130
Occnc in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIV] XXI 1 (>98
Pavel Plesničar, Ajdovščina, Pogled v njeno preteklost, Komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij, za objavo pripravila Ivanka Uršič, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1997, naklada 500 izvodov, 184 strani
Februarja 1997 je minilo 50 let od smrli Pavla Plesničar ja, Šolnika, krajevnega zgodovinarja in puhli cista, znanega predvsem po bibliografiji slovenskih knjig in peric dikc na Primorskem od leta 1607 do konca Ida 1918 z naslovom Narod naš dokaze liram ki jc izšla leia 1940 v Ljuhljani Pavel Plesničar rojen 4. junija 1880 v bližini Trnovega pri Gorici, je de1 svojega življenja pred pr"o sveiovno voino preživel kol učile!j ludi v Ajdovščini Tair ,c začel zbirali prve podatke za zgodovino lega kraja. Italijanska okupacij? ga je pahnila v emigracijo v Ljubljano in v icvn kraju je med letoma 1941 in 1945 pisal kroniko" Ajdovščine, kmalu nato pa 22. tr.hruarja lela 1947 tndi nnirl.
Plcsničarjcva bccrka prim, dr. Vela Tuma je Po krajinskemu arhivu v Novi Gorici lela 1995 odstopila del oeelovc zapuščine, v njej se nahajala tnd: dva zvezka rokopisov o zgodovini Ajdovščine, z željo, da bi lo delo našlo pol med l|iidi Tl zapisi so po vsebini že pravo zgodovinsko delo sieer nešolancga zgodovinarja, pač pa dobrega opisovalca kraja in ljudi. Pri tem seveda ne gre pozabili, da je lo predvsem zgodovinski vir z vsemi napakami in nedoslednostmi, namen/en luči p iliodnum raziskovalcem ajdovske preteklosti.
Z izdajo ie publikacije v Pokrajinskem arhivu v Nc.'i Goriei dopolnjujcimo izdajalcljsko dejavnost s samostojnim objavljanjem arhivskih virov in hkrati nadaljujemo prikaze zgodovine posameznih krajev območ a, ki ga pokrivamo s svojo dc|avnosljo,
V uvodu urednica navaja najosnovnejša dejstva, ki zadevajo avloria in njegeo delo, ter daje potrebne napotke za branje in razumevanje Plcsn carjevega besedila ter njenih dopolnitev ali opomb .Sledila izčrpen Plesnicarjcv življenjepis in poskus njegove bibliografije, vendar la ni popi na.
Potem lahko beremo prvi, zcmljcp;sni del ajdovske kronike". V njem nas avlor najpre' seznani z
geografsko in geološko podobo Ajdovščine in njene okolice. Zalem je na vrsti politični opis ajdovske občine v okviru tcdaojc dežele Goriško-Gradi.ičansfc, predstavitev prebivalstva ter gospodarskega razvoja, opis kmetijskih panog (poliedelstva, "inogradnišiva, sadjarstva, živinoreje ir eehelarsiva), obrti, irgovirc, prometnih povezav, denarn h zavodov in podpornih društev. Posebno poglavj': ji namenjeno duhovni izohrazbi in značaju Ajdovcev. V tr.m poglavju avtor našteva šole, knjižnice, kulturna in športna društva ter opozarja na izginevanje ljudskega izročila, pri tem pa zapise tudi nekaj znanih pripovedk
Drugi, osrednji del kronike nosi naslov Ajdovščina pogled v njeno preteke ;t - m obsega dve celoti. Najprej splošen pregled zgodovine Ajdovščine in htnrij od predrimske tiobe do začetka ¿0. stoletja, nato pa najobsežnejši del Z naslonom Posameznosti. V leni delu Plesničar podrohno ohr lvnava ranim i vi ljudi in dogodke 'Z ajdovske in šturske prclcklosti. Ta del kronike jc še posebej dragocen zaradi avtorjevega neposredega poznavanja nekaleriO oseb in dogodkov
V sklepnem delil pubLikaci c sla seznani virov in literature, uporabl jenih pri redakciji, in kazalo.
Plcsmearjevo licsedilo je opremljeno z opombami dveh vrst. S številkami so označene originalne avtorjeve opombe. Tc pinašajo pregled obsežne lileralurc, ki jo je uporabljal. Uredniške pripombe, označene z zvezd.cami, pa skušajo dopolniti oziroma pojasnili Plcsničarjcva besedna. Urednikove opomb t so ludi navedki v oglatih oklepajih med Plcsničarjevim besedilom. Z nnmi si je urednica prizadevala dopolnili manjkajoče besede a!. Ictniec. Lcktura Plesničarjevcga besedila j hi ia z namenom, da se besedilo ohrani v čini izvirne::ii obliki, opravljena z minimalnimi posegi, tako da so hib popravljene le očitnejše pravopisne napake in nedoslednosti.
Plcsničarjevemn rokopisu je bil priložen seznam slik, s kalermu jc avtor morda nameraval opremiti hescdilo. Urednica je kolikor je bilo mogoče upo šle vala Plcsn ičarjevo zamisel in z izborom številnih fotografij, dokumentov in razglednic zaokrožila svoje delo
Metka Nusdorfer- VuksanovU':