Odgovorni vrednik Ur. «Jtotte» Mleitvein. Pecaj sredo 2. maliga serpana (srednoletna) 1851. List Moj rertic. ertic sim imel In drevca lepé, Ki zibale so si V soncu glave. Vabile so me V senco hladno Posipale vedno ? Me s cveíjem ljubo ? Vejice bele Do zlatih nebés, Kdo nek bi se branil Zelenih perés ? Jesen prihaja; Vsak drevćek me rad Povabi, pokliče, Ponudi mi sad ! ? > Eden med njimi Na jok se derži Ne cvetja ne sadja Prihranil mi ni. ď Revca je komaj V vertu dve lét' In že je pozabil Ko bratje cvetét Kaj ga nek sili Razsipat perés ? Alj zemlja kamnitna? A)j žarki z nebés ? Milo povem vam: Ta vert je serce in svoboda drevček, Le c v e tj e kje je?? Miroslav. Veiih dobièeH div jiff a Hostanja. Kmetoyavcam, živinorejcani 5 obertnikam in go spodarjem sploh v priporočilo. (Dalje.) Divji kostanj dobra xivinska pica. Divji kostanj radi jedó jeleni, sernje j » d ? ovce, k ? konji, p * • V in kuret se je kostanj Ijudem pod nogami valjal; grajšak sam ni vedel, da je divji kostanj za kaj. Ko so o jeseni kmetje na senožeti blizo teh drevés živino na pašo gonili, je začela divji kostanj zobati. To je kmete napotilo, na brani kostanj v hlevu poskusiti, in skušnja se je dobro obnesla, potem še le je začela grajšina divji kostanj svoji živini pokladati in je v ta namen pervo léto 200 va-ganov (mecnov) tega sada nabrala. Kravam se je po-kladal divji kostanj zraven sená, in ker se je kmalo vsa živina te piče navadila, se je izbralo po tem za natanjčno skušnjo 8 krav, kterim se je poredama vsaki dan 3 četerti vagana (*V4 Metzen*) divjiga koštanja v jerbasčkih pokladalo, polovica zjutraj, polovica na večer. se je veliko sená čez zimo prihranilo Na to vižo 9 in krave so začele veliko več in boljšiga mleka daj a ti. Daljne skušnje so to poterdile, ki so tudi učile, okoli 90 funtov da je en vagán bolj siroviga (frišniga") koštanja vag al; ta ? da en peza se scer pomanjsa, ako se kostanj osuši, vunder so skusje vedno učile vagan divjiga koštanja še več kot cent sená nadomestuje. Suhi kostanj je še tečniši in boljši od prav siroviga. Dajale ste se po tem o začetku pozimi 2 tretjíni (dva driteljca) sená in 1 tretjína divjiga koštanja pozneje pa 1 tretjína sená, in 2 tretjíni divjiga koštanja i namesto 18 funtov sená za en dan se je kladlo le 6 funtov sená, 12 funtov pa div jiga koštanja. Krave so se zredile in veliko bolj siga mleka dajale. 0 začetku so krave, ki te piče še niso bile vajene, mečji srale, pa kmalo je to jenjalo, in ne eno zivinče ni med tem casam zbolelo, ko je okolj in okolj živina zlo bolehvala, ker grenkoba ki jo ima ta sad v sebi, je dobro zdravilo zoper mnoge bolezni, posebno želodca in čev. Ce že divji kostanj tako dobro služi kravam 9 ki zraven njega še sená dobivajo, koliko bolj bo še slu žil kravam ubozih kmetičev, ki namesto sená le slame dobivajo ! Divji kostanj pa je tudi nektere nasprotnike na ki so mu oponašali, da ga zavolj grenkobe šel ? V • zi vina ne jé, da je mleko po njem gr en ko, da so sit nosti ž njim pri spravljanju, nekteri so cio rekli 9 da Ker je se mu mora grenkoba s kuhanjem in namakovanjem divji kostanj grenkljat, se ga nekoliko brani živina vzeti i. t. d. o tku, zlasti konj V • V presici > ali če se ji na Obilne skušnje so učile, da vsi ti vgovori niso adne klaje nekoliko dni manj dajè, se ga V • kmalo resnica, ampak le prazni zmisliki tacih ljudi > ki di. in ga nikdai ej živina in k vadno pičo vec ne opu e potem r marvec ga g aJ imajo ? kakor se divjimu koštanju ustavljajo, kakor so se nekdaj u stavljali krompirju. Kakor skoraj Živina se dobro redi in pita po koštanju; krave se je tudi z divjim ko- dajejo veliko dobriga mastniga mleka; njih te-Jjudjé so vidili, da živina na paši pod leta imajo žlahno (žmahtno) meso; ovce se hitro povsod, tako stanjem godilo: dreves? divjiga koštanja je sama p b začela ta spitajo in dobijo veliko volne; konji se dobro rede 9 d jesti to jim je razodélo, da bi utegnil živini za so mocni in zdravi. klajo služiti. Tako, pripoveduje baron Eiberg, je bilo Kostanj se dajè živini navadno sirov in stol cen tudi v Dolu Terstama divj na nje grajšini, kjer med dolgama ali zmlet z rezanco ali brez rezance; nekteri tudi koštanja pot v gradić pelja. Sperviga kuha ni ga dajejo, kar pa ni treba. Molznim kravam - 132 - naj se daje od konca polí un ta na dan, pozneje clo do 10 funtov; volám za pitati vsak dan 15 do 20 funtov. * ; . Kadar se kostanj živini pokládá, naj se ji dovelj piti dajè, ker je kostanj tako imenovana vroča pica. (Dalje sledi.) iïïektere povestiee od živinskih mazačev in mojstrov-skazov Konjederec veljá večidel nevednim Ijudém za per- viga dohtarja v živinskih boleznih, — konje-derka pa slovi večkrat tudi za dohtarco v človeš-kih boleznih. Taka je pri nas, taka je drugod, ker se nikjer nevednih ljudi ne manjka. In ker konjederec in konjederka ne moreta vsiga umoriti, kar jima ravno pod roke pride, in ker je zdravilna moč dobrot-Ijive natore velika, se večkrat pripetí, da se živina in člověk — vkljub konjedercu in konjederki — ozdra-vita. Into pride potem konjedercu in konjederki v hvalo! Alj — pravijo zagovorniki konjedercov in druzih mazačev — „ti možje so skušeni, se niso scer iz bukev, pa so se iz skusinj naučili, in le skusnja mojstra dela.a Tudi mi pravimo, da skusnja mojstra delà, — ali kdo zamore pametne skušnje imeti? Tak gotovo ne, ki nima cio no bene podlage, na ktero bi svoje skusnje vpiral, in po kteri bi zamogel vsak-kratne skusnje presoditi. Skusnje tacih mojstrov-skazov so zidovju enake, ki nima nob ene podstave (nobeniga fundamenta). Kdor ne pozna natanj-ko posamesnih delov trupla, — kdor ne vé njih opravi l o zdravim stanu, — kdor ne vé razsoditi njih pomem-be o bolnim stanu, kako se eno bolestno zamnje z drugim veže in od kod izvira, — kdor ne pozna moči innogoverstnih zdravil, povejte nam: kakošne skusnje zamore tak člověk imeti? koliko se je zamogel tak člověk iz svojih skusinj naučiti in za druge bolezni posneti? Kolikor zamore slepec od barv soditi, toliko vé tudi tak člověk brez zdravniških vednost od bolezin. Taka je tudi s podkovanjem, če se ga loti le po rokodelsko kovač brez zdravniških vednost. Poglejte kopita in noge konj po deželi, in prič imate povsod dovelj za naše besede! Pa — bo kak zagovornik na dalje rekel — „saj tudi vam učenim zdravnikam večkrat kaj spodleti, marsi-kaka živina tudi pod vašimi rokami pogine." To je res, — ali to kaže, da še izučeni in skušeni zdravniki ne mor ej o vselej bolezin natanjko spoznati, ki so večkrat s kri te; če se že taka umnim in pravim zdravnikam o živinskih kakor človeških boleznih godi, kaj morate po tem še Ie od konjedercov in mazačev misliti, kterim je vsaka bolezin v tamno noč skrita! In — ali mislite, da je vsaka bolezin ozdravljiva, ceravno se je natanjko spoznala? in da se da vsaka bolezin m ah o ma ozdraviti? včasih brez vse postrežbe? V * Ce ima člověk le mervico zdravih možganov v glavi, bo lahko razsodel, da nobena reč se ne da brez učenja naučiti, zlasti pa taka ne, ki je tako čudno skrita, kakor je živinsko in človeško truplo. V zdravniški vednosti ni in ne more biti nobenih samoukov, ker samouk mora imeti vse reci očitno pred saboj, da vé presoditi, kako se bo en del k dru- *) Po tem nadpisam bomo oznanovali ravnanje nevednih konje- dercev in druzih rnazacev, ki se prederznejo živinski zdr av— nik i biti, brez da bi se bili kterikrat u m ni ga podkov a-nja in ozdravljanja živinskih bolezin učili, kterih spoznanje je večkrat še težavniši, kakor spoznanje človeških bolezin. Vse gospodarje, ki so po tacih mazacih škodo terpeli, prosimo, naj nam naznanujcjo take prigodbe, da jih razglasimo v prid in poducenje pametnim gospodarjem. Vred. gimu prilegel, da bo prav, in da bo mogel to napraviti? kar misli. Taka pa ni v skritih životnih delih ; enakšno znamnje od zunaj ima večkrat zlo raz-lični notranji vzrok; tega ne bo nikdar zdraviteljsk samouk preso d il, ampak po svoji glavi, kakor ravno kane, bo to storil, kar je enkrat od svojiga prednika vidil, ali kar je, če je sam po sebi inazaštvo začel, si sam iz misi il ali kje bral, brez vednosti in pre-sodka: ali bo to zdravilo tudi pri ti bolezni pravo. S kušnje — pravijo ljudje in pravimo tudi mi — narede mojstra; pa koliko skusinj (če bi tudi pametne bile kakor niso) zamore tak člověk imeti? Le svoje — téh je pa šembrano malo! Nasproti pa je tak zdravnik, ki se je zdravniške vednosti učil, vse skušnje, ki so jih mnogi zdravniki celiga sveta skoz jezero in jezero lét storili, slišal, da vé, kaj se je poterdilo, kaj ne i. t. d. Drugo pot bomo povedali nektere povestice. Naznanilo prihodnje izdaje noviga , občno-slovanskiga zraven tudi nemškiga, franeoskiga in laškiga, in po dopustljivosti okoljšin tudi vesolniga ali celosvet-niga alfabeta s priloženo kratko predlago s a mi ga slovenskiga v poskušnjo. Že davno so bile želje učenih Slovanov, de bi se, kakor vsi drugi narodi, tako tudi slovanské ljudstva v alfabetu in pisanju kadaj zedinile. Zakaj vsakimu, kteri od pismarije ali slovstva kaj znanja ima, je očitno, de od taciga zedinjenja povzdiga vsih vednost in znanj, in od tod obilniši omika in pre-brisnost celiga naroda visi. —• Le po pisavcih namreč se zamorejo vednosti in umetnije med ljud- stvam razširiti. — Kdo pa si bo za pisanje , ktero toliko truda in časa terja, prizadeval: ako vidi, de za svoje bukve, ktere bi pisati vtegnil, namesti po tisućih ftav-žentih) še morebiti po sto bravcov dočakovati ne more! Le same molitevske bukve ali morde še kake kmeti jske vsim potrebne bodo izhajale; take pa, ktere od vednost in umetnij govoré, ki so le ne-kterim stanovam koristne, ali za višji omiko in prebrisnost naroda potrebne, ne bodo nikoli beli-ga dne zagledale. — In taka je še zdaj skoro pri vsih slovanskih odrodih, kteri vsak svoj lastni alfabet ali cer kop is rabijo, in ž njim svoje bukve in izdelke le za majhino število bravcov berljive ali čitljive, za vse druge Slovane pa, ki taciga alfabeta ne umejo, ne rab ne storé. Namesti de bi bukve, ki se pri njih ali pri nas izdajajo, blizo osemdeset milionov ljudi brati zamoglo, jih zamore skor večidel komaj po dva ali tri. —Kdo bo tedaj pri tacih Ijudstvih od takošnih znanj in umetnij bukve pisal. za ktere se po navad-nim od eniga mil ion a ljudi komaj po 50 ali 100 bravcov dočakovati zamore! Same zalage (Kosten) na-tisa bi se tako ne plaćale. — Cas je tedaj, de se vunder kadaj, in sicer pred vsim v alfabetu in pi sanji zedinimo, če nočemo, de bi vsim drugim narodam na věčno zadej hodili, in le drobtince poberali, ki od njih miz padajo. Ënoimenitno stop nj o naprej smo sicer v ti reci v zadnjih letih storili, kjer smo se Iliri in Slovenci v dovzemi sedanjiga alfabeta s Ce h i zedinili: to de to zedinjenje sele en manjši del slovanskiga naroda obseže, in alfabet je sam na sebi tako nepřipraven in poma nj kljiv, de nikdar ob čni ali drui-ili alfabet celiga slovanskiga naroda postati ne more. Nepripravni g a ga imenujemo zato, ker mu manjka za mnoge slovanské glasove lastnih čerk, namesti kterih si le s sekircami pomaga, ki čistost in 133 le po to natisa kaze, in pisanje skor pri vsaki besedi ovirajo; ker je zavolj njih vedno s peresara prene- hati treba, de se zgornje znamja dostavijo. Pa V se te m nejsi stran tega alfabeta je njegova pomanjkljivost. Že samo za slovenski jezik mu manjka treh, za vse slovanské narode vkupej pa pet glasnikova kteri se ne morejo s pikami ali sekir-cami namestiti, brez de bi se povdarkam prostor ne odtegnil. — Zunaj teh giasnikov pak mu manjka za vse slovanské narode se devetnajst soglasnikov, zmed kterih se nekteri s samimi nadznamki cio zazna- movati ne morejo; in V ce bi bilo vse ž njimi pisati mo goce, bi se namesti ene verste skoraj vedno po dve pisati in brati mogle. De bo tedaj zedinjenje v alfabetu in pisanji vsim Slovana m mogoče, mora občni slovanski alfabet za vsak glas svojo lastno enojno in z latinskim alfabetam popolnama spovzetno čerko imeti. dati. In tak alfabet upamo o kratki dobi na svitlo Preden pak se to zgodi, damo v d oki adi priči jočiga naznanila zgol slovenski alfabet v trojni zberi novih čerk v spregled; in želimo, de bi ga Slovenci in vsi drugi Slovani dobro presodi li in skusi 1 i. po- Ce bo, kakor upamo, po splohni razsoji raben in pripraven najden; bomo, kmalo ko bo mo njim tudi n em ski goce, celiga slovanskiga in ž « x i Miiv/uoni ^ u i it I U 8 k I & francoskiga in na svitlo dali: in če 6a bodo okoljsine pripustile, mu tudi vesolni ali celosvet-ni alfabet (^Universal- oder Weltalphabet) pridružili, kteri s slovanskim vred sedem novih alfabetov obseže, in po tim takim m dam in jezikam cele mije zadostvati zamore Ker je to naznanilo z doklado slovenskiga alfabeta v poskušnjo ne le SI o ven ca m, ampak tudi vsim drugim Slovanskim narodam in verh tega tudi Nem- namenjeno: je moglo m, Francozam in Laham po tim takim v v L j ub lj ani mskim jeziku pisano biti i in v gosp. Klein mey bukvai dobi pod naslovam: „Ankundigung eines allgem 1 hen zugleich deutschen, franzosischen, italienischen und eventuell auch eines U oder Welt - Vor Alphabetes mit Beigabe eines Brevimanu-schlages des slovenischen Alphabetes, als Probe.a Velja s kamnopisno polo (lithogr. Vorschl. Tabelle) vred nezvezano 40 kr. mehko zvezano 43 kr. ; v začetku mesca velikiga serpana (^augusta) pak nastopi štacunska cena po 1 gold. r. S o silo o pevskih reééh. Ganljivo je v petju slišati pobožne trume romarjev, ko se bližajo cerkvici na Bleškim jezeru. Tudi v cer- kvi se združeno petje vsim romarjem h pesem y hrez tudi naj rgelj ? kak orgljarsk z orgljami milo glasi. Večkrat pa pride z romarji mojster skaza, kteri se jim vsili, da petj spremlja. Pa sedaj je drugač Orgije kriče tako glasno, da člověka ušesa bole tje se ploh v pitj , pe- spremeni, pa se vender pri vsim > tem le malo besed razume. Posebno mi pa hudo pride kadar slišim v takim združenim vpitju g. Potočnikove pesmi z lepimi g. Riharjevimi napevi tako krožiti, da niso več pervim podobne. Toraj ocitno željo razglasim: H|H H ^HBM ■■■■ Mjj^l kteri nihče in naj bi se te lepe pesmi le od takih pevcov pele vender zapopadka v petju imajo ? naj ne postopi orgelj ki z orgljami le petje mori za plo ali zd petje pa naj se ljudem le bolj znane pesmi odmenijo, da lepe pesmi svojo lepoto ob deržé. Pri Jezeru 18. rožnika 1851 J P 1. Xoviéar iz slovenskih krajev Xp. Iz Celja. ■S»«. 14. rožnika je stal pred porot no sodbo Jože Weiss, 23 let star kmečk fant iz Št. Kunig unde i obdolžen hudodelstva ropa Zvedši iz £0 vora nekiga znanca, Ruedla po imenu, da ima denar-ja pri sebi, ga je pričakal na neki cesti, po kteri je priti mogel • or O J * a je ondi napadel, mu na persi pokleknil j in ker je vpil ? ga je nekterikrat po glavi mahnil; ko mu je žepe preiskal, pa nič najdel (kakor je sam ob stal) ga je izpustil. Ruedel je terdil, da mu je bilo 6 krajc. vzetih, ki jih je v jopiču imel. Porotniki so Weissa dopernešeniga hudodelstva ropa „kriviga u spo znali, in sodniki ga po tem na 4 leta v teško jeco obsodili. 15. rožnika je prišla pred sodbo neka prigodba, ktera očetam in materam kaže, kako nevarno je enimu otroku prednost pred druzimi dajati, ker zanemarjeni se večkrat hudo mašuje. Martin Einfalt 25 let star sin nekiga kajžarja iz Pakovš pri Slovenji Bistrici nam je izgled tega. Zanemarjen v izreji se je vlacugarskiga življenja navadil, in je namesto delà okoli pijanceval; večkrat se je tudi n ori ga delal. Brata, kteri je po o-četu, kakor je Martin vedno terdil, zemljiše veliko pre-dober kup dobil, in se tako v dedšini prikrajšaniga měnil. ie tako so vražil, da mu ie 22. sušca 1. 1. bil. ka i kor je sam obstál, pohištvo zažgal, kteriga škoda z dvěma bližnjima kajžama vred, je bila na 1500 njena. Po požigu je ce pobegnil. Poleg tega je bii še tat vine 32 11. obdolžen. Porotniki so ga zdrave pameti „kriviga" spoznali; na to je bii za 8 let v hudo jeco obsojen. — Obe ti obravnavi je vodil g. pred-sednik Rak po toi m ač u v nemško-slovenskim jeziku. Veselo začudenje pri vsih pričujočih pa je obudil za deržavniga zastopnika tu sem poslani derž. pravdnika namestnik g. Janez Fras, mlad nadepoln Slovenec, ki je ravno tako krepko in prepričljivo kakor gladko govoril. Zagotovil nas je, da bo, ako na višji poklic zopet k porotám v Celje pride, bo v materinskim jeziku govoril v porotah slovenskih zatožencov. Til se ne mo remo vprašanja zderžati. Zakaj nek mora bistroumen Slovene na Nemškim službo imeti, Němci pa brez znanosti slovenskiga jezika se med Slovenci vkvarjati?! Radi bi zvedili vganjko te zastavice. Za tem so stali pred poroto 3 mladi prederzni hru-sti Pavlovic, Gerbič in Cernkovc iz Horvaškiga, delavci na železnici pri Zidanim Mostu in tovarši velike roparske derhali, obstoječe iz 20 — 25 tacih to-lovajev, ki Stajarsko in Krajnsko že več časa strahu-jejo in ropajo. Da bi varen roparsk berlog dobili, se je eden teh tolovajev nekimu delovúdu (Parthiefiihrer) zaupal in ga za odkaz taciga zavetja naprosil. Pošteni mož pa jih je izdal in 6 so jih zasacili. Obdolzeni so bili 3 ropo v, perviga so dopernesli majnika 1849. léta nad Goršekam in Maljekam blizo Litije naKrajnskim kjer so gospodarja ponoći strašno napadli, da je omo- ten obležal, gospodinja pa se je mogla vsred izbe na tla vleči, scer so ji žugali meso kosama s trupla po- rezati, ako jim vse . cenjena; pole gotovine tega ne da; škoda je bila na 200 fl. cenjena; poleg tega pa so tudi 17 žepnih ur, ki so bile za popraviti tukaj, poropali. Drugi rop so dopernesli ponoći 12. julija 1849 pri kmetu Mer zla ku v Št. Jurju, kjer je 10 teh tolovajev njega, njegovo ženo vv.j«., «j j ~ —. J * - 7 i o in staro mater strašno mučilo; rop je znesel 128f(. Tretji rop je bil 19. julija 1849 v Laških toplicah pri kovaču Sitarju, kamor se jih je nek 15 pritêplo, ki so kovača in kovačico hudo mučili in jima 36 fl. vzeli Gerbič in Pavlovic tajita te hudodelstva, ali nju tovarši. kakor tudi obropani, ki so Pa vi o vi ča za nar grozovitnišiga trinoga popisali, terdijo enoglasno nju * ) Poslani potopiš pride kmalo na versto. Vred. 134 hudodelstvo. Trije teh vjetih roparjev so jo před poro- iz zapora. Porotniki so vse 3 enoglasno mož to pobegnili do slišali druge da hudodelstva ropa „krive" spoznali; sodniki so Pavlo- vse prepreženo , kjer vès v město namenjeni postavimo, v Zalogu od ene meje imajo branjevci in branjevke kakor z mrežo ■■■ ■ WĚ^M od živež viča, ki je pri ti derhali zvonec nosil in kteri je y se kmetov prekupujejo , da £a morajo mestjani po tem od marsiktero dosihmal neznano hudodelstvo doper- njih veliko drazji kupovati. Kakor je tukaj, tako je -m V t • V i «i«* « m. m • 1 i « 1 1 1 V « V m* 1 # * tovo nesel, na 20 let v težko ječo obsodili, druga dva na drugih potih, kodar se živež v mesto nosi ali vozi. pa na 8 let. Ko je Pavlovič sodbo zaslišal, je re- Tudi je gotovo, da branjevci in branjevke po ter ho » da je sedaj njegova vest olajšana." Prav zaple- dijo in kmetice barajo: po čem je to? Zvedši ceno ve kel teno pravdo, pri kteri je bilo 18 prie zaslišanih, je z veliko bistroumnostjo vodil dež. svetovavec g. Kop- lijo r> Le zaveži korbo, ob 11. uri bom přišel". Tudi j p er kmetje in kmetice v sosednih vaseh mesta so se Tudi porotniki so se dobro obnašali in se niso podučeni po mestnih branjevcih, prekupovanja lotili. truda bali, ceravno je obravnava 2 dni skoraj celi dan Poslednji cas je tedaj, da magistrat tem draginarjem In 2. dan do polnoči ter pela. Tudi pisavec zapisnika ojstro na pete stopi, njih število za veliko poman j- in tolmač g. auskultant Hofman je svojo težko nalogo V s a y ostale pažljivo zasleduje, in prestopnike ojstro ka izverstno doveršil. Čudno je le bilo, da pri skoz in znuje Važni sklep ravno tega zbora je bil tudi da skoz slovenski obravnavi je bil deržavniga zastop- naj se mocirni pašnik v Ternovim (sploh „gmajna pri nika namestnik, ki ne ene besedice slovenskiga je Cegovnicah" imenovan) kteriga razdelitev Ternovci in zika ne razume ! (Konec sledí.) Krakovci ze dolgo zelé , med deležnike raz del i vredna 1% Gradca. Z. Je bila perva beseda lepe hvale troj- ki j ga bojo po tem v rodovitno zemljo obdělali , in si s gré dragoj (15. junija) gotovo dvojna in tem ne le sebi samim dobiček naklonili y na. Osoba, ktere razsod velja, reče: „Pri marsikteri osusenju besedi sim v ze bila y pa tak se mi nobena ni dopadla." tega veliciga temuč tudi po zlo močirniga zemljiša k zdravju zraka v Ljubljanski okolici pripomogli. © Ravno sedaj bo Pele so se ilirske, slovenske, polské in češke pesmi izverstno od konca do kraja. Skoro vse so se morale ponavljavati, nektere po dvakrat. Mladi pěvci so se kaj vredno obnašali. Domorodcam je serce ponosnega veselja igralo, pak tudi pevoljubnim imenitnim drugo rodcam je beseda tako ugodila, da se bodo radi spo minjali te sladké urice. Neznana ginljiva mičnost slav janskih pesem iz jedne y in živa vatrenost iz druge strani vname serce in vnese duha. Sloveči pevki tu kajšnega gledisća gospoja Majerovska in gospodič- ^^ _ 9 ste radi v domače kolo stopile in drage materščine očitno nadušeni tako nježno in iskreno pře- na Kisling druga ceske (in obe v se zraven pevale, perva polské, v ilirskem peteropevu — vsih igli) da vneta hrumeča pohvala ne hotela vtihnuti. Spodobna čast in hvala je donela milemu jarnoglasniku g. Vi ktoru Bučaru. Bog ga spremi na potu v drugo domače kolo na Dunaj ! pa za popravo tega močirniga zemljisa nar boljši pri-ložnost, ker se bo dala pri ponižanju Gruberjeviga vodotoka (kanala) izkopana zemlja na to mesto zvoziti in terdna podlaga napraviti. — Slišali smo , da so bili te dni Lahi v Ljubljani, ki so na vso moč krajcarje nakupovali ; pri goldinarju so ponujali 3 krajc. dobička, ceravno je denarno barantanje ojstro z drobižem pre-povedane. — Te dni se jo v Ljubljano neverjetna go-vorica zanesla, da ima kronovinsko poglavarstvo v Ljubljani in Celjovcu jenjati, in le kot kresii pod Gradec kot poglavarstvo „Notrajno-Austrianskiga postavljeno biti. / oziram na deželno vstavo teh de-želá se nadjamo, da je ta govorica le zmišljena poved- y y ka. — Sedanji cesnjevi somenj v Lljubljani je bil za kramarje slab, kakor je ta somenj vselej bil; go v ej e u živine Jednako serena hvala se je skazala Ijubemu y pa je bilo veliko na tergu , in po veliko ni-žji ceni, kakor o trojacih; cena mesa se bo tedaj v več krajih nevtruď- mogla sedaj kmalo ponižati. kakor je V ze nemu pevovodju g. Benjaminu Ipavcu po prepevanju svojega mičnega napeva. Ako ti nadepolni mladenč srečno po dezeli ponizana. nov sporninek se V poslednji seji za Prešei V se • V ni nic gotoviga sklenilo ; o nedeljo dožene, kar je tak lepo začel y mu bode imé v vencu dni mora Pa ta rec sklenjeno biti. slavjanskih pervencov na veke slovelo! Gre pa v tej Iz Kamnika -p. domorodni reci zares vsem soúdam lepa, gre njemu, bratu, Susteršicu in Križanu perva in dvoj- Tukajšna kmet i j ska po nja druznica je 24. dan p. m. ob devetih dopoldne svoj zbor imela. Većina udov se je zbrala, ktere jeVH naš na hvala in slava. Vidoma rase in se krepi žlahtno preljubi predsednik Mengški gospod fajmoster Janez drevce, ki so ga tukaj vsadili. Pridni sini vsestrane Kur alt prijazno in po domače nagovoril. V mnogih matere Slave mu verno strezejo. In ce komaj vsajeno receh se je pogovarjalo, in tudi naš častiti gospod kan- tak vesele cveto, se smemo slobodno z božjo po- tonski poglavar žlahtni Pa vic se je posvefovanja z bistroumnim pomenkom vdeleževal Med diugim se je v ze mocjo tudi naj boljsega sadu nadjati ob svojem času! sklenilo, brihtniga mladiga kovača na stroške po JVovicar iz UrujnsKiga. poslednjim zboru županijskiga Iz Ljubljane♦ odbora je bil g. Amb enoglasno za perviga mestniga svetovavca izvoljen ravno se ni za to službo oglasi!. Ker pa namestnik mestniga župana, nikah družnice v podkovijsko učilnico kmetijske družbe v Ljubljano poslati, ki bo potlej v Ka mni ku prebiva!. Zavolj ce or Ambrož razmere Ljubljanski mesta na tanjko pozna y in je gerde napake, po kteri se v gojzdih in na trav-s služnimi pravicami (Servituten) pridelka za tavžente vrednosti zanemari, se je odbor izvolil, ki ima nalogo lete napake pismeno izjasniti in prošno napraviti, celi čas ktera y kar j se bo pomoćnik tr župana y trudlji v po nava dni poti visokimu ministerstvu izrocenih opravilih obnašal. mu je mestni odbor na na svèt g. župana in magistrata , to važno in irr enitno opravilstv © l v • l v znamnje pljivosti y ktero v njega stavi, sklenjeno , da se nima b tem zboru je bilo na dalj n o v b r a n j in no b nova branjevka več v mesto vzeti, ker je zvedilo, da je več tacih b reč P v Ljublj ta jevke mestih s sujejo. se bo ojstro preiskala , ker branjevci in bran • med še drugimi vzroki ena tistih pijavk, ki| prekupovanjem živežev dragíno povik N rjeli bi bili, ko bi ne bili od verjetnih predložila, da bi se posestniki tacih zemljis oprostili in servitutarji, kteri bodo komisijam (pa nikdar ne v poti pravde) pravico skazali, odškodovali. Alj bi ne bilo dobro, če bi se tudi druge podružnice tega delà v korist kmetijstva lotile ? Zbor so gospod predsednik s tem končali, da so pridnimu sadjorejcu Bavantu Ko cerju iz Tuj ine v imenu kmetijske diuzbe s serčn«m nagovoram družbino sreberno svetinjo podělili. Ze popřej z enakimi okinčani sadjorejci naše podružnice, med kterim je letos Grega Sedušak iz Tujinc že 3070 drevesic cepil, so bili priče te slovesnosti. Iz 135 lpavskiga 2. rožnika. J Tukaj smo za lepim prosencam in svecanam premokro pomlad do- fcteri kmetje, b Zagreba, da so prisli ne davnej iz Dolenskiga ne bili se kakor mende po vsim Slovenskim. Nadjal pa mende bomo le pozno letino smo letos zgodnj zato ker je vedno hladno bilo. Da je se o drugi polovici maja Nanos in Čavinj pobelilo ni dobro. Slabo je y da je večidel naših kmetevavcov (mende je tudi tudi, drugod tako) prekratkovidnih. Na pred nekaj časam o dobrih vinskih letinah letod kar po za polajsanje svoje revsine prosit ker ban nima s Krajnsko deželo opraviti, so bili v Lju Z naselit ko revnih Nemcov po poti beračovoje bljano na dezelno poplavarstvo napoteni vami na Ogerkim gré slabo; vel ki so nazaj mislili ondi naseliti, so y Z pri eseljem slisimo novico, da j* visoko uče primero: Ko se je ni in iskreni rodoljub g. profesor dr. M za nad niski prodajati moglo, so nekteri mlacni di zornika za Horvaske in Slavonske gimnazije odločen nisterstvo bi ne bilo moglo boljšiga moža izvoliti, ? mi gotovo kar je k bsk tudi Horvatam po olj gi cio merzli do vinoreje postali. Potem pa, ko so ravnopretekli čas zastran preslabih vinskih letin v merz- lejih deželah tukaj niske kot d)bre vina po visoki ceni uiauBnLl^a PM11IVDllllll. „.„^ uiauon prodajali, so začeli eden pred drugim kopati in terte nihe pri ponoćnih molitvah budne obderžati ki bo (kofè) znana; o letu 1251 Letos je 600 let opát nekiga y Je samostana moc tega arabskiga sada , mi množiti, kot da bi za stavo šio. To je sicer hvalevredno ali to ni prav, da je sleherni le po takih kolčih daj dobro temu mozu , ki nam je tako prijetilo hrepenel, ki bi dajale dosti vina — brez premislika na dobro vino. Tamo pa zastran sajenja in reje tert, kakor tudi druge napake bo jačo podel kristjan Žalostné novice se beró (Rhaja na Turškim imeno^ , znajdel. Bog pi- , koliko morajo ani) v Bosni luč g. Vertovcovih na nkov pregnala. Da bi se nauki „kmetijske kemije" m je" le pridno brali in spolnovali preterpeti; ceravno se niso punta vdeležili, morajo stari in mladi, višji in nižji tlako na cestah delati, kamne nositi i. t. d., akoravno jim je ravno pravnost Novicar iz mnogih hrajev. Pravjo, da bo presvitli cesar 3 tedne po Gal pnpotoval, po tem se bo pa v I šel v toplice podal Horvaško, kakor je bilo govorejno, ne gre letos. kakor marsikje drugod — na papirju dogotovljeni Še huji silstvo pa se elisi iz Rusovsk bila po novim uka m b y na priliko y žlice y sak Rus in Polje vso sre perstane i. t. d. v določe y na m času prod ali pa lot za 40 kopekov vladi izro Mi- isterstvo kmetijstva se posvetuje sedaj o postavah polj-ke policije ponasvetih, ki so mu jih kmetijske družbe Kmalo pride na versto posvetovanje za na- tacih denarnic. če kdo kaj tega skrije ali zataji, mu bo citi vzeto. Ubogo ljudstvo taka sila godi!! ? (ak pr je to ? kterim se předložil pravo ze ml j , ki boj posojila dajale. kmetovavcam na njih V poštnih mark ah se Slovenske besede v Liburnii (Istrii) nabrane. bo neki prenaredba vpeljala; marke bojo scer ostale za frank ira nje pišem; za pisma brez mark pa ne bo mogel prejemnik več place vati, kakor je sedaj uka zano ; za markano pismo bo oddajnik 1 krajc. manj K vin a F)i selie fussige, L Riegel y k b ein Pi zuriegeln, nagu)ja eine Zerri šuić ein kleiner b z a v oj c e Kama Besen P eine BI si e d ova ti chl von vem, poštnine plačal, ktero bo prejemnik odrajtal v zagoto- ten fiir Notar von merkati vilo, de je pismo gotovo prejel. Ta prenaredba je zares gen ûberwe potrebna, ker se od več strani slisi, da sedaj marsi ktero pismo v mark e d n k k Wis š uja ti rech i k ilir. n, kehre g. Schrif mit Zeu dok Mit- wisser Z © P kommt diesen Schrifen immer mit Zgubo gre. olj pomankanja 1 d «J Ministerstvo kmetijstva je na Tiroljskim prepove-lesa iz dežele brez dovoljenja. d tivna stran, na Begrifïe >;Gegenwart« vor. n. p. na priću de cht von Betheilung mit Erbschaft, von d pri tù y doti dn i k d su pro Dif Go se, da bo ministerstv k je nia vilstvo ministerstv tranjih opi to opi ministra bogočastja pa Grašk škof y izvoljen. se bojo izdali N banko Cena b po 10 y priklopjeno vitez Rave 100 in 1000 za ferenzen und ferre Rath, dali seli 1 i cli tet, d Différé raz und voditi cleich v ě ć e v a t i den Prozess fortsetzen, ilir. veće ch kr zanoćiti se sich Abends Haftel casa d 25 in 26 se spremnija Nekteri č V ze bo čez 100. upanijska postava prenared dolgo ki pri- P z a p u n c zuknoufe (sa d havka, perh Y svet, ^ erspâten t krain r hei ch von vèm, k (samica j SSMI ; hier fast zu Asclie gewordeneGluth ï Grân/.e) von z a Ha fiel a ž u 1 i c e, povedujejo, da se da bojo veči posestniki veči pravice zadob nov ne bo več srenja volila, leicht von prah y viel y y da župa Milodari. pak da boj po volili y da župani ne boj nikj lučila dobi i. Koliko je resnice na tem , se ne ve. novo kakor čudno nam je bilo zvediti, R da v Laško deželo pripušenih pisov ne stoji si ova u sk vpeljan snik N Dunaj je v ze davk za y 5 se bo plaćalo za nepo y 2 vladi t. d. ) tako ku za o b e n pse Za l&ance je podařil F. Z. iz Tersta 2 gold. J, Š. iz Celja 1 gold. Za nesrečnťže Leskorške fare je podařil g. prof. Metelko 20 gold. g. Valentin Pleiweis 10 gold Vred. pa za potrebne pse; na Dunaji je okoli 20,000 psov bo dalo lep znesek, ki pride v ubožnico, krajev se slisi letos od hude toče; na Ce ski m dan okoli Postupica padala po pol fnnta teška. Od je to več uni-Na IjJ u&ij a n i Ěíťfljttjt Zifnl kup (Srednja cena). 28. rožnika rožnika gold. srold Ogerskim žito prav lepo stoj staro žito se v ze po zino v. in kei Na Marsk [ in obilen pridelk obeta ko nižji ceni prodaja iz maga i razsaja spet goveja ? kuga • V gnza. V Teržaskim časopisu se piše iz *) »Glas i z G ori ski g a« v zadevah slovenskiga jezika nam je vàec, da vémo: kako saj en del Gjriskih Slovencov v prid književniga napredka misli. Vred. mernik pšenice domaće » > banaške » turšíce ....... > * soršice....... > reži ......... > jećmena...... » prosa ........ » ajde ......... » ovpa ......... i Natiskar in záložník Jozef Ulaznih v Ljubljani.