ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SVATBENI OBIČAJI V OKOLICI BUZETA V PRVI POLOVICI XIX. STOLETJA LJUDMILA PLESNIČAR Med starimi papirji koprskega airhiva se je našel rokopis Iginija Basiča (Iginio Bas- sich), pisan leta 1913 v Kopru. Tekst sam je zelo zainimiv; Baissich namreč opisuje svatbene lObičaje v olkoliGi Buzeta, ki so bili še v navadil v njegov raini miladosti, to je sredi (prejšnjega stoletja. Prav gotovo je bil Bassich po rodu Hrvat, če ne Slovenec. SI. 1. Zii.ročni prstani Sam se je smatral za ItaJiijana, kajti v sa- mem rdkopisu je apaziti fanatično željo po iskanju povezave in kontimiuitete v običa- jih slovansikega iivlja v okolici Buzeta s starim iromanskim prebivailstvom, ki je bi- lo naseljeno na item ozeonilju pred prihodoan Slovaiuov. Kljub vsemu je rokopis zanimiv, ker mam vsaj delno osvetljuje življenje in običaje silovenisikili kmetov na skrajni meji slovenske Istre. Kakor sem že prej omenila, je Basisich podajal opis običajev s svojega gledišča, z gledišča Italijana, ki na vsak način hoče dokazati povezavo slovanskega prebivalstva s starimi romanskimi ostanki. Prav zaradi itega ne bom podala njegove razprave v celoti, temveč se omejila zgolj na opisovanje ljudi, predmetov iin svatbe- nega obreda. »Slovani iz okolice Buzeta, ki bivajo ob gornjem toku reike Mirne, govorijo sloven- sko narečje, pomešano s hrvaškim.* O pr- vih srečamjih, o prvih Ijuibezenskih bese- dah, s katerimi se zibližata zaljubljenca, poroča Vesnaver.^ Bliža se čais snulbitve. Nevesta si mrzlično pripravlja balo, največ paz»rnosfci pa po- sveča nogavicam-(hlače), znaku nevestiinega blagostanja. Ce je nevesta bogata, se ipo- siavi z lepim številom štirideseitih do pet- desetih parov nogavic, šestih srajc, treh spodnjih kril, štirih obel, izmed katerih je ena iz gnobe svile in ena iz regadina (moč- no platno modre barve z belimi progami) in vedno samo z enim parom rjuh. Medtem pride čais snubitve, ko ženin prosi nevestine starše za rokp iavoljenike. Če je odgovor pritrdilen, pokloni ženin nevesti zlat, lepo izdelan zaročni prstan z rdečim kamnom na\-adno v obliki kače. (SI. 1) Dvajset dni pred poroko se ženin popelje z vozom, v katerega so vpreženi toI voli, ki jih pre- more njegova družina, v nevestino hišo po balo, ki je zložena v lepo izrezljano skrinjo. Na daai poroke' se zberejo v ženinovi hiši svatje že zgodaj zjutraj, od koder se v sprevodu napotiijo na nevestin dom. Neve- sta jih pričakuje praznično oblečena. Ušesa ji krasita dva ogromna zlata uhana (si. 2, 3, 4). Na glavo si posadi venec iz umetnega, modro, zeleno, rdeče in belo pobarvanega cvetja. Okroig ramen si ogrne svileno ruto svetlo rumene barve z dolgimi resicami. Okrog pasu pa si zaveže velik svetlomoder predpasnik, čigar trakova sta iz zelene svi- le povezana v bogato pentljo, ki zaključi živo pisarni sejem barv. Z muzikantom na čelu se sprevod pomika proti cerkvi. Prva za godbo igre nevesta s pričo. Sprevod zaključi stara ženica — sta- rešinka, ki nese na belem prin nanizane kolače. En kolač je za nevesto, drugi za druhovnika, najmanjši p>a za znance in pri- jatelje, ki čakajo na trgu pred cerkvijo din radovedno sledijo poročnemu obredu. Med- tem igra orkestrina. (SI. 5.) Ce je komplet- Sl. 2. Primer uhana, s kaiepim se okrasi nevesta na dan poroke 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO na, dma klarinet, vioLimo in bas. Ce sta že- nin in nevesta revna, se vse skrči samo na violino^ Ko je v ce.rtvi vse pripravljeno, gredo vanjo po dva in dva, kakor so prišli v sprevodu. Na prvo stopnico pred oltarjem poklekneta ženin in nevesta, na vsako straii priče, druigi svatje se razvrstijo v polkrogu. Poročni prstan prejme samo nevesta. Zani- mivo je, da ženin nikdar ne poklekne na goli kamen. Nevesta mu pokrije stopnico z robom predpasnika, kajti v obratnem pri- meru, kakor pravi pregovor, ne bosta mo- gla spati v (isti postelji.^ Po končanem obredu se sprevod zopet zbere. Sedaj je nevesta ob moževi strani. Ustavijo se pri izhodu v atriju cerkve. Začne se naj zanimive JKi del oibreda. Ob možnarju a. blagoslovljeno vodo stoji stare- šinka in ponuja no\^ci kolač. Nevesta ga pomaika v blagoslovljeno vodo, se z njim pokriža, mato se obrne s hrbtom proti mno- žici in vrže kolač čez ramo, kot simbol, da vrže s kolačem vse mladostne, neoresne mi- sli. Medtem igra orkester. Množica se med seboj veselo prereka, kdo bo dobil največji kos kolača.* SI. 3. Primer uhana, s katerim se okrasi nevesta na dan poroke SI. 4. Prmior uhana, s katerim sc okrasi nevesta na dan poroke Ob veselih zvokih koračnice se sprevod pomika proti ženinovemu domu. Medtem ko vstopijo svatje v hišo, ostaneta ženin in nevesta zumaj. Na ženinovo trkanje se od znotraj zasliši glas: — Kdo je? — Golobice, ki iščejo zavetja. — Tu ni mesta za vas! Po dolgih prošnjah se vrata odprejo in ženiin in nevesta vstopita, držeč se za roke. Tedaj -stopi v ospredje ženinova anati, hiš- na gospodinja. Približa se nevesti in ji než- no ogrne ruito okrog ramen in jo popelje v kuhinjo, kjer jo posadi na klop pri og- njišču. Ce .so v hiši otroci, jih novica boža, poljubi in vsakemu otroku iposebej podari jabolko, znak, da bo dobra mati. Hišina matii se ponovino približa nevesti z novo metlo, s katero mora talkoj pomesti kuhinjo. Šele nato jo gospodinja popelje k ognjišču, kjer prevzame častno mesto gosjx)di(nje. Začne se pojedina. Cas^tno mesto ima ved- no orkester. Ženin in inevesta se Aisedeta drug nasproti drugemu. Med obePagine Istriane<, anno VIIJ, N. 11—12.) — 4. Mitis v svojem delu i(op. o.), objas- njuje to kot isiimbol pokoršoiinc žone do moža. — 5. Oipomba prev. Ta običaj je še dandanes v navadi na Primorskejn, čeprav v nekoliko drugaČJii obliki. tNamesto kruha meče nevesta ob izhodu iz cerkve sladkarije, tako imenovane konlete. SI. 5. Koračnica, ki jo igrajo na dan poroke SI. 5. Melodija valčka, ki ga igrajo pri plesu 97