20letmlco škofovskega posvečenja bo slavil prevzv. lavantinski vladika na Jcžefovo. Za novo bogoslovje in dijaško semenišče vnetemu in obče priljub Ijenemu škofu ohrajii Bog zdravje do uresničenja njegovih blagih ciljev! 701etnico je piaznoval pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini občeznani ter priljubljeni veletrgovec in gostilničar g. Franc Ogrizek. Vsestransko delavnemu, požrtvovalnemu ter zaslužnemu možu kliče »Gospodar«: Le naprej v zdravju ter zadovolju! Spopad v kaznilmci. V Četrtek dne 12. marca dopoldne sta se sprla med seboj v mariborski kaznilnici v oddelku za mizarstvo kaznjenec Ant.n Arh in 531etni delovodja Ivan Kanič. Arh je prizadjal Kaniču močen udarec, da so ga prepeljali nezavestnega v bolnico. Huda pcškodba. Pri podiranju Tegethoffove rojstne hiše v Slovenski ulici v Mariboru se je radi padca močno poškodoval delavec Martin Justin. Z a.žem nad brata. Radi malenkosti sta se snrla v Jarenini brata Fric ter Ignacij Maček. Nace je prizadjal Fricu z nožsm take rane po glavi, da so ga pr&peljali v mariborsko bolnico. Radi ubcja pet let. Dne 25. maja 1. 1. so se sprli ter stepli v Pekrah pri Matriboru limbuški, pekerški in vrhovdolski fantje. Zaključek pretepa je bil: Simon Gracij, je obležal v obcestnem jarku z razbito lobanjo in je tri dni na to podlegel poškodbam. Radi uboja Gra ceja se je zagovarjal zadnji teden pred mariborskim senatom 331etni posestniski sin Ivan Lešnik. Obtoženi je bil obsojen na pe-t let ječe in na petletno izgubo častnih pravic. Božfast vzrok smrti. V Voršincib. pri Ljutomeru je kopal neki delavec v jatni prodec. Pri delu ga je napadla božjast, omahnil je z glavo v prav neznatno mlako, iz katere _o ga potegnili dru gi dan mrtvega in zmrznjenega. Nifi revežem ne prizanašajo. V prekmurski vasi Bukovci so zaklali pri Boč_ačj.vih, ki so reveži, prašiča. Ko sta bila meso in mast lepo spravljena, sta se pojavila v noči dva vlomilca, odnesla meso ter mast in izginila neznano lcam v noč. Težka nesreča pri smcčanju. 171etni Sin Anton Stojan iz Vrbnega v Št. Jurju ob južni žel. si je napravil sam sniuči in se spustil na njih navzdol po dolinici. V rokah je držal za uravnoteženje kol. Zaletel se je pri smukanju v ži vo mejo in pri tem s. mu je zaničil kol v sapnik, d_ so ga morali prepeljati v coljsk-o bolnico. P.žar. V noči od 8. na 9. marca je izbruhnil požar pri trgovcu ter krčmarju Gozu na Brodu in sicer na hrvaški strani pri Rogatcu. Lastnik je vkljub pomoči gasilcev močno oškodovan ter je škoda krita z zavarovalnino le samo deloma. Najbrž je nastal ogenj radi tega, ker so prišle iskre iz dimnika na podstrešje in zanetile tamkaj shranjeno žaganje. Srerko načelstvo v Slovenjeradcu raz_laša, da se bodo od^pi ««nvpio'"nir> stranke samo ob torkih in petkih od 9. do 12. ure dopoldne. Ta dva dni popoldne in ostale dni se stranke ne bodo sprejemale, razen v izredno nujnih in neodložljivih slučajih. Opozarja se, da se naj stranke to.no ravnajo po tej določbi, da ne bodo zastonj izgubljale čas in brez p.trebe izgubljale denar. Umrla je na Vrhu v župniji Sv. Miklavža na P-olju tamošnja posestnica H. Tovornik v visoki starosti 80 let. Zapušča 5 odraslih in preskrbljenih otrok. Svetila ji večna lu.! Najstarejši mož v ok.lici Hrastnika umrl. Dne 11. marca je umrl v celem hrastniškem okolišu najstarejši mož: Jakob Draksler, po domače Čederčan, ki je dosegel starost 94 let. Pokojni je zapustil 4 rodove s 119 potomci. Kei je zaigral denar, si je končal sam življenja. Več tisočakov je zgubil pri kvartanju SOletni samski sin posestnika in trgovca na Gornjth Jesenicah Janez Hlade. V obupu se je napil žganja, izpraznil večjo količino lizola in je bila tudi zdravniška pomoč v bolnici v Krškem zaman. Prepoznan vtopljenec. Prl Krškem je naplavila Sava pred dnevi neznanega vtopljenca mc.koga spola. Vvtopljenem ir> n^ntnviln sostm cvni'irrn b^ntn Domi- nika Podlesnika, 241etnega rudarja v Trbovljah. Pokojni je bil doma v Klečivci, občina Št. Jurij pod Kumnom. Domači so ga že pogrešali od dne 23. novembra 1930. Požar po\ _rodil 13 milijonov dinarjev škode. V sredo dne 11. marca t. 1. ata v Zagrebu do tal pogoreli tvornici »Hlgiea« in »Zvono«. Škoda znaša 13 milijonov Din. Volkovi so se pojavili v okolici Kočevja na Krajnskem. Zadnjl pctres v južni Srbiji je porušil 800 družinam domove popolnoma, ravBO tolikim družinam so hiše deloma razdejane. Okoli 6000 prebivalcev je ostalo brez strehe. Vlada razglaša, da bo izvedla obnovo prizadetih krajev do konca leta. Smrt vrle Slovenke v Julijskl krajini. Neizprosna smrt je zahtevala svojo žrtev v ugledni in zavedni družinl Brišarjevi, v Grahovem ob Bači. Postala je tokrat žrtev, zadeta od kapi hčerka tudi nedavno umrle matere, gostilni.arke Brišar, v najlepši dobi svojega življenja. Dne 3. marca okoli poldne jo je zadela kap, kateri je par ur pozneje podlegla. Pogreb blagopokojne je izvršil dne 5. marca njen bratranec, prečastiti g. zupnik Štefan Pajntar ob veliki udeležbi ljudsvta, ki zna ceniti njene vrline. Sleherno oko je postalo rosno, ko so spuščali v prerani grob krsto z zemeljskimi ostanki tako naglo preminule Nane. Saj je ona bila vsled svoje skromnosti in velikodušnosti priljubljena vsakomur, ki je poznal njene vrline. Med svetovno vojno je veliko trpela, pa se je poleg s~ ^je matere hrabro postavila v bran ropajočim krdelom. Malo je manjkalo, da pri tej priliki ni bila iibita. Tudi po vojni je v svoji rodni zemlji radi znanih prilik veliko trpela. Bridko izgubo Nane Brišarjeve objokujejo in obžalujejo ne samo njeni ožji in daljši sorodniki, temveč tudi vsa okolica in svi, Li znajo ceniti njene vrline Bodi blagopokojni večni mir! D_ užina, ki prideluje vino že 960 let. V Beaujalaisu na Francoskem živi rod bina Chanuarande, ki prideluje tamkaj vino že 600 let. V dolini francoske reke Khone, v Salles-sour-Boisu, je dru žina Gonjon, ki biva tamkaj in obdeluje vinograde od leta 1471 naprej. V Lacoux poseda tamkajšnja rodbina Dupont 830 let eden in isti vinograd. Rodbina Blache v Douzere na Francoskem je v posesti istega vinograda že od leta 1047 naprej. 92 let zakonskega -ivijenja. V Wup"per dolini v Nemčiji se je vršilo te dni redko slavlje. Meščan Gašper Huckel in njegova žena Henrieta sta obhajala smaragdno poroko. Gospa Huckel je imela 23 let in gospod 25, ko sta stopila pred oltar. Imela sta osem otrok, od ka terih še živijo štiri. Ena od hčerk je že tudi slavila zlato gostijo. Stari Huckel bo izpolnil letos junija 100 let in je še čil predsednik »mladostne organizacije«. koje člani ne smejp biti mlajši nego 75 let. — Najdalje poročeni par pa nikakor ni zgoraj omenjeni, ampak sta Dimitrij in Sibila Filipovič iz jugoslovanske vasi Vrbica. Dimitrij je bil star 21, Sibila 18 let, ko sta se vzela dne 13. aprila 1839. Mož ima danes 113, žena 110 let in sta poročena že 92 let in sta na celem svetu —najstarejši zakonski par. Eam z denarjem? V podzemeljskih prostorih belgijske narodne banke v mestu Brussel hranijo velike množine nemških bankovcev, ki so bili v prometu za časa nemške zasedbe med svetov no vojno. Po sklenjenem premirju je odškodovala belgijska vlada posestnike nemškega denarja na ta način, da je zamenjala nemške bankovce za belgijske. V belgijski narodni banki tehta _e danes nagromadeni nemški denar 240.000 kg. Sklenili so, da bodo ta denar sežgali, dalje, da ga bodo naložili na ladjo in ga potopili na dno morja, sedaj se je pa ponudila za odkup velika papirnica, ki bo pretvorila nemške bankovce v časnikarski papir. Izginuli milijoni. Francoska ter angleška policija iščeta skupno milijonsko premoženje, ki je izginilo na skrivnosten način. Posestnik premoženja, 83letni Anglež John Dziran, je padel pred kratkem po stopnicah hotela v Nizzi tako nesrečno, da je umrl na posledicah. Obče znano je bilo, da je bil Dziran večkratni milijonar. Po njegovi smrti pa niso zadeli r.iti na najmanjšo denarno zapušf'ino. Ponesrečeni je bil čudak. Njesovo živlienie ie bilo skriv- nost.no in nobencmu človeku ni zaupal glede izvora milijon.kega bogastva. Ce lih 30 1-et je stanoval v Nizzi. Izogibal se je ljudi, kolikor je le mogel, ker se je bal, da bi ga kedo ne napadel in oropal. Skrivnostni izgin njegovega premoženja je dokaz, da je imel mož prav. Edina milijoi arjeva strast je bilo igranje žoge ali takozvana tenis-igra. Sovjetski tede_. V zvezi s pobijanjem verskih predsodkov in znižanjem števila delavnikov je nadomestila ruska sovjetska vlada dosedanji sedemdnevni teden s »pjatidnevko«. V zvezi s to spremembo objavlja moskovski dnevnik »Bednota«: »Z novim letom bo izhajal tudi naš list na temelju petdnevnega dela, torej štirikrat vsakib. 5 dni. Opozarjamo naročnike, da ne bo list rzhajal dne 1., 6., 11., 21. in 26. vsakega meseca.« Torej namesto dosedanjih 4, bodo imeli v uredništvu vsak mesec po 6 nedelj. Prebivalci dnplin. Znana angleška raziskovalka Miss Cokley-Batt in raziskovalec dr. Irwin Baird boste v kratkem nastopila ekspedicijsko potovan'^ v gorovje Himalaya v osrednji Aziji. Ne gre jima za to, da bi izvršila kakšna velika turistična junaštva, pač pa bi rada preiskala malo znane preddele severno od Darjeelinga, kjer prebiva tajinstveno pleme jamskega človeka, o katerem ne ve znanost skoro ni5. Prebivalci, ki žive tam v okolici, pravijo, da dožive ti ljudje, ki prebivajo po raz nih dupiinah in votlinah, silno visoko starost, ki znaša pri mnogih 130 do 140 let. Miss Cokley-Batt bo poskusila dognati, kje je vzrok, da je to pleme tako zdravo in močno. Skop Škot dolži sv. Miklavža. Škotje so razupiti, da so silno skopi in o njihovi skoposti kroži po svetu nebroj morebiti resničnih, še več pa boljše ali slabše izmišljenih pripovedk. Na Božič- so objavili angleški listi sledečo zgodbico o Škotu, ki je imel 5 otrok, pa se mu je zdelo škoda vsakcga vinarja, ki bi ga moral izdati, da napravi otrokom vsaj skromno veseljc. Otroci so sedeli okoli mize, polnl upov in sladkega pričakovanja, kaj jim bo prinesel Miklavž. Ta je moral priti vsak trenutek. Ko je pa pričakovanje otrok prikipelo do vrhunca in so bili že vsi nestrpni do obupa, je odšel oče na vrt, baje gledat, če Miklavž že prihaja. Trenotek po očetovem odhodu pa so otroci slišali strel, takoj nato pa je planil v sobo oče z besedami: »Otroci, nikar se ne ustrašite in ne jokajte — Miklavž se je ravnokar ustrelil!« Ustrelil je seveda oče s svojim revolverjem, kar je seveda bilo bolj po ceni kakor kupiti darove za otroke. Priprave za uničevanje muh. Praški patentni urad je podelil dovoljenje za duhovit izum, ki postavlja na glavo vse dosedanje načine pobijanj muh. Aparat ima obliko tenke in okrogle bakrene ploščice. Ovita je z elektri.no žico in se namaže s katerokoli sladko tekočino: z razredčenim medom, sladkorno vodo itd. Ta plošča se laliko priklopi na vsako električno stikalo kakor navadna lučka. Čim se vsedejo muhe na ploščo, da bi srkale sladkarijo, jih pokonča tok. Aparat je tako preprost, da bo stal zelo malo. Velika tvrdka, ki je odkupila dovoljenje za »električni stol za muhe«, bo pomladi poplavila ž njim ve. svet. Kako je dokazal, da ni bil pijan. — Neki Franklin Banker, bivši armadni Častnik, je bil v Londonu aretiran od policije pod obdolžitvijo, da je v pijanem stanju vozil avtomobil. Ko pa je sodišče zvedelo, da ie obdolženi deklamiral na policijski postaji neki odstavek iz starogrške pesmi, ga je oprostilo, češ, da je to zadosten dokaz, da je bil trezen, ako je mogel toliko obračati jezik, da je govoril grško. Hrošči in kovine. Že dolgo vemo, da hrošči labko poškodujejo razne kovine in znano je, da so neke vrste ose bile vzrok preloma cevi. Da pa se tudi hrošči lahko prežro skozi kovine, na to so pa prišle šele nedavno v znanstvenem zavodu za preiskovanje kovin v Berlinu. Na svinčeni vodovodni cevi v neki berlinski kleti, kjer je viselo tudi prekajeno meso, so namreč naleteli na čudne luknjice in profesorja Bauer in Vollenbruck sta začela tiste luknjice preiskovati. Delavci sb našli v izolirni plasti iz klobučevine majhne, črne hro šče, ki pripadajo vrsti »dermestes«, ka mor spada tudi znani »špehar«. S poskusi v laboratoriju so dognali, da ti lirošči res razjedajo kovino. Dali naml*eč s-o po enega hrošča v cevke, ki so jih nadelali s svincem. Hrošči so se kmalu spravili nad svinec in v 4 urah je bil pokrovček preluknjan. Nadaljni poskusi so dokazali še to, da prežro ti lirošči laliko tudi cinaste plošče, toda za prevrtanje cinastih plošč so rabili 38 ur. Ti poskusi pojasnjujejo dovolj vzroke raznih prelomov cevi, zlasti še svinčenih. GOSW Vinarska in ": ijaiska šola v M_ri_oxu. — Ravnatelj Joaip Priol je. s aodelovanjem učiteljskega zbora priredil »Izvestje« za šolako leto 1929—30 in gospodarsko leto 1930. Banaka uprava dravake banovine je prevzela ito šolo, koje namen je izobraziti kmečke mladoniče v vaeh panogah kmetijatva, oaobito pa v aadjaratvu, vinaratvu in kletarstvu, od nekdanje dblaatne uprave mariborske oblaati dne 15. novembra 1929. Koncem šolskega leta 1929— 30 je bilo v 2. letniku 25 učencev, v 1. pa 33. Vai gojenci ao doma iz dravske banovine, 39 jih je uživalo banovinska proata mesta, 18 je bilo plačujočih. Izvzemši 1 so starši vseh učencev po poklicu kmetovalci. Zanimivo je poročilo o gospodaratvu v letu 1930, in aicer o sadjarstvu in uporabi sadja, o vinars»--vu in kletaratvu, o poljedelatvu a travništvom ter gozdaratvom, o živinoreji, vrtnaratvu in čebelaratvu. »Izveatje« je jaaen in javen dokaz o delovanju te velevažne aole in njenem napredovanju pod veščim in veatnim vodstvom aeianjega gospoda ravnatelja Priola. Vrtnarski ia sadjaiski tečaj bo dne 30. in dne 31. t. m. v vrtnarakem podjetju I. Jemca v Mariboru v Prešernovi ulici. Vljudno vabljeni! Tečaj se vrši v okvirju mariborakega Sadjarakega in vrtnarakega društva. Dvodnevni praktični tečaj za vzgojo zeleajave in cvetlic priredi Sadjarska in vrtnarska podružnica za Maribor inokoliš. Tečaj se bo vršil 23. in 24. marca 1.1. v vrtnarskem podjetju Ivan Jemec v Mariboru, Prešernova ulica 16 in bo trajal vsaki dan od 14. do 18. ure. Vabljeni so člani in nečlani k čim večji udeležbi. V sliičajn slabega vremena se vrši tečaj 30. in 31. marca. Llcencovanje bikov za slovenjgraški srez se bo vršilo za leto 1931., po naslednjem redu: V pondeljek, dne 23. marca ob 9. uri dopoldne na sejmišču v Št. Ilju pod Turjakom za občine Št. Ilj, Mislinje, Št. Vid nad Valdekom, Kozjak in Spodnji Dolič. Za vse ostale občine slovenjgraškega sodnega okraja pa isti dan ob 15. uri popoldne na sejmiš5u v Slovenjgradcu. Za sodni okraj Šoštanj pa se bo licencovanje bikov vršilo v torek 24. maca ob 10. uri dopoldne na sejmišču v Šoštanju. — Razen bikov v starosti nad 15 mesecev se priporoSa prignati k licencovanju bikov tudi mladc bikce v sta^osti od 6. mesecev naprej. V srezu je namreg mnogo zanimancev za mlade lepe bikce, kakor je na drugi strani nekaj rejcev, ki bi radi prodali svoje živali, Ob priliki licencovanja se torej nudi interesentom prilika, da si posebno v Slovenjgradcu 23. t. m. izberejo lepo plemensko blago. Ljut.merska podružaica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi na sadjarski sestanek s predavanjem našega znanega sadjarskega pnostola g. Levstika iz Celja. Tečaj se vrši na Marijin praznik dne 25. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v 6. razredu osnovne deške šole. Potrudite se vsi člani v šol-o ter privedite s seboj še druge posestnike- sadjarje, da slišite dobre nauke našega strokovnjaka. Eretjučcva. Tukajšnji sadjerejci dnevno pre gledujejo grozno škodo, katero povzroča največji sadni škodljivec: zajec. Človeka poailijo solze, če gleda vaajena dreveaca, ki jih kar v eni noči uniči zajec. V lovaki aezoni ni bilo pri naa niti enega večjega pogona na zajce. Zato ao ae tudi tako zaplodili, da hodijo že kar na dvorišče. Nič ne pomaga drevea mazati in ne ovijati. Kdo bo cenil, kdo bo poplačal sadjerejcem škodo, ki jo je napravila zajčja zalega v naaih aadonoanikih?! Ta škoda znaša več tiaočakov. Merodajne oblasti prosimo, da ae lovaki zakon spremeni tako, da bo kmet bolj zaščiten. Gotovo bo več krajev, ki so zajčje dobrote deležni, potrkajte vai na arca merodajnih oblaati, ki imajo amiael za aadjerejo, da ae v zadevi zajčje zalege nekaj žo davno potrebnega ukrene. Kdor želi v naai ob čini po zajcih na,pravljeno škodo videti, naj si pride pogledat. Če Ima smiael za sadjerejo, dobi solzne oči. Mestna hranilnica mariborska je imela v petek dne 13. marca svoj občni zbor. Iz poročila ravnateljstva posnamemo, da se je zavod kljub veliki krizi lepo razvijal in je v vseh 69 letih svo jega obstoja v letu 1930 najboljšo odrezal, kar je zasluga neumorno delavnenega ravnateljstva. Koncem leta 1930 je zav-od imel vlog 131 milijonov Din in so se vloge dvignile v preteklem letu za dobrih 15 milijonov Din. Vloge se obrestujejo po 5 in 6'A%, posojila se pa dajejo po 8%, deloma po 8'A% in po 10%. Je zasluga Mestne hranilnice, da se je v Ma.ib.ru z novim letom znižala obrestna mera od posojil za 1 do 2%. Ravnateljstvo je dalo zavod prostovolj no natančno revidirati in je revizija dognala, da je zavod v najboljšem redu, da ravnateljstvo dela zvesto in natančno po pravilih, da dc-la nesebigno in nepristransko, zato pa zavod uživa popolno zaupanje mesta in okolice. P. C. v D. Kako naj zatiram škodljivce na renkloti? O d g ov or: Plodove Vaše »renklote« napadajo in jjničujejo ličinke češpljeve grizlice (Iloplocampa fulvicarnis). Osam podobna majhna živalica polaga svoja jajMca v cvetno popje. Iz teh jajčic ae izležejo ličinke in ae nato zarijejo v plodove, ki so med tem časorn že iz cvetja nastali. Ena ličinka uniči po več plodov. Ob luknjicab. napadenih plodov se najde nekoliko ličinkinega blata in strnjeni gumi slična kapljica soka. Napadeni plodovi v juniju odpadajo, nakar se ličinka pod drevjem v zemljo zarijejo, se tam zrr.ivedejo in prezimijo. — Zatira in uničuje se tti-jj. škodljivca na razne naeine. Dobro učinkuje, ako v jeseni zemljo pod drevjem dobro poapnimo in jo na to globoko prelopatimo. Spomladi takoj po cveiju Be priporoča škropljenje drevja z \% tobačnirn. izvlečkom in mazavnim milom ali pa z Urania-zelenilom. Čez kakih 10 dni se naj to škropljenje ponovi. 1% škropivo tobačnega izvlečka se napravi tako, da na 100 litrov vode najprej raztopi:_o 1 do VA kg mazavnega mila in nato med neprestanim mešanjem še dolijemo 1 kg tobačnega izvlečka. škropivo Urania-zelenila se pripravi pa takole: odtehta se 120 gramov Urania-zelenila in 1 kg svežega apna. Nato se oboje zmeša in z dodatkom nekoliko vode dobi kašnato zmes. Tej zmesi se po malem priliva 90 do 100 litrov vode in — škropivo je gotovo. Pred vsakokratnim polnjenjem škropilnice je potreba tako tekočino toba.nega izvlečka kot Urania-zelenila dobro premešati. -Pri škropljenju je paziti, da plodove dobro poprskamo in tako njih uničevanje preprečimo. Omeniti še je, da se od grizlice napadene plodove mora otresti in takoj Sežgati, P.tiresna razdejanja _a otoka Nova Zelandija. Slika nam kaže po potresu povzrcčene u_riine na cestah, v kaicrih so izginila v treautkih potresa razna vczila.