skup{~ine edini v dr‘avi
dobili tudi pravico spreminjati nekatere pomembne naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani
in nato De‘elne vlade za Slovenijo iz let 1918–1921. S tem sta edini v dr‘avi imeli pravico
sprejemati ne le izvr{ilne naredbe k zakonom, ki jih je sprejemala Narodna skup{~ina, pa~ pa
sta lahko izdajali tudi uredbe z zakonsko mo~jo oziroma sta de facto za~eli izvajati celo
omejene zakonodajne funkcije. Ta privilegij je bil pogojen s sodelovanjem SLS v vladi.
Asimetri~no udejanjenje oblastne samouprave v Sloveniji je spro‘ilo kritike zlasti na
Hrva{kem, kjer so o slovenskih oblasteh celo pisali kot o »dr‘avi v dr‘avi«.
Po sklenitvi znanega Blejskega sporazuma med SLS in velikosrbsko Narodno radikalno
stranko 11. julija 1927, na osnovi katerega je SLS po ponovni zmagi na skup{~inskih volit-
vah 11. septembra 1927 znova stopila vlado in v njej ostala do kraljeve diktature, je pri{lo do
prenosa {tevilnih pristojnosti in ustanov od posameznih ministrstev na slovenski oblastni
samoupravi. Ljubljanska in mariborska oblastna samouprava sta v drugi polovici leta 1927
od vseh samouprav v dr‘avi od posameznih resornih ministrstev prevzeli najve~ zadev in
ustanov na podro~ju javnih gradenj, kmetijstva, neagrarnih panog, zdravstva, socialnega skrb-
stva in strokovnega {olstva. Prav tako sta bila njuna oblastna prora~una za leto 1928 in 1929,
s katerima sta si zagotovili gmotne temelje za svoje delovanje in ki sta bila najvi{ja v dr‘avi,
36 Miroslav Stiplov{ek: Slovenski parlamentarizem 1927–1929 : avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljub-
ljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parla-
mentarizma. – Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete, 2000, 497 strani (Stiplov{ek, Slovenski parlamen-
tarizem 1927–1929).
457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
od ministra za finance potrjena hitro in brez zapletov. Pri tem pa so centralisti~ne oblasti
uspele dose~i tudi svoj cilj, to je razbremenitev obveznosti osrednjega prora~una pri financi-
ranju posameznih oblastí. Tiste samouprave, med katerimi sta posebej izstopali slovenski, ki
so hotele uspe{no izvajati svoje naloge, so namre~ morale pri oblikovanju svojih prora~unov
poiskati prete‘no lastne vire. To je pomenilo dodatno dav~no obremenitev slovenskega pre-
bivalstva, kar je opozicija ostro kritizirala.
Uvedba diktature je kon~ala slabo dvoletno obdobje, ko so Slovenci – zlasti na gospodar-
skosocialnem podro~ju – veliko pomembnih zadev v znatni meri upravljali sami. Pri tem sta
obe oblastni samoupravi, kolikor je le omogo~ala zakonodaja, delovali kot ena slovenska
upravna enota. Neuspe{ni pa so bili napori, da bi obe oblastni skup{~ini zasedali skupaj kot
nekak{en slovenski parlament. Slovenski oblastni skup{~ini sta si tudi prizadevali, da bi,
seveda kompeten~no omejeno, delovali po zgledu beograjskega parlamenta. Pri obravna-
vanju vrste vpra{anj, tudi politi~nih, je pri{el do izraza pluralizem pogledov vseh tedanjih 12
strank, ki so bile zastopane v slovenskih oblastnih skup{~inah. V tem smislu sta bili ljubljan-
ska in mariborska oblastna skup{~ina celo neke vrste predhodnici slovenskega parlamenta,
izvoljenega aprila 1990. V vmesnih obdobjih so namre~ bila slovenska parlamentarna
predstavni{ka telesa sestavljena strankarsko monolitno.
Slovenski samoupravi sta najve~je uspehe dosegli na gospodarskem podro~ju – pri javnih
gradnjah in vzpodbujanju razvoja agrarnih panog. Njun izjemno pomemben dose‘ek je bila
tudi ureditev zdravstva v povezavi z re{evanjem socialne problematike. Izbolj{ali sta {e raz-
mere na podro~ju prosvete in kulture. Takratni vodilni politi~ni dejavnik na Slovenskem,
SLS, je, ob ostri kritiki opozicije, delovanje obeh oblastnih samouprav izkori{~ala tudi za
svoje strankarske koristi. Vendar je treba poudariti, da so njuni najpomembnej{i dose‘ki ko-
ristili vsem, oziroma splo{nim slovenskim interesom.
Slovenci so prek delovanja oblastnih samouprav v letih 1927–1929 pokazali voljo in
sposobnost, da samostojno re{ujejo pomembna vpra{anja svojega razvoja. Ne glede na preti-
rane – po drugi strani pa omalova‘ujo~e – ocene rezultatov delovanja obeh slovenskih obla-
stnih samouprav, je treba poudariti dejstvo, da so se gmotni pogoji in organiziranost vseh
dejavnosti in ustanov, ki sta jih prevzeli, ‘e v kratkem ~asu znatno izbolj{ali v primerjavi z
njihovim stanjem v ~asu dolgoletnega centralisti~nega upravljanja. Toda uspe{no delovanje
slovenskih samouprav, ki je bilo bistveno bolj u~inkovito kot v drugih 31 oblasteh v dr‘avi, je
kljub temu ostalo {e dale~ od udejanjenja ‘e v dvajsetih letih celovito izoblikovanih progra-
mov o zakonodajni avtonomiji Slovenije z lastnim parlamentom in vlado.37
* * *
Z uvedbo diktature kralja Aleksandra 6. januarja 1929 so bila ukinjena vsa samouprava
telesa in organi ljubljanske in mariborske oblastí. Jeseni 1929 sta bili oblikovani Dravska bano-
vina in njena kraljevska banska uprava. V banovini je vse posle ob~e uprave in dotedanje sa-
mouprave prevzel ban, ki je svoje naloge na gospodarskem, socialnem in kulturno prosvetnem
podro~ju ter glede javne varnosti opravljal pod vrhovnim nadzorstvom in po navodilih resornih
beograjskih ministrstev, neposredno pa je bil vezan na notranjega ministra. Mo‘nosti, da bi
Slovenci – tako kot v letih 1927–1929 prek oblastnih samouprav – samostojno re{evali pomem-
bna vpra{anja svojega razvoja, ni bilo ve~. Boj za avtonomijo Slovenije se je vrnil na za~etek.38
37 Prav tam, str. 12–13, 106–302, 325–331, 346.
38 Miroslav Stiplov{ek: Ukinitev oblastnih samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine leta
1929. Prispevki za novej{o zgodovino, letnik XXXVII, Ljubljana 1997, {t. 2 (Feren~ev zbornik), str. 93, 96–97
(Stiplov{ek, Ukinitev samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine); isti, Slovenski parlamentarizem
1927–1929, str. 316–317.
458 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941
Kljub vpetosti Slovenije v centralisti~ni dr‘avni sistem pa je v drugi polovici tridesetih let
znova za‘ivela »tiha« slovenska avtonomija. Banski svet, ki je kot banov posvetovalni organ
deloval od leta 1931, je namre~ v tem ~asu okrepil svojo vlogo pri sprejemanju prora~una.
Poglavitna naloga banskega sveta je namre~ bila dajanje pripomb k banovemu predlogu
prora~una glede gospodarskih, socialnih, zdravstvenih in kulturnoprosvetnih dejavnosti in
ustanov, in sicer tako s stali{~a potreb v njem zastopanih okrajev in mest kot tudi {ir{e, za vse
obmo~je banovine, vendar o prora~unu ni smel sklepati.39 Kasneje pa so razprave o prora~unu
iz ozkih lokalnih okvirov prerasle v temeljite obdelave vseh pere~ih gospodarskih, finan~nih,
socialnih, zdravstvenih, {olskih in kulturnih zadev ter delovanja javne uprave, ob~asno pa so
posegale tudi na politi~no podro~je in so odsevale vse aktualno dogajanje v Sloveniji. Táko
delovanje banskega sveta je vzpodbudila SLS potem, ko je poleti 1935 vstopila v vlado.
Voditelj SLS Anton Koro{ec, ki je postal notranji minister, je v tej funkciji poskrbel, da so
vodilne oblastne polo‘aje v Dravski banovini in ve~ino v banskem svetu dobili pripadniki
njegove stranke. S prevlado privr‘encev SLS v banskem svetu, ki so – tako kot v prvi polovi-
ci tridesetih let, ko je bila banska uprava v liberalnih rokah – oblastne privilegije izrabljali
tudi za strankarske koristi, so se v Sloveniji na specifi~en na~in spet povrnile razmere iz ~asa
delovanja oblastnih samouprav. Banski svet je postajal vedno bolj tehten dejavnik pri re{evanju
zadev, pomembnih za socialnogospodarski in kulturnoprosvetni napredek Slovenije. Nasto-
pilo je novo obdobje v prizadevanjih za avtonomno Slovenijo. Mno‘ile so se zahteve po njeni
gospodarski, finan~ni, socialni in kulturni samostojnosti, po enakopravnosti slovenskega jezika
v uradnem poslovanju, vse pogosteje pa se je v razpravah v banskem svetu namesto oznake
Dravska banovina pojavljalo ime Slovenija. Te zahteve so banski svetniki postavljali na vsakem
zasedanju. Vrh avtonomisti~nih prizadevanj banskega sveta je bil 17. februarja 1940, ko je
sprejel resolucijo o ustanovitvi posebne dr‘avnopravne enote Banovine Slovenije. Ob tem so
banski svetniki {e poudarili, da je treba banski svet takoj nadomestiti z izvoljenim banovin-
skim zborom, ki bo poleg ostalega odlo~al o vseh vpra{anjih banovinskega prora~una in bo
imel tudi zakonodajne pravice. Resolucija o ustanovitvi Banovine Slovenije je odra‘ala
obstoje~e stanje na Slovenskem, kjer je ‘ivljenje v drugi polovici tridesetih let dejansko
potekalo samostojno, po slovensko, ~eprav za to formalnopravno ni bilo nobene zakonske
podlage.40
Zahteva po ustanovitvi Banovine Slovenije februarja 1940 je bila postavljena v ~asu, ko
je v banski upravi Dravske banovine od septembra 1939 dalje potekalo intenzivno delo za
ustanovitev slovenske banovine. Za~eli so ga potem, ko je bila 26. avgusta 1939 oblikovana
Banovina Hrva{ka, ki je imela v okviru Kraljevine Jugoslavije poseben dr‘avnopravni po-
lo‘aj in dolo~ena obele‘ja dr‘avnosti. Obenem z oblikovanjem Banovine Hrva{ke je jugoslo-
vanski dr‘avni vrh predvidel tudi mo‘nost oblikovanja drugih dr‘avnopravnih enot (bano-
vin) v dr‘avi. Pri vladi je bila 14. septembra 1939 za izdelavo pravnih aktov za Banovino
Slovenijo imenovana posebna komisija. Na tej osnovi so v banski upravi Dravske banovine
pripravili besedila vrste uredb: uredbe o ustanovitvi slovenske banovine, uredbe o organizi-
39 Stiplov{ek, Ukinitev samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine, str. 102–103.
40 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929, str. 335, 338–339, isti: Die verfassungsrechtliche Lage
und die Autonomiebestrebungen Sloweniens im jugoslawischen Staat 1918–1941. Österreichische Osthefte, Jahr-
gang 39, Wien 1997, Heft 1, S. 39; Mom~ilo Ze~evi}: Neki pogledi u Srbiji na politi~ku delatnost dr. Antona Koro{ca
1918–1940. Prispevki za novej{o zgodovino, letnik XXXI, Ljubljana 1991, {t. 1 (@ivljenje in delo dr. Antona Koro{ca
: razprave s simpozija v Mariboru 13. decembra 1990), str. 72 (Ze~evi}, Pogledi na Koro{ca); Janko Prunk: Sloven-
ske predstave o avtonomiji (oziroma dr‘avnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji. V: Bogo Grafenauer
… et al. (ur.). Slovenci in dr‘ava : zbornik prispevkov z znanstvenga posveta na SAZU : od 9. do 11. novembra 1994.
– Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995, str. 140.
459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
ranosti banskega oblastva in banovinskega zbora kot slovenskega parlamentarnega
predstavni{tva, uredbe o volitvah v banovinski zbor in o njegovem poslovniku, uredbe o
upravnem sodi{~u za Slovenijo in uredbe o banovinskem prora~unu. Pripravljeni so bili tudi
predlogi o prenosu zadev s posameznih ministrstev na urade v Ljubljani. Leta 1940 je nekdanji
minister SLS dr. Andrej Gosar v posebni publikaciji objavil {e {tudijo Banovina Slovenija, v
kateri je utemeljil {tevilne dr‘avnopravne, gospodarske in finan~ne razloge za oblikovanje
slovenske banovine. Priprave za ustanovitev Banovine Slovenije so nato zaradi nara{~ajo~e
vojne nevarnosti prekinili. Zato na zadnjem zasedanju februarja 1941 banski svet o ustanovitvi
slovenske banovine ni ve~ razpravljal.41 Je pa glasilo Slovenske ljudske stranke Slovenec {e
tri tedne pred napadom sil Osi na Kraljevino Jugoslavijo poudaril, da so »na{i cilji (…)
vendar(le) … popolnoma jasni«. To je »slovenska avtonomija, ki jo bomo v novi dr‘avni
ureditvi prej ali slej tudi dobili«.42
Zgodovina ni dovolila izvedeti ali bi Slovenci lahko v Kraljevini Jugoslaviji dosegli avto-
nomijo ali ne, saj kraljevine od aprila 1941 ni bilo ve~. Preostane nam le ugotovitev, da
temeljni slovenski narodnopoliti~ni cilj – avtonomija – v prvi jugoslovanski skupnosti ni bil
dose‘en. To je bil en vidik slovenske izku{nje s prvo Jugoslavijo. Razo~aralo je tudi dejstvo,
da so se Slovenci morali poleg neuresni~enega avtonomisti~nega dr‘avnopravnega cilja in
vpetosti narodnojezikovnega in kulturnega razvoja v jugoslovanski unitaristi~ni sistem, soo~iti
tudi z ni‘jo, t. i. balkansko kulturno-civilizacijsko rávnijo, ki je obvladovala jugoslovanski
politi~ni, kulturni in gospodarski prostor. Potem, ko so vstopili v Jugoslavijo jih je na kultur-
noznanstvenem podro~ju spremljala tudi ve~krat izre~ena gro‘nja o ukinitvi {ele v jugoslo-
vanski dr‘avi ustanovljene slovenske univerze. Hkrati so bili na gospodarskem podro~ju ujeti
{e v trdno privit in na jug naravnan dav~ni prime‘. Na zunanjepoliti~nem podro~ju pa je bila
porazna izguba Primorske, ki se ji je Kraljevina SHS mednarodnopravno odrekla v korist
Kraljevine Italije s podpisom rapallske mirovne pogodbe 12. novembra 1920.43
Toda ~e celovito ocenimo razmerje med Slovenci in Jugoslavijo v letih 1918–1941, lahko
opozorimo, da so slabe slovenske izku{nje z njo ubla‘ile nekatere ugodne zna~ilnosti in
pridobitve slovenskega razvoja v tej dr‘avni skupnosti. T. i. tiha avtonomija je dokazovala,
da so Slovenci sposobni sami, po avtonomni poti urejati in voditi svoje nacionalno, kulturno,
gospodarsko in tudi politi~no ‘ivljenje. To jih je utrdilo v prepri~anju, da je njihov ve~inski
narodni avtonomisti~no-federalisti~ni cilj utemeljen, kar je krepilo slovensko nacionalno zavest
in samozavest. Slednjo so krepili tudi v Jugoslaviji vsestransko razvito slovensko narodno-
kulturno ‘ivljenje, vzpostavitev celovitega slovenskega prosvetnega sistema in izrazit gospo-
darski napredek slovenskega naroda. Slovenci so v prvi Jugoslaviji poleg gospodarskega in
kulturnega postali tudi upo{tevanja vreden politi~ni dejavnik, ki je sooblikoval tedanjo dr‘avno
politiko. Ob tem so razvijali tudi moderno demokrati~no dru‘beno, socialnogospodarsko in
politi~no misel.44 Kot viden dejavnik v jugoslovanski dr‘avi so bili tudi privla~na sila in
moralna opora sonarodnjakom izven jugoslovanskih meja. Glede na tak razvoj v prvi Jugo-
slaviji lahko ugotovimo, da so Slovenci v ~asu njenega obstoja – seveda v okviru danih
41 Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija, str. 25; Ze~evi}, Pogledi na Koro{ca, str. 72; Stiplov{ek, Slovenski parla-
mentarizem 1927–1929, str. 339–342.
42 Slovenec, leto LXIX, {t. 63, 16. 3. 1941, Na{a pot.
43 Jurij Perov{ek: Srbi vladajo, Hrvati razpravljajo, Slovenci pla~ujejo (Mit in resni~nost prve Jugoslavije).
^asopis za zgodovino in narodopisje, letnik 75 (Nova vrsta 40), Maribor 2004, {t. 2–3, str. 425.
44 Prav tam, str. 411–425. Glej tudi Jurij Perov{ek: Politi~ne stranke ter idejne, socialnogospodarske in
narodnopoliti~ne usmeritve v slovenski dru‘bi v letih 1918–1929. V: Jurij Perov{ek: Programi politi~nih strank,
organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929). – Ljubljana: Arhivsko dru{tvo Slove-
nije, 1998 (Viri 13), str. 18–19.
460 J. PEROV[EK: SLOVENCI IN JUGOSLOVANSKA SKUPNOST 1918–1941
mo‘nosti – izbolj{ali svoj eksistencialni zgodovinski polo‘aj. Na tej osnovi so nato – po z
dejanji dokazano narodnoosvobodilno voljo in voja{ko sposobnostjo v drugi svetovni vojni –
za~eli ‘iveti svojo drugo jugoslovansko izku{njo. To pot v socialisti~ni, federativno urejeni in
republikanski jugoslovanski skupnosti. Kot vemo so jo zaradi prodora velikosrbske nadvla-
dovalne politike in z njo povezane unitaristi~ne misli leta 1991 zapustili na osnovi zgodovin-
ske dozorelosti za lastno in neodvisno nacionalno dr‘avo.45 Njeno ustanovitev so razglasili
25. junija 1991, dr‘avno samostojnost Republike Slovenije pa ubranili v vojni za Slovenijo
od 26. junija do 4. julija 1991.
S u m m a r y
Slovenes and the Yugoslav Community between 1918 and 1941
Jurij Perov{ek
Stipulated by the constitution, the two basic characteristics of the first state of Yugoslavia (1918–
1941) were state centralism and integration of the nations living within the state. In this context, indivi-
dual nations were to be reduced to mere »tribes« of the imaginary »Yugoslav« nation and unable to
realize their national potential. Along with other Yugoslav nations, Slovenes were faced with the dilem-
ma whether to accept their designated role and disappear in the melting pot of Yugoslavia or to resist
and fight for the right to maintain their own language, culture, and unique national character. This right
could be realized within a reformed state of Yugoslavia that would either insure autonomy to its nations
or become a federative state with several nations. The second option, which was supported by the
majority of Slovenes, including the leaders of their political parties, was most fervently advocated by
the leading Slovene political power of the time, the Catholic Slovene People’s Party (SLS). In 1923, the
Party had formed an accomplished autonomist and federalistic state program that claimed Slovene
legislative autonomy with its own parliament and government. Tactically emphasized from time to
time, this claim was supported by the Party until the end of the first state of Yugoslavia.
While these demands could not be realized at the time due to a lack of adequate constitutional and
political provisions in the 1920s, preparations for the formation of a special Slovene state unit, named
Banovina Slovenija (Province of Slovenia), which had started at the end of the 1930s, were well under
way until they were terminated by the onset of war in the beginning of 1941. In the period between
1927 and 1929, however, the SLS managed to realize, at least partly, its autonomistic program. Within
the constitutional rights of that time and within the then administrative and territorial units the Slovene
People’s Party managed to at least partly execute autonomous decisions on issues of economic, social,
cultural, and educational nature. A similar situation occurred in the second half of the 1930s when the
Slovene People’s Party held the majority within the Drava Province Council appointed by the then
Minister of the Interior. Increasingly, the Council became a decisive factor in solving matters pertaining
to the progress of Slovenia. Even though there were no legal provisions for this, Slovenia lived its own
independent life, proving that it was able to manage and conduct autonomous political, national, cultu-
ral, and economic decisions. It is possible to say that this aberration from Yugoslav centralism, combi-
ned with marked economic progress of Slovenia and with favorable conditions for the development of
culture, made it possible for Slovenes to considerably improve their existence. After the Second World
War, in which they had demonstrated their military capabilities and the will to drive the occupiers out of
their country, this formed the basis on which they started to live in the second state of Yugoslavia. In
1991, when they were mature enough to form their own state, they seceded from Yugoslavia and started
living in their own, independent state of Slovenia.
45 Prim. Perov{ek, Jugoslovanstvo in vpra{anje narodov, str. 23.