48 % INVALIDOV
Pogovor z Markom Kocjanom
Brez probloinov, žal, dan-daiies ne gre ndkjer več. Po-javljajo se povsod in so naj-razlifimejši, eni kxutd, drugi tnaoj, toda vedno prisotni in pereči.
Prav o prohlemih nam je pripovedoval Marko Koeijan, direktor Zavoda za usposab-ljanje govomo im slušno pri. zadetih. o problemih in živ-Ijenju in delu prj habilitacijl in rehabilitaciji v učtrih de-lavmicah.
U<5ne delavnice se bodo or-gamzirale v skladu z zako. nom o izobraževanju ln za-poslovanju invalidov. Pred le-fei so bdle UD ustanovljone za invalide, da se hablitirani in rehabilitirani čimprej vMju-ffijo med ostalo populaoijo. 28. 3. 1976 je bil na sejd re-ptibliSfke skupščine sprejet za.
kon, katerega 40. člen dolo-ča, da imajo organizacaje, k) Eaposlujejo invalide v proiz-vodnji, pravico do oprosti-tev, jn pravico dogovarjati se s samoupravnimi interesnirru steupnostma. Teh je pet:
— socialno skrbstvo, otro. Sko varstvo, kultura, teJesna kultura  in  izobraževanje.
32. člen tega zakoma pa do-loča mejo: 40 odstotkov inva-lidov od vseh zaposlenih v proiavodnjd. Takšne organiza-cije naj bd bile oproščene da. jatev.
Utoe delavnice te pogoje izpoinjujejo, saj zaposlujejo 48 odstotkov LnvaJidov. Ker pa zakon še ni bil objavljem v Uradnem listu, je delovna organizacija dolžna odvajati prispeme stopnje, s tem, da bodo sredstva dotrili nazaj, ko
bo zakoo objavljen. Prav ta-ko je za leto 1975 podpisan samoupravna sporazum med UD in samoupravnimi skup-nostmi BeSigrad, šiška (ra-zen otroškega varstva), šk Loka in Kamnik (le Kultur. na skupnost), toda nihče, vkljudno z Bežigradom, m vx-nil denarja Saraoupravra spo-razum  torej  ni realiziran.
V normalnem življenju de-lajo UD kot vsaka delovna organizacija. Toda razlika vendarle je, saj unajo 48 od-stotkov invalidov med zapo-slenimi, prl drugih organiza-cijah je ta odstotek zelo ni-zek. Prav zaradi visokega od-stotka zapo&lenih invalidov opravljajo tudi take storitve, ki niso rentabdJne (ročna knji-goveznica, šmljstvo, galante-rija).
Kaj pa kultumo in šport-no udejstvovanj« varovancev? Nekaj več o tem je povedaJa mentorica in socialna delav-ka,  Ljubica  Podboršek:
»Slušno prizadeti, zaposle-ni v UD, se viklju&ujejo pred. vsem v kulturoo društvo Dr. Vita Zupan6iča; aktivndh je 15 6Ianw, občasno turii več. še večja je udeležba v šport-nih druStvih. Na tem področ-Ju so dosegli mnogo lepih uspehov, fcudi v mednarod. nem merflu. Lampelj, Capu-der, Casar in Pevcin so do-segli izreden uspeh v kole-sairstvu, eden izmed košar-karjev se je udeležil kot član reprezentance tekmovanja na Finskem, zolo aktivno tekmu. jejo keglja&i, nogometaši.«
T. LESKOVAR