i i “4-2-Ranzinger-Nekaj” — 2010/5/10 — 10:44 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 4 (1976/1977) Številka 2 Strani 80–82 Pavla Ranzinger: NEKAJ NEBESNIH POJAVOV V LETU 1977 Ključne besede: astronomija. Elektronska verzija: http://www.presek.si/4/4-2-Ranzinger.pdf c© 1976 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. ASTRONOMIJAI@I _ NEKAJ NEBESNIH POJAVOV VLETU 1977 MR K Dne 4 . aprila bo delni Lunin mrk. Luna se bo dota knila Zem - ljine sence ob 04h30,l m. Ob na jve čji stopnji mrka , t.j . ob OSh18,3 m, bo zatemn jenih 20 ods t o t kov Lu ninega pr emera . Mrk se bo končal ob 06 h06,4 m. Med tem se bo zdanrlo in tudi Luna bo zašla , tako bomo iz naših krajev lahko opazo vali l e ne kaj več kot prvo polovico mrka, seveda če nam bo vreme na klonjeno . ZENIT PRVI STIK 80 PLA NETI 9 ef Mer kur krož i okol i Sonca znotra j Zem ljin eg a tira , za- t o ga l ah ko opa zuj emo l e t a kr at , ko se, gl eda no z Zemlje , na bolj oddal ji od Sonca. Ko se Me r kur odma kne nabolj prot i zahod u, vzhaja pred Soncem , za t o ga vidi - mo zj ut r a j . Ko pa s e odma kne pro ti vzho du , za ha j a za Soncem, za t o ga vi di mo z večer . Me rkur bo j utra nj i pl a ne t okoli 29. 1., 28 .V. in 21. IX., v ečern i pa okoli 10 .IV. , 8. VI I I. i n 3.X I I. Venera je sk or aj dva kr at bol j odda l j ena od Sonca kot Merkur, zato se navid ez no bol j oddalji od Sonca i n j e mnogo pr i mernej š a za opazov anje. Kot V e č ern i ca bo Ve - ne ra vi dna od ja nuarja do marc a, kot Da nica pa od ma - j a do konca l eta. Ma r s v z a če t k u le t a ne bo prim er en za opazov a nje, ker bo navid ezn o pr ebli zu Sonca . Sčasoma bo vzhajal bolj zgodaj i n ga bom o sr edi ma j a videli že km alu po tre - t j i uri nad vzh odnim obzor jem v ozvezdju Rib. Sredi ju nija bo vzšel ob 01hSOm, s r edi ju l ij a ob OOh 4Sm. V avg ust u bo vi den v ozvez dju Bi ka vs o drug o pol ovi co n o č i . Pot em bo pr ešel v ozve zd je Dvojčkov, kj er ga bomo 4 . sep temb ra l a hko opa zov ali pol s topinje sever- no od Jup itra . V drug i polovi c i oktob ra bo Mars pr i- še l v oz vez dje Raka i n bo t am ostal do konca leta . V za čet ku novemb r a bo vzhaja l po 22h, ob koncu leta pa že oko l i 18h30m. Ju piter se bo gib al v ozvezdju Bika do druge polovice avgusta, ko bo pr ešel v ozv ezdje Dvojčkov. V začetku leta bo za hajal v zgodnj ih ju t r anj i h urah, potem postopoma vedno prej : s r edi marca ob 23h30m, s r e - . di aprila ob 22h . V z a č e tk u ma ja bo viden le še v ve- č e r n i h urah, na to bo za r adi bl ižine Sonc a nep rimeren za opazovanje. V j ul i j u bo J upi t er jutranj i planet: videli ga bomo v jutranjih urah na vzhodnem delu ne ~ ba. Konec avgusta bo vide n vs o drugo polovico noči. Vzhajal bo vedno bolj zgodaj, sredi oktobra ob 21h, sredi novembra ob 19h. V de cembru bo Jupiter viden vso noč. 81 Saturn bo v za fe tku l e t a v iden v ozvezdju Raka vso not . V tern tasu bo navidezna odpr t i na Saturnovega ko- l o b a r j a na j ve t j a . Vide1 i boo0 njegovo j u f n o s t ran. 5 Saturn bo postopoma zaha ja l b o l j zgodaj. tako bd ko- nec maja v iden l e ge prvo po lov i co nozi. Avgusta ne bo viden. V septeabru bo vzha ja l v j u t r a n j i h urah. Tedaj bo v ozverdju Leva, k j e r se bo zadrzera l do konca l e t a . Y noveobru ga bomo lahko opazoval i v dru- 95 p o l o v f c i noEi. V decembru bo vzha ja l v veEernih urah. ZODIAWLWA SVETLOBA V j a s r i h pornladnih v e t e r i h brez nteseEine lahko na zahodnem nebu vid imo i z opazovali fEa d a l e t od o s v e t l j e n l h nase lb fn s to - Zec tnedle svet lobe z osnovnico ob hor izontu. Podoben pojav lah- ko opazujeao jesen i v t g o d n j i h j u t r a n j i h urah, pred zoro, na vzhodnem de lu neba. Svet lobn i stoZee nastane zaradf s ipanfa Sonteve svet lobe na p r a l n i h d e l c i h medplanetne snovi . Ob Soncu j e t a svet loba na jao tne j l a , potem pa pojema po j a k o s t i i n ob- segu na obe s t r a n i v z d o l f e k l i p t i k e . Ker teEe e k l i p t i k a Eez o- zvezdja t i va l skega kroga a l f zodiaka, lrnenujeino t a pojav zodia ka lna svetloba.