SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gid., za pol leta 6 gid., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo ta ekspedleija v ,,KatoI. Tlakami", Vodulkove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 267.
V Ljubljani, v sredo 21. novembra 1894.
Letnik: XXII
Narodno-iiaprediii katoličani.
Listi poročajo, da se bo shod zaupnikov na-rodno-napredne stranke dne 29. t. m. odel v krščansko krilo ter svetu pokazal, kako krivico delajo narodno-napredni stranki oni, kateri ji očitajo, da je liberalna. Ne vemo sicer, koliko je na tem resnice: vendar če se to zgodi, nas bo le veselilo, ker je to znamenje, da je liberalizem, kakor že skoro povsod, tako tudi pri nas Slovencih, v tako slabem imenu, da se ga sramujejo celo oni, ki so nedavno še prisegali na njegovo zastavo ter ga slikali človeški družbi kot jedinega rešitelja zoper nasilstvo mračnjaškega, srednjeveškega klerikalizma. Ako se bo na tem shodu glasila krščanska beseda, bo to zasluga naše katoliške stranke, ki vsikdar visoko dviga katoliško zastavo ter poudarja, da pod drugo zastavo Slovenci ne smejo nikjer javno nastopati.
Mi bi ob tej priliki lahko vračali svojim domačim nasprotnikom ono očitanje, s katerim pri vsaki priliki sumničijo in blatijo naše javno delovanje, da namreč zlorabljamo vero v svoje strankarske politične namene. Z veliko večjo pravico bi mi to smeli trditi gled6 tega shoda zaupnih mož, ako bodo resolucije res take vsprejete, kakor je poročal celovški .Mir". Toda mi tega nočemo storiti, ampak le konstatujemo, v kako groznem kontrastu bi bile take resolucije shoda narodnih naprednjakov z glasilom narodno-napredne stranke, s „Slov. Narodom". V dokaz za to trditev ne bomo iskali spisov .Slovenskega Naroda" iz polpreteklih časov, opozarjamo svoje čitatelje le na pisarenje .Narodovo" proti veri in duhovščini ob priliki zadnje deželnozborske volitve na Notranjskem.
Toda morda bi se .Narod" tu izgovarjal z znano svojo trditevjo o zlorabi vere v politične namene od naše strani, zato temu dodamo nov dokaz, kako ka-
toliško ali krščansko - socijalno mišljenje vlada pri glasilu narodno-napredne stranke, ki hoče na shodu zaupnih mož kazati svoj krščanski Janus-ov obraz.
Znano je našim čitateljem, kako veličastno se je vršil na Dunaju prvi dolenjeavstrijski katoliški shod. Cel6 liberalni časniki so bil primorani poročati, da se je ta shod vršil zelo sijajno in častno za katoličane. Seveda so se katoliški listi iz srca radovali tej prekrasni verski manifestaciji in obširno poročali o tem shodu.
Kaj pa „Narod", glasilo narodno - napredne stranke? Vse, kar je napisal o tem shodu, so nastopne besede: (Prim. .Narod" 14. nov.): .Pred-včerajšnjem se je sešel nižjeavstrijski katoliški shod. Predsedoval mu je baroa Vietinghof - Schell, a na prvo sejo so prišli tudi nuneij Agliardi, vojaški škof Belopotocky in razni poslanci. Shod vsprejme običajne resolucije. Karakteristično je, da imajo na shodu prvo besedo krščanski socijalisti, ki so shod tudi priredili zoper voljo katoliških škofov."
Samo toliko je .Narod" poročal o tem veličastnem pojavu vzbujajoče se krščanske zavesti in vendar še to je — preveč! Kakor je namreč zakro-kala dunajska primadona v Fichtegase (.N. Freie Presse"), tako ji je zasekundiral ljubljanski bariton na kongresnem trgu.
Po vzgledu židovsko - liberalnih listov porablja tudi .Narod" to priliko, da neti razdor med katoličani in škofi. Tako je glasilo one stranke, ki hoče biti verska, krščanska. Ta slučaj navajamo le kot vzgled, kako .Narod" razpravlja vsaki krščanski pojav, naj si bo v ožji domovini ali v Avstriji ali sploh na svetu. Okrožnic Leona XIII. večinoma niti ne omenja in vendar so tako eminentno krščansko-socijalnega pomena. Sploh se glede verskih vprašanj .Narod" drži dosledno, in to je njegova jedina doslednost — gesla: Vera je privatna stvari
Zaradi tega se mi borimo proti takemu listu' ker smatramo to za glavno javno stvar, kar ima on za postransko in zasebno. In zato po vsej pravici imenujemo tak list liberalen, nekrščansk, in tudi stranko, katera ga izdaja in vzdržuje, liberalno stranko.
Oseb pri stranki ne sodimo, v kolikor ne stopajo v javnost, mi stranko presojamo le po njenem glasilu, in dokler to glasilo ostane, kakeršno je žal sedaj, dotlej tudi sto shodov zaupnih mož ničesa ne doseže glede jedinosti, kajti kar bi morda oni z dobrim namenom sklenili, to bo podrla .Narodova" pisava, kakor se je to do sedaj še vselej zgodilo. — Experto črede Rupertol
Shod v Kropi.
(Dalje.)
1. Država. Država je kakor veliko telo z mnogimi različnimi udi. Vsaka občina je ud tega telesa. Znano je pa, če se jeden ud udari, vreže ali kaku drugače rani, da to vsi udje čutijo in da kri iz vsega telesa teče proti ranjenemu udu, kakor bi hotelo pomagati!
Tako je Kropa kakor bolan, ranjen ud naše države. In ta mora tedaj pomagati. Pa kako? Če bi bilu tu bolezen ali lakota, z zdravili in živežem, kakor se je že zgodilo. Ali večinoma vi Kroparji sami ne želite take pomoči. Vi nočete morebiti, da bi vam država dajala vsaki dan košček mesa ali ko-misa, kakor vojakom, ampak vi hočete dela I Vi čutite moč v svojih rokah, vi imate veselje do dela, vi radi delate in skušnja je pokazala, da ste spretni, pridni in dobri delavci I Torej država daj Kropar-jem dela, takega dela, ki je tukajšnjim prebivalcem prikladno in za kat«ro so razmere in pomočki že tukaj. Jaz mislim, da bi ne bilo napačno in tudi za državo ne škodljivo, če bi država rekla: .Jaz po-
LISTEK
Popotne črtice iz Belokrajine.
(Spisal črnogled.)
Mnogo sveta sem že prehodil, toda naše Belokrajine še nisem videl do sedaj. Prav ugodno mi je torej došla prilika, da sem moral vsled nekega opravila v Belokrajino. Izvrstno, si mislim, zdaj mi bo mogoče združiti .utile dulci", koristno in prijetno. Hitro spravim vse potrebne reči v majhen kovčeg in hajd na kolodvor, od koder se popeljem po železnici do Kočevja. To mestece je dokaj spremenilo svoje lice, odkar sem ga zadnjič videl. Velika poslopja v najnovejšem slogu pa pričajo, da kočevskim meščanom ne manjka okroglega. Toda nekaj je ostalo pri starem, kakor nekdaj, in to je župna cerkev. Mnogo časa se že dela na to, da bi se sezidala dostojna župna cerkev, a meščani"se ne zmenijo za to. Kaj bi tudi njim nova župna cerkev, ko večinoma že tako nimajo navade v cerkev hoditi.
Iz kolodvora sem šel naravnost na pošto, da si oskrbim vožni listek. Nisem hotel namreč hoditi po kočevskih krajih; mnogokrat sem že slišal, da je ni bolj dolgočasne in puste poti, kot je ravno meni sedaj namenjena, in zares sam sem se prepričal o tem. Pač ni čudno, če je tudi ljudstvo boli nepriljudno, nekako odurno. Zlasti pa se ta vtis občuti na mejah,
kjer vidiš poleg bolj odurnega Kočevarja tudi prijazne slovenske obraze. Vozil sem se že dobre štiri ure, ko se pripeljem v prvo vas, ki spada pod črnomaljsko župnijo, namreč na Bistrico. Nekoliko nižje od te vasi se ti odpre pred tvojimi očmi cela Belo-krajina in lep kos meje hrvaške. O diven razgled, ko prvič zagledam to obširno ravan I Saj smem jaz Belokrajino imenovati veliko planjavo, ki je pa na gosto zasejana z malimi hribčeki in dolinicami, podobna valovitemu morju.
Spodaj ob njenem robu se vali mogočna in silovita Kolpa. V vznožju Gorjanca pa se razprostirajo prijazne vinske gorice. Žalibog, da je na te sedaj, zlasti po metliškem okraju, žalostno pogledati. Na mnogih nekdaj najboljših vinogradih se sedaj širi trava in praprot. Hud udarec je to za belokra-jinsko ljudstvo, toda nikar naj ne obupa. Bili so nekdaj še hujši časi za te kraje. Od leta 1408, ko so Turki prvikrat zažgali in razdjali Metliko in njeno okolico, do leta 1578, ko so bili zadnjič prišli preko Kulpe, trpela je Belokrajina devet bolj znanih napadov leta 1408, 1431 ali pa po drugih 1429, 1469, 1492, 1511, 13. maja 1527, 1547, 1575. Leta 1578 so Metliko štirinajst dnij oblegali, pa so morali konečno sramotno oditi. Od te dobe ni Belokrajina več videla teh neljubih gostov. Znres, to so bili žalostni časi. Koliko hiš, gradov in cerkev so zažgali in razrušili! Koliko njiv, travnikov in vino-
gradov zateptali ! Koliko boleznij, lakote in drugih nadlog so provzročili! Koliko krepkih mladeničev in zalih ter nedolžnih deklet v sužnost odpeljali! Pač ni čuda, če prevladuje v starih narodnih pesmih otožna melodija.
Hvala Bogu, da tacih dnij ni več. Ce tudi Belokrajina bridko občuti nesrečo, ki mu jo je pro-vzročila trtna uš in palež, vendar vsaj to, kar pridela, vživa v miru.
Toda kam sem zašel.
Poštni voz me je tiral vedno bolj navzdol po lepi pred nekaj leti novoizpeljani cesti čez vas Do-blice in kmalu na to sem bil v Črnomlju
Mesto Črnomelj leži v dokaj prijetnem kraju, le da je svet precej valovit. Skozi mesto teče voda La-hinja, ki si je vrezala svo:o strugo globoko med mogočnim skalovjem. Kakih posebnih znamenitostij iz Črnomlja pač ne pričakuj, dragi čitatelj. Snažnost po ulicah pač ni vzgledna, poslopja so razven najnovejših zanemarjena. Le nekatera poslopja imajo bolj mestno lice. Sem spada tudi črnomaljski grad, dokaj čedno in pripravno poslopje. V pritličju ima svojo gostilno neki Lakner (baje da je ta, sedaj Ko-čevar, slovenskega rodu, ker njegovi pradedje so nosili še pristno slovensko ime Lužar). Tu notri sem vstopil tudi jaz, da se nekcliko okrepčam. Na to začnem pregledavati raznovrstne časopise, in kaj najdem. Jediu slovenski list .Slov. Narod" in pa kakih
Ž?
V/

trebujem toliko konjakov (žebljev za konje kovati), toliko žebljev za železnice, za barke, z& jedno in drugo reč."
Mislim, da bi država ne bila na zgubi, če si takih rečij tukaj naroči, namesto da jih od židovskih tovarn drago kupuje. Kroparji pa bi vendar imeli delo. Ali pa vzemimo ta slučaj. Naša vlada ima po tujih deželah svoje konzule, ti bi lahko našemu blagu odprK daljne trge, bi nekako posredovali itd.
Prva reč je, da vladi povemo, kako se nam godi, v kakšnih žalostnih razmerah Kropa in sosedni žebljarski trgi tiče! Treba je izdelati spomenico o sedanjem položaju in prositi pomoči! In tu bo naše politično društvo rado posredovalo, podpiralo in priporočalo tako prošnjo. Upamo, da ste s tem predlogom zadovoljni! (Dobroklici.)
2.	Dežela Kranjska pač nima toliko moči in sredstev kakor država: ali ker vašo bedo od blizu pozna, je vsaj nje naloga, da take prošnje, kakor omenjena, podpira in tudi iz svojega kaj pripomore. Zato je moja misel to, da enako prošnjo oddamo tudi na deželui odbor, ki naj stori vse potrebno za obstanek Krope in sosednih trgov.
3.	Pomagati si morate tudi samil Pa kako? Ne s silo — to bi ne bilo pametno, ne krščansko, pa tudi ne lahko mogoče! Pomagati si morate tako, da rešite, kar s« še rešiti da! In tu je le v združenju moč. Viribus unitis, kakor pravijo naš cesar! Le tam, kjer se jih več zveže v družbo ali zadrugo, morejo se še obdržati, posameznega potlačijo, pohodijo, ali pa, po domače rečano, snedo! Rešiti vas zamore še žebljarska zadruga. Saj imamo v deželi že vinarske in druge zadruge, zakaj bi ne mogla kiti tudi žebljarska zadruga. Treba je le stanovitne volje in značaj-nih, poštenih vnetih mož, kakoršnih se vam ne manjka. Se vč, da tukaj nagaja nekoliko svojeglav-nost. Vsak si misli: Jest nočem, da bi kdo gospodaril in kupčeval z mojim blagom, da bi gledal v moj žep, da bi bil jest odvisen od njega in bi ga moral prositi za denar i. t. d. — Koristi so velike: Ni treba po svetu hoditi, ne zapravi se toliko, blaga ni treba za vsako ceno prodajati, proda se, kadar se splača, ker ni tekmecev, ki bi ceno kazili. — Tako zadrugo so nameravali že pred 25 leti narediti, pa se je vselej podrla ob svojeglavnosti nekaterih. No nekaj jih ostane tudi zdaj svojeglavnih; ali če se večina združi, potegnili bodo slednjič tudi z vami. Morebiti je zadržek tudi osebna napetost in zamera. Ali v takih okoliščinah se mora to pozabiti in odpustiti. Ce si v nevarnosti, da bi vtonil, ne bodeš zametaval roke, če ti jo tudi tvoj sovražnik poda!
Kedo bo še pomagal?
Neke vrste ljudje se tudi ponujajo delavcem, češ, mi vam bomo pomagali! To so tako imenovani socijalni demokratje. — Nič ne de, če si tega imena tudi ne zapomnite.
Kaj pa vendar pravijo ti ljudje? Kaj hočejo? Kaj uče? Kako hočejo pomagati?
Ti delavci rešitev delavskega stanu stavijo v
pet nemških, a vsi so liberalni. Vžalostilo me je, videti samo nekrščanske liste in zato sem hitro zapustil ta lokal, da si ogledam še druge zanimivosti tega mesta.
Kmalu zagledam poslopje, kjer je zvonik pričal, da mora to biti cerkev. 2upna cerkev je to, a kako zapuščena! Nehote mi je prišlo na misel: Kaj je tudi tukajšnje ljudstvo tako brezbrižno za hišo Gospodovo? Povpraševal sem priproste ljudi o tej zadevi in zvedel, da bi ljudje radi, če tudi so ubožni, zlagali za popravo župne cerkve, toda poklicani faktorji se za to ne zmenijo. V cerkvi je samo jeden oltar. Prej jih je bilo, če sem prav zvedel, pet, a sedanji preč. g. župnik je stranske odstranil, ne da bi bil prej vsaj dva nova preskrbel. Vsa hvala in čast pa meščanom, da so začeli popravljati dokaj lično podružnico sv. Duha, ki je tudi v mestu.
Poleg župne cerkve pa se vzdiguje paralelno odlično poslopje, ljudska šola. Koliko nasprotje med zanemarjeno župno cerkvijo in lepo ljudsko šolo!
Tu je tudi sedež okrajnega glavarstva za Belokrajino. Sedaj je vodstvo tega urada v rokah dobrega moža, ki je znan vsled svoje delavnosti in odločnosti.
Črnomaljsko ljudstvo je, kakor sploh belokranjsko, prijazno in uljudno ter vemo. Izmed me-
nejevero in uč4, da bodo delavci še le osrečeni, če bodo vso vero odvrgli, pravijo in kvasijo, da delavec le zato napredovati ne more, ker ima vero, ker v eerkev hodi, ker posluša duhovnike, ki ga begajo in strašijo s peklom, katerega ni, in tolažijo z nebesi. Te in enake krive nauke učijo in se bojim pohujšati vas, ko bi vam jih še vse našteval.
Predragi! Kaj pravite k temu ?
Kolikor vas poznam, strašite se takih besed in bogokletstev in si mislite sami pri sebi in pravite. Hvala Bogu, če tudi so hudi časi, če tudi se nam trda godi — vender vero še imamo in ta nam še daje pogum, da ne omagamo 1
Prav imate, dragi rojaki! — Iz primere, katero sem naredil med Kropo zdaj in nekdaj, ste se vsi prepričali, da se je mnogo na slabše obrnilo. Veliko ste zgubili: zgubili ste kupčijo, zgubili ste delo, zgubili naročnike, zgubili blagostanje, zgubili premoženje : ali eno ste ohranili, ohranili ste vero ! In blagor vam: ta vas bo ohranila, ta vas bo krepila, da v revščini ne obupate, da v stiskah vstrajate, da boljših časov trdno pričakujete!
Ali se more strašnejša beseda izreči za delavca, kakor če se pravi, da ni nebes, in če so ktera, da so le za vrabce! — Tedaj še nebes vam ne privoščijo. Tukaj stradaš, tukaj trpiš, tukaj jokaš in medliš — zdaj bi pa še upanja ne imel, da bode tam boljše, nič upanja, da bo tam Bog obrisal solze tvojih oči!
Toda poslušajmo te brezbožne delavce dalje. Ce tam ni nebes, kje so pa? Nato mi odgovarjajo: Nebesa naredili si bomo tukaj. Mi bomo prisilili vlado, tovarnarje, trgovce, delodajalce, da nam bodo dajali dobre plače, veliko počitka, da bomo malo delali, veliko pili; mi ne bomo več stradali in postili se, ampak vživali, če nam z lepa ne dajo, vzeli bomo s silo. — Vživati hočemo, pa ne poslušati, mi hočemo tukaj imeti nebesa.
Tako in enako govorijo! Jaz pa pravim, da to so sleparji in revež tisti, ki jih posluša, še večji revež, ki jih uboga !
Tedaj tu naj bodo nebesa! Ne in nikdar ne! Kristus, naš Gospod Bog, jih je obljubil, pa ne na tem svetu, ampak' še le na onem. Ko bi bile na tem svetu, bil bi pač povedal; ali je rekel, da tu so le križi, težave, preganjanje; tam še le bo obilno plačilo za nje, ki tukaj preganjanje, sile, nadloge trpe! Ali je že kedo bil na tem svetu, da bi bil mogel reči: Jaz imam tu nebesa ? Se Salomon ni mogel tega reči, ampak je le rekel: Vse sem poskusil in vžil, kar je prijetnega pod solncem, pa glej, vse je nečimerno in obteževanje duha I Ali so to nebesa, če pijače imaš čez mero in če se od žganja opotekaš? Ali so to nebesa, če se znosiš nad sovražnikom? Ali ne pride za tem največja grenkost? Ce so kje ua svetu nebesa, so le v srcu pravičnega kristi-jana, ki je v milosti božji.
Ali ne vidite, da so taki vaši največji sovražniki, ki vas tako motijo in begajo ? — Ce bi jih ubogali, potem nimate nikjer nebes! Tam so vam jih utajili, kjer so res; tukaj jih obetajo, kjer jih nikoli ni bilo iu ne bo! O slepota! Tedaj bi bil revež, vedno
ščanov pa in uradnikov jih je veliko, kakor sploh po mestih, liberalnih.
Utrujen od napora vlegel sem se zvečer k počitku.
V jutro druzega dne pa jo uberem proti Semiču. Mislil sem si namreč, ker sem že tu, hočem si ogledati vse zanimivosti.	(Dalje sliSdi.)
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LXXIII.
Vzdrževal sem se do 11. dne januvarija 1823.1. Zjutraj sem vstal, glava me je bolela, sicer ne hudo, a ves čas mi je žugala medlevica. Noge so se mi šibile in komaj sem sopel.
Tudi Oroboni bil je dva ali tri dni sem slab in ni več vstajal.
Prinesli so mi juho, komaj sem jo pokusil, potem pa se nezavesten zgrudil na tla. Nekaj časa potem gledala je slučajno straža na hodniku skozi linico in ko me je videla ležečega na tleh, prevrnjeno ropulico poleg mene, mislila je, da sem mrtev in poklicala Schillerja.
PriSel je tudi oskrbnik, poklicali so takoj zdravnika in deli so me v posteljo. Počasi sem se zavedel.
revež. Tu ne pride ali le malokedaj do kakega prijetnega vžitka in zdaj mu še upanje vzamejo do boljšega življenja po smrti! Reveži ste, ali veliko veči reveži so oni, ki tukaj zastonj iščejo nebes, onim po smrti pa so se odrekli z nevero !
Predragi! Takim zapeljivcem in sleparjem ne verjemite, če vas motijo z besedo ali s pismom; če vas zapeljujejo slovenski ali nemški !
Delavsko vprašanje se bo gotovo tudi rešilo — pa srečno in povoljno le na podlagi svete vere; brez vere pa se ne bo srečno rešilo. Tu pa ugibljejo in zborujejo in si glave ubijajo po raznih zborih, kako delavsko vprašanje rešiti — ali se zastonj pehajo, ker ga hočejo rešiti brez Boga. Taki zidarji se mi zde, kakor oni, o katerih piše že prerok Izaija, da so kopali kapniee, ki pa vode De drže? Zakaj ne? Ker niso naredili trdnih tal, ker niso zidali na vero. In to je vendar čudno! Zdaj hočejo delavsko vprašanje rešiti brez vere, ko je Kristus to vprašanje že davno rešil v sv. evangeliji. On, večna resnica, je rekel in napovedal, da bodo bogatini in reveži vedno na svetu — nikoli ne bodo vsi bogati — nikoli vsi revni. Pa to tudi ni nesreča za svet. Je že tako pre-računjeno, da oba lahko živita in oba se zveličata, če ta revščino vdan v voljo božjo trpi, oni pa bogastvo prav obrača; če bo bogati delodaialec videl v delavcu svojega brata, imel usmiljenje ž njim in ga ne končaval ali zlorabil, delavec pa tudi ne bo prehudih zahtev stavil. — Kjer velja evangeljska resnica, oba zamoreta shajati ; le kjer so evangelij zavrgli, tam je huda za delavca. Zato se v krščanskih rokah bogastvo nikoli ne more tako pomnožiti in tudi ne sme, kakor v judovskih. Bogatin, če je pravi kristjan, ve, da mora toliko več dajati za dobre namene, kolikor več ima! Le brezsrčni, brezverni bogatin nič ne mara, če revež tudi pred njegovim pragom od lakote umira, ko se on v bogastvu topi! In zdaj so taki časi. Lazarjev je vedno več in bogatinov. Ce bogatin misli, da ina tukaj nebesa, pustimo mu jih, ti ubogi Lazar pa vedi, da bodo tvojo dušo nesli angelji v Abrahamovo naročje, ko bo duša bogatinova pokopana v pekel! Te prilike si nisem jaz zmislil, ampak On, večna resnica!
Še eno opazko! Bote rekli: Naj pomaga tudi cerkev. Dobro, ta je pomagala in še pomaga! Ona vodi ljudstva po pravi poti, ker uči bogatine, naj dobro delajo reveže pa tolaži, naj s svojim stanom potrpe. Pa tudi dejansko pomaga! Kedo v vsaki fari naj več revežem da? Ali če vsega ne da, kedo nazadnje največ revežem zapusti? Ali ne duhovnik ? (Govornik navaja več vzgledov).
Toda naj končani. Ce tudi nisem zdravnik, vendar trdim, da Kropa ne bo še umrla, ker ima osrčje zdravo, ker ima vero 1 In če tudi nisem prerok, vendar
se drznem reči:
Kropa še ui zgubljena! (Živahno odobravanje.)
(Dalje sledi.)
Državni zbor.
Dunaj, 20. novembra.
Čeika iola na Dunaju.
V včerajšnii seji so češki poslanci opomnili vlado, da naj hitro reši pritožbo zastran osnove
Zdravnik rekel je, da je nevarnost in ukazal odvzeti mi železje. Zapisal mi je, ne vem kako zdravilo, a Jelodec ni obdržal ničesar. Bolečine v glavi rasle so bolj in bolj.
Takoj so poročali o tem guvernerju, ki je poslal pota na Dunaj, da bi vedel, kako se ima ravnati z menoj. Odgovorili so mu, da me ni treba dajati v bolnišnico, a da mi naj strežejo z isto skrbjo, kakor bi bil v bolnišnici. Dalje se je pooblastil oskrbnik, dajati mi iz svoje kuhinje podžganke in juhe, dokler je bolezen huda.
To dovoljenje mi začetkom ni nič koristilo: ne ene jedi, ne ene pijače nisem mogel užiti. Bil sem cel teden vedno slabeji, mešalo se mi jc noč in dan.
Kralj in Kubitzky sta mi stregla; stregla sta mi oba z ljubeznijo.
Vselej, kader sem se zavedel, ponavljal mi je Kralj:
»Zaupajte v Boga; samo Bog je dober.«
»Molite za me;, dejal sem mu jaz, »ne da bi m« zopet ozdravil, ampak da sprejme moje nezgode in mojo smrt v zadoščenje mojih grehov.«
Svetoval mi je, da naj prosim svetih zakramentov.
»Da jih nisem prosil, štejte slabosti moje
» &
češke ljudske šole v 10. dunajskem okraju. Ta stvar se namreč tako ovira, kakor osnova slovenskih šol na Koroškem, v Gorici in Trstu.
Urejenje razprodaj.
Na to se je začela razprava o vladni predlogi o vrejenju razprodaj. Znano je, da imajo nekateri sleparski trgovci navado, da ob gotovih č&sih naznanijo, da svoje blago prodajo zaradi kacega izmišljenega uzroka pod navadno ceno. Ta pravi, da mora zaradi sel.tve izprazniti sklad šče, drug zatrjuje, da opusti svojo trgovino itd. Da se takim sleparijam naredi konec, je \lada predložila predlogo, po kateri smejo le trgovci, ki že imajo dve leti trgovino, prirediti razprodajo, ali bodo za to morali dobiti dovoljeuje obrtne oblasti, in se bodeta trgovska zborn:ca iu zadruga vprašali za mnenje.
Pri tacih razprodajah se le občinstvo oslepari. Meneč, da ceneje kupi, vse dere v tako prodajal-nico. Kupi blago, ali se kmalu prepriča, da je predrago plačalo, kajti blago je slabo. Solidni trgovci imajo škodo zaradi tacega postopanja njih manj vestnih drugov.
Po vladni predlogi bode tisti, kateri dobi dovoljenje za prodajo, smel le tisto blago tako raz-prodajati, katero je naznanil, na novo prodajalnice polniti ne bode smel. V slučaju prodajalčeve smrti se razprodaja ne bode mogla odreči.
Mladočeha Adamek iu Hajek, poslanca Schnei-der in Rottmayer so tudi za zakon. Adamek pa želi nekaterih sprememb. Ker so politična oblastva že preobložena, on želi da se stvar izroči avtonomnim oblastvom, kakor že imajo Cehi navado, ki bi vse mogoče stvari radi izročili deželnemu odboru ali okrajnim odborom. Njemu to ue ugaja, da se oblastvom prepušča o tem popolnoma svobodna odločitev.
Minister Wurmbrand je zagovarjal predlogo, da je naperjena samo proti sleparijam. Prepovedauo pa ne bode trgovcu, da po koučani sezoni proda ceneje ostalo mu blago.
Wrabetz je pa govoril proti vladni predlogi, kajti misli, da ne bode nič koristila. Sleparski kupci bodo še našli kaka druga pota za sleparije. Navedel je celo vrsto načiuov, s katerimi se bode dalo zakonu izogniti. Govornik je za zakou proti vsaki sleparski konkureuci in pa premnnbo konknrznega reda.
Dr. Scheicher je kot generalni govornik dobro zagovarjal predlogo, s katero se bode vsaj nekoliko omejila sleparija.
Potem se je začela podrobna debata, in so se rešili prvi štirje paragrafi, nato se je pa seja končala. Prihodnja seja je dne 21. t. m.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. novembra.
Češkega kulturnega sveta češki oddelek je zopet izvolil Hermana Jando svojim predsednikom. Ta je že bil jedenkrat izvoljen, ali ni dobil potrjenja. Ker ni predsednika, vodi posle že sedaj
glave v greh; za me pa bi bila velika tolažba, ko bi jih sprejel.
Kralj poročal je moje besede oskrbniku in prišel je jetniški kapelan.
Spovedal sem se, prejel sv. rešnje telo in sveto poslednje olje. Bil sem zadovoljen s tem duhovnom. Ime mu je bilo Sturm. Premišljevanja, koje mi je govoril o pravičnosti božjej, o kri-vičnosti ljudij, o dolžnosti odpuščanja, o ničevosti vsega posvetnega, niso bila navadna, napravila so na me vtis vzvišenega in izobraženega uma in gorko občutljene ljubezni do Boga in do bližnjega.
LXXIV.
Velika pazljivost, s kojo sem prejemal svete zakramente, zdela se mi je, da je izčrpala moje moči, a mesto tega sera se opomogel zaspavši nekoliko ur in to me je okrepilo.
Zbudil sem se nekoliko bolji in ko sem zagledal Schillerja in Kralja poleg sebe, prijel sem ju za roke ter ju zahvalil za skrb.
Schiller mi reče: »Mojc oko je vajeno v opazovanju bolnikov, stavil bi, da ne umrjete.«
Ali se Vam ne zdi, da mi prorokujete nekaj slabega?« dejal sem.
»Ne«, je odgovoril; »res, reve življenja so velike; a kdor jih prenaša s plemenitim srcem in
Janda, ki je podpredsednik, in jih bode vodil dalje, naj dobi potijenje ali pa ne. V pravilih ni nobene določbe, po kateri bi ga mogli odstraniti, ako le večina noče voliti koga druzega za predsednika. Govori se, da se Mladočehi hočejo držati Jande in tako poskusiti izsiliti potrjenje, kar s« pa jim najbrž ne bode posrečilo. Pač je pa mogoče, da svetu poteče doba, ne da bi dobil potrjenega predsednika. Odkar so Mladočehi v večini, tudi dosti ta korporacija ne stori za kmetijstvo, ker jo v vsem vodijo le političui interesi.
Nemčija in Francija. Sovraštvo do Nemčije v Parizu polagoma pojema. Pred nekoliko leti bi se noben francoski list ne bil upal pisati prijazno o Nemčiji, a sedaj so se razmere premenile. Sedaj je to drugače. Nedavno so v Metzu zaprli neko gospo Isvvert, ker je bila sumljiva vohunstva Te dni so jo izpustili, ker se je pokazalo, da sum ni bil opravičen. Časopis .Liberte" tem povodom proslavlja pravičnost in dobroto nemškega cesarja. Po ložaj nastali 1870. leta ne dopušča, da bi se naudu-ševali za nemško naklonjenost, toda prezirati Nemcev Francozi ne smejo. Nikakor ni proti dostojnosti, če se Francozi sprijaznijo z dovršenimi dejanji. Francozi so imeli prepire z vsemi narodi v Evropi, pa jih ti narodi vendar ne sovražijo. Od njih se lahko Francozi kaj nauče. Seveda francoski list pristavlja, da dobri odnošaji z Nemci še ne izključujejo, da ob pravem času od njih zahtevajo nazaj, kar so jim vzeli. Vsekako pa ta glas kaže, da strune niso več posebno napete.
Proti prevratu. Nemškemu zveznemu svetu se v kratkem predloži poostrenje dveh paragrafov kazenskega zakona. Dosedaj se je po teh dveh paragrafih kaznoval z globo do 600 mark ali z zaporom do 2 let, kdor je hujskal ljudske sloje k nasilnostim ali pa razširjal izmišljene vesti, da bi iz-podkopal državne naredbe in veljavo oblastev. Pokazalo se je, da je ta kazen premala in ne ovira držau sovražnega delovanja socijaluih demokratov in anarhistov. Posebno globa ne dela skrbi agitatorjem, kajti plačajo jo delavci s svojimi doneski. Vse bolj bi se bali, da bi vedeli, da jih čaka ječa. Za to se pa nemški vladi zdi potrebno dotične določbe primerno poostriti. Malo težavno bode pa z» poostrenje dobiti večino v državnem zboru, ker se bodo druge stranke bale, da bi se tudi proti njim ne uporabljali raztegljivi paragrafi.
Rusija Ruski listi vedno očitneje izražajo željo po ustavi. Vedno jasneje izražajo željo, da bi novi car hodil po potih Aleksandra I. in Aleksandra II. in dovršil, kar sta ta dva začela. Delovanje pokojnega carja Aleksandra III. se pa vedno bolj pozablja. Marsikaj kaže, da je bilo mnogo umetno napravljenega v proslavljanju pokojnega carja. Narod bode vedno višje cenil carja osvoboditelja, Aleksandra II., nego li strogega Aleksandra III., kateremu je služil za vzgled Nikolaj I. Ce bi novi car hodil po potih Aleksandra I. bi tudi za Poljake bilo veliko bolje, kajti pod tem carjem so imeli posebno ustavo, katero so zgubili pod Nikolajem nekoliko po lastni krivdi.
vdanostjo, pridobiva vedno ž njimi zasluženje, dokler živi.«
Potem pristavi: »Ako bote živeli, upam, da doživite v malo dneh veliko tolažbo. Prosili ste, da bi smeli videti Maroncellija?«
«Tolikokrat sem vže prosil, pa vselej zastonj, ne upam se več prositi.«
»Upajte, upajte, gospod, in ponovite prošnjo I«
Ponovil sem jo še istega dne! Oskrbnik je ravno tako rekel, da naj upam in pristavil je, da je mogoče, da me Maroncelli ne bo mogel samo videti, ampak da se mi da tudi v postrežbo in pozneje v nerazdružljivo tovaršijo.
Ker smo bili vsi politični kaznjenci več ali manj slabega zdravja, je bil oskrbnik na Dunaju prosil, da bi smeli biti skupaj po dva in dva, da bi tako stregli drug drugemu.
Prosil sem bil tudi milosti, da smem pisati zadnji poedrav svojej rodbini.
Proti koncu druzega tedna se mi je bolezen obrnila in nevarnost je bila pri kraju.
Vstajal sem vže, ko se necega jutra odpro duri in vidim vesele vstopiti oskrbnika, Schillerja in zdravnika. Prvi priletel je k meni rekoč: »Dovoljeno nam je, dati Vam Maroncellija tovarišem in Vas pustiti pisati svojim sorodnikom.«
Veselje zaprlo mi je sapo in ubogi oskrbnik, '
Novi brazilijanski predsednik, dr. Bru-deutede Moros je miuoli teden nastopil svoje mesto za štiri leta, ako ga poprej ne prisilijo razmere, da odstopi. Ou je prvi civilist na tem mestu. Njegova prednika Fonseca in Peiioto sta bila generala. Novi predsednik bode pa imel težavno stališče. Mnogi generali ga ne bodo radi videli na tem mestu, ker sami hrepenijo po tej časti. Tudi bode novi pred-sedntk takoj imel delo z vstajo. V pokrajini Rio Grande se zopet nekaj giblje. Predsednik je odstavil guvernerja, proti kateremu se obrača nevolja, da pomiri duhove. Ce se mu bode to posrečilo, se bode že pozneje pokazalo. Novi predsednik je tudi že sestavil novo vlado, kateri je on sam predsednik, kakor je to v zjedinjenih državah severnoameriških, kjer tudi ni posebnega ministerskega predsednika.
Razgled po slovanskem svetu.
Iz Prage, 17. nov.
Volitev poslanca za državni zbor za okraje: ko-linski, podjebradski iu tako dalje je toliko znamenita postala, da ne zadostuje, kar sem o njej omenil. Mladočeška stranka je predlagala za kandidata Frana Rašina, očeta vodie „ Omladine." Prav zvito so računali. Mladi Rašin je kot omladinist zaprt, ako hočemo za poslanca njegovega očeta, pokažemo s tem narodu, koliko znamo ceniti narodne mučenike. A ta kandidatura je izmišljena igra z narodom in njegovimi koristmi, je nepoštenost prve vrste, zakaj „Hlas Naroda" je odkril v osebi očeta Rašina age n t a r a z u pi ti h u«chanickih har-fenistinj. Res je sicer, da je poslal ta mož v »Nar. L. neki oklic, kjer „prepušča napade ua svojo osebo razsodbi celega naroda. Taki napadi so nepošteno orodje, in zato jih ne smatram za vredne odgovora." Tako moško se oče Rašin zagovarja v časopisu, in tako se je zagovarjal pri volilnem shodo, le da mu tukaj niso verjeli. .Slišal je namreč iz nekih ust: vždyt je to vše pravda!" (vsaj je vse resnica). Rašinova kandidatura kaže, da se mladočeška stranka boji — omladinistov ali napred-njakov! Da ne bi prišlo še več lepih rečij na dan, odpovedal se je stari Rašin kandidaturi sam. S-daj pa druzega kandidata! Našli so ga, in sicer g. J. Ho-r&ka, najemnika posestva kneza Lobkovica v kolin-skem okraju. Ta kandidat se je izrazil, da bode izvrševal svoj poslaniški mandat, kolikor mu bode ostajalo časa. Najbrže misli opravljati svoj prihodnji posel ala Grčgr in drugi, namreč jemati desetake in ostajati doma. Ali še nekaj druzega kaže tega kandidata v čudni luči. Neki J. B. piše v imenu več vdeležnikov posebnega vlaka iz Caslave v Pešto 1. 1885. v .Hlasu Naroda," da je stal na čelu celega podjetja g. Hnr&k. Z vlakom bi se bila morala peljati tudi godba kolinskega .Sokola." Usak udeleženec je plačal za godbo 3 gl., (bilo jih je 300 — 400), godba se pa ni peljala, in J. B. in še drugi, ko je vprašal, niso dobili nazaj onegaprispevk a. Sedaj pa povprašuje gos. Horaka za pojasnilo, kam je prišla omenjena svota, kakih 900 — 1200 gl. To omenja J. B. le radi Ho-
ki srčnega veselja ni bil dovolj previden, mislil je, da sem izgubljen.
Ko sem se zopet zavedel in sem se spominjal novosti, prosil sem, naj se nikar ne opotavljajo s toliko dobroto. Zdravnik je privolil in pripeljali so mi Maroncellija v naročje.
Oh, kak trenotek! »Ti živiš?« kriknila sva drug drugemu. »Prijatelj! brat! Kako srečen dan nama je še napočil, da se še vidiva! Bogu bodi hvala!«
A najinemu veselju ki je bilo neizmerno, pridružilo se je neizmerno sočutje. Maroncelli bi bil mogel biti manj potrt nego jaz, ko me je videl tako oslabelega, ker je vedel, kako hudo sem bil bolan. A jaz, ako sem bil prav mislil na to, koliko je moral pretrpeti, nisem si ga bil predstavljal tako predrugačenega. Komaj si ga spoznal. Lica, prej tako lepa, tako cvetoča, bile so vgonobile bolečine, glad, slabi zrak temne ječe.
Toda videla, slišala sva se, bila neločljiva in to nama je dajalo pogum. Oh, koliko sva si imela povedati, spominjati se, ponavljati si! Kolika prijetnost v skupnih tožbah! kako soglasje v vseh nazorih ! Kaka zadovoljnost, da sva se našla edina v verskih vprašanjih, sovražiti sicer nevednost in surovost, nikdar pa ne sovražiti človeka in usmiljenje imeti z nevedneži in suroveži ter moliti ™ "je.	(Dalje nl«di.
\
rakove kaudidature. Prav fiue kaudidate je imela tedaj mladočeška stranka za dopolnilno volitev. Kako brezvestno tako postopanje ! Koliko bi volilci spregledali in volili samostojnega kandidata župana Vacka, ki se je pri volilnem shodu tako-le izrazil: .Zavreči moramo nauk, ki uči, da mora kmet popustiti svoje njive; nauk, ki hoče razvezati vezi med stariši in otroci, med možem in ženo, ki niči vero v Boga, zametuje nravnost. Tudi mi čutimo potrebo zboljšanja, a to se mora zgoditi polagoma " Ta volitev bi bila pot k boljemu in župan Vacek je vredeu za svoj moški nastop zaupanja vseh volilcev! — Kakor znano izvoljen je bil z veliko večino župan Rašin.
V	jamah pri Mostu se je zgodila velika nesreča. Pod zemljo je delalo nad 200 rudarjev, plini so se nabrali v zahodnem delu jame, ter se razpočili. 19 delavcev je mrtvih. 5 so jih že dobili, do drugih pa priti ne morejo. —
Letošnjih lovov pri knezu Schwarzenbergu se ni mogel nadvojvoda Franc Ferdinand udelež ti kot lovec, ker ne sme vsled zdravniške prepovedi streljati, pa udeležil se jih je kot gledalec, ki je pomagal plašiti živali iz njihovih brlogov.
Z Brna, 17. nov.
Smeh posili človeka, ako pogleduje naslove tvrdk po naših ulicah. Tu bereš mesto Sevčik spako. Scheft-schik, ondi mesto Biha zopet: Rzicha, Krbec je spremenjeno v Krepetz itd. Tega so krivi nemški učitelji, kojim češki priimki ne ugajajo in zato jih po svojem izpreminjajajo. Nekatero ime se mora večkrat spremeniti. Tega dokaz so trije bratje z primkom Sokup. Najmlajši se kliče Sukup, srednji Sukop in najstaršega pišejo Sokop. Od kdaj imajo vendar učitelji pravico priimke po svoji volji izpreminjati ? —
V	zadnji mestni seji se je sklenilo, da naj se poviša taksa za vsprejem v meščanstvo. Dosedanjih 50 gl. se je povišalo na 100 in 150 gl. pri domačih, 200 — 300 gl. pa pri tujcih. Ravno tako se mora povišati znesek od zapuščin. Na ta način bode imelo mesto za 21.000 gl. dohodka več, ki se pa bodo vporabili najbrže za nemško lice mesta.
Šolstvo.
Blagoslovljenje razširjene šole Preddvorom.
Četrtek 8. t. m. vršilo se je Preddvorom slovesno blagoslovljenje za eno nadstropje razširjenega šolskega poslopja. Po sv. maši, ki jo je daroval veleč. g. Anton Mežnarec, kranjski dekan, vršilo se je slovesno blagoslovljenje šole in njenih prostorov ki so bili, kar je bilo le moč, z zelenjem in šopki okrašeni; tako da je bilo že samo na sebi krasno šolsko poslopje, res v popolnem prazniški obleki znotraj in zunaj — stalo je namreč zunaj več vrst velikih in majhnih mlajev, okrašenih z trobojuicami papeževimi in cesarskimi zastavami, — pred velikimi vratmi pa lep slavolok, ves v veucih in zelenju. V cerkvi je bil po sv. maši veleč. g. dekan prav izborno pridigal šolarjem, kjer jim je pridnega učenja priporočal zlasti pa najplemenitejšega nauka — krščanskega nauka. Pridiga je vsem v cerkvi zbranim prav živo do srca šla, zlasti so stariši šolarjev mogli uvideti, kakih dolžnostij do svojih otrok od njih zahteva ljubi Bog. — Po končanem cerkvenem blagoslovljenju v šoli so govorili naš ve'eč. g. župnik Janez Debeljak, zahvaljujoč razne organe, ki so pri zidavi pomagali, da se je delo tako krasno in lepo zvršilo, končujoči svoj govor s srčnim živio zaščitniku vsega avstrijskega šolstva, presvetlemu cesarju Frančišku Jožefu, na kar je vsa šolska mladina z vsemi zbranimi domačini in povabljenimi gosti zavpila tritratni krepek živio. Za tem se oglasi kranjski glavar g. Gstettenhofer, ter posebno zahvaljuje gosp. župnika preddvorskega, ki je kot načelnik krajnega šolskega sveta se toliko trudil za šolo in toliko storil, kar bi nihče drugi pri nas ne mogel storiti. Zelo ljubek in popolnem primeren otročičem je bil predzadnji govor blag. gospoda okrajnega šolskega nadzornika, Andreja Zumra ; za tem je pa zaključil z kratkim pa jedernatim govorom naš obče čislani nadučitelj g. Rudolf Za-vršnik to krasno šolsko slovesnost. — Slovesnosti se je udeležilo mnogo učiteljev, duhovnikov iz obližja tako da je bilo z domačimi gospodi, od katerih naj omenim še obče spoštovanega grajščaka g. Jan Urbančiča, in je onimi preje imenovanimi število naraslo na 18. — Ob koncu dopisa treba se še spomniti podjetnika šolske mširjatve Preddvorom, vrlega g. Jakoba Kocela iz Olševka, ka-
teremu treba v imenu vsu šolske občine preddvorske za solidno delo iu primerno uizko ceno najtoplejše priznanje in zahvalo izreči. — Da, ta četrtek je bil slovesen dan za Preddvor, nekako slovesna obletnica godovanja lanskega, ko je naš veleč. g. župnik obhajal 251etuico župnikovanja Preddvorom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. novembra.
(Nepatologičen slučaj!) »Slovenski Narod" je delal že večkrat take vratolomne skoke, kadar je bilo treba, da je svojo zgubljeno reputacijo zopet malo popravil, in je bil zmiraj tako dosleden v svoji brezznačaj-nosti, ali če hočete značajen v svoji nedoslednosti, — značajen in dosleden je bil vedno le v svojem sovraštvu do slovenske duhovščine, — da tudi njegovi najzvestejši pristaši ne morejo slediti njegovim političnim saltomortalom. Naj toraj malo pomagam značajnemu listu Blovenske inteligencije, da bode drugič malo previdnejši. Kakor ste poročali v .Slovencu", je pisal .Narod", jaz sam ga že davno več v roko ne vzamem, v soboto 17. novembra t. 1. sledeče: .Naj konstatujemo, da smo se že davno izrekli za krščansko-soci-jalni ekonomični program". Ravno ta list pa je pisal 11. aprila 1891: »Krščanski socijalizem ni druzega, nego žleb, po katerem bi radi klerikalci napeljali vodo na svoj mlin....je podlaga brez-domovinskega klerikalizma, katerega bomo pobijali z vsemi sredstvi". Zdaj pa pohlevno vprašam: „Kdaj je bil .Slov. Narod" bolj odkritosrčen? 11. aprila 1891 ali 19. novembra 1894? U. A. W. G. — če ue, si bomo dovolili konstatovati, da je „S1. Narod" dosleden v svoji breznačajnosti.	Liga + 19.
(Slovensko gledališče.) Na deskah, ki pomenijo svet, šopiri se takozvani »konsekventni realizem« ; udomačil se je skoraj na vseh večjih odrih. Idealizem žal zginja, občinstvo zahteva resnico, značaje iz vsakdanjega življenja v polni umazanosti in izprijenosti. Gledališki pisatelji se kar kOsajo v tej smeri. In vendar je občinstvo prizaneslo, da, povsod milostno vsprejelo znano glumo v štirih dejanjih »Velikomestni zrak« (Grossstadtluft) od pisateljske tvrdke Blumenthal & Kadelburg, dasi je ukrojena po stari šabloni brez vsakoršnega realizma. V šestih mesecih se je ta »komedija« predstavljala v Berolinu 120krat, na Dunaju nad SOkrat, v Pragi in drugih srednih mestih nad 30krat, in celč na manjših odrih po desetkrat. Občinstvo se hoče smejati, samo smejati, in ta gluma vzbuja mnogo smeha. Vse osebe v tej igri so figure, ki se pačijo in zverajo po volji in potrebi pisateljevi, a niso niti od daleč podobne navadnim ljudem. Mnogi prizori silijo na smeh, toda v resničnem življenji so skoraj nemogoči. Žal, da radi tesnega prostora ne moremo čitateljem podati vsebine. Predstava sinočna je bila jedna najboljših v tekoči sezoni. Skoraj brez izjeme so vsi igralci pogodili čudne vloge, katere sta si izmislila pisatelja. V prvi vrsti moramo konštatovati, da je g. Freudenreich pozabil svojega Grgo v Graničarjih ter izborno predstavljal dr. Križana. Nič manj nista ugajali gospici Nigri-novi. Tudi vsi ostali igralci so se potrudili ter pripomogli k lepemu vspehu navzlic nedostatkom. Gledališče je bilo precej dobro obiskano.
(Priznanje) je izreklo notranje ministerstvo potom kranjske deželne vlade vsem udeležencem higijenske razstave na Dunaju. Ti so : ravnateljstvo kranjske hranilnice, vodstvi Elizabetine otroške bolnice in društva gospej krščanske ljubezni, okr. glavarstva v Postojiui, Logatcu, Kamniku, Črnomlju in Krškem, občine Knežak, Ljubljana, Kočevje in Ribnica, šol. vodstvo v Metliki, dež. odbor, nadučitelj Ribnikar, okr. zdravnik dr. Linhart in trboveljska družba.
(Iz Slavine.) Včeraj pokopal je preč. gosp. kanonik in dekan postojinski J. Hofstetter truplo v Matenjivasi umrlega duhovna Jo/efa Lukanca. Pogreba se je udeležilo 12 duhsvuov in mnogo vernega ljudstva. Duhovni svetnik in župnik slavinski č. gosp. J. Sajovic spregovoril je prelepo besedo v slovo svojemu duhovskemu sobratu. Naj v miru počiva I
(Nesreča v deželni bolnici). Danes zjutraj je hotela usmiljena sestra Genovefa skuhati v zato pripravljenem kotlu za današnje operacije potrebne instrumente. Ker pa ji je ogenj pod kotličkom pošel, hotela je priliti špirita. Komai pa pride s posodo,
ki drži pet litrov špirita blizu, švigne iskra v špirit in eksplodira cela posoda. Sestra, ki je bila vsa v plamenu, zbeži na to čez hodnik k vodovodu, kjer je bil slučajno škaf z vodo. V tega se hitro usede. Navzoči so jo hitro polivali z vodo. Opekla se je po nogah rokah in po hrbtu.
(Občinske volitve.) Iz Maribora, 19. novembra. Danes so se začele volitve v tukajšni občinski zastop. Že zjutraj, ko so tisti Mariborčani, ki nimajo navade vstajati s Uurami, komaj izlezli iz pernic, jeli so trije možaki postreščeki v vrsti stopati po ulicah. V rokah so držali dolge kole, na kolih lepake, in na lepakih je bil brati poziv na maribfrske meščane, naj volijo le kandidate, kojih imena so tu gori na lepakih. Kakšna imena pa so bila vzvišena na kole, o tem ne morete dvomiti, gospod vrednik. Da tukaj ni prostora nobenemu slovenskemu kandidatu, ne smemo se čuditi, ako pomislimo, da je Maribor pristno uemško mesto. V mariborski občinski hiši smejo sedeti le možje, ki niso nevarni, da bi kalili čudovito harmonijo liberalnega občinskega zastopa, ki si zmiraj pridno beli glavo, kako bi bilo možno naložiti novih davkov, s katerimi bi se plačale obresti velikega mestnega dolga. Morda bi bil vendar enkrat čas, da stopijo tudi zavedni Slovenci na volilno bojišče ter pokažejo svetu, da Maribor ni tako iz cela nemšk, kakor bi ga nekaterniki radi imeli. Okoliščine niso baš neugodne, ker je tudi v nasprotnem taboru precej življev, ki niso zadovoljni s sedanjim regimentom.
-h-.
(Volitev.) Pri včerajšnji volitvi državnega poslanca iz skupine štajerskega veleposestva je bil z 62 od 67 oddanih glasov izvoljen deželui poslanec Julij baron M ose on. Pet glasov je dobil grof Stubenberg. V deželni zbor je bil soglasno izvoljen Osvald pl. K o d o li t s c b.
(Dvojezični napisi v Istri.) „PiccoIo della Serra" poroča, da je občinski zastop v Pierisu odposlal spomenico na ministerstvo in namestništvo proti dvojezičnim napisom pri okr. sodišču v Tržiču. Imenovani list dostavlja: Doslej tega še niso storile občine Turjak, St. Peter in Fogliano. Ne dvomimo, da bodo tudi v teh občinah to skoraj storili. — Preiskovalni sodnik v Piranu je minolo soboto odposlal zopet tri osebe v zapor tržaškega dež. sodišči, ker so se udeležile zadnjih izgredov.
("Zalivala.) Presvetla cesarica se je po svojem dvorniku zahvalila upravnemu svetu tukajšnje otroške boloiče za čestitanje povodom imendne.
(Iz Tržiča,) 19. novembra. Zadnji volilni boj za naš občinski zastop je bil zares hud in vroč, pa upati je, da se bodo razburjeni duhovi kmalu pomirili. Stranka rednosti je vložila zoper volitev ugovor in radovedni smo, kako bo deželna oblast stvar razsodila in v čem bodo naši juristi prav imeli ? Bralcem cenjenega »Slovenca« pa priobčimo tu imena izvoljencev, da se malo kratkočasijo ter ugibljejo, kdo izvoljenih je: magnat, klerikalec, radikalec ali celo soc.-demokrat? Evo tu imena izvoljenih ! So gg.: B e 1 e h a r Jožef, Dobrin Janez, Globotschnigg Anton, Jeglič Anton, Lončar Matej, Perko Franc, Pollak Janez, Pollak Stanislaj, Rozman Andrej, Schelesnikar Anton, Š p e n d a 1 Fr. in T h e u e r-s c h u h Vinko. Razprto tiskani so bili že v prejšnjem odboru. Ako se volitev ne razveljavi, je več na dosedanjemu županu g. Globotschniggu zagotovljena.
(Kako Imamo ravnati s svojimi sovražniki) pokazal nam je včeraj pokopani špediter Hartman. Dasi Nemec je volil „Narodnemu domu" v Ljubljani 100 gl. v svojem volilu. In zraven tega še nekemu tukajšnemu posestniku tovarne 1000 gl. s tem ;pri-stavkom. G. ki je zoper mene od J. 1876. do sedaj in vseh gostilnah zabavljal in me obrekoval, če je tudi trezen bil — tisoč gld.
(Sladkorna pesa.) Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske sklicuje izredui občni zbor na 29. dan t. m. v Trebnjem, razgovor bode o tem, ali je mogoče v tamošnji okolici vpeljati pridelovanje sladkorne pese.
(Tamburaški zbor.) Poroča se nam: V Ptujn ustanovili so privatni uradniki tamburaški zbor, ler se prav pridno urijo, da jim bode že mogoče v prihodnjem pustu nastopiti.
(Ogenj) 7. t. m. je na večer nastal požar v Olševku, kjer je dvema posestnikoma do tal pogorelo. Pravijo, da so otroci z žveplenkami zažgali. Zahvalili je pred vsem žandarmerijo, ki je iz Preddvora, Šenčnrja in Oerkelj pr hitevši na pogorišče, .s pametnim priganjanjem ljudij gasil in modrim
svetom obvarovala, da se ni požar naprej širil, ampak le tisto pogorelo, kar je bilo. že začetkom v ognju.
(Iz Strug) se nam poroča: Izvanredno debelega prešiča (Turopoljca) je zaklal te dni gosp. trgovec Karol Zalokar v Strugali in ga je poslal v Pulj (Polo), tehtal je6starihcentovin20 funtov. Zredila ga je neka kočarica v hiujski fari.
(»Delavčev" urednik obsojen.| Pri včerajšnji obravnavi pred c. kr. za mesto deleg. okrajnim sodiščem ljubljanskim, bil je vsled tožbe tukajšnjega pekovskega mojstra gospuda Jakoba Z a 1 a z n i k a obsojen »Delavčev" urednik G r a b 1 o v i c zaradi prestopka žaljenja časti in predbacivanja nepoštenih dejanj, na 2 0 gld. globe, oziroma 4 dni zapora. — Izvestno bode ta »tuš" gotove časnikarske su-foveže nekoliko ohladil.
(Pozna jesen v cvetju.) Dasi ostro sodeč ne bi mogli to jesen mej najlepše prištevati; mnogo je že bilo deževnih dnij, vender nas ni ista jesen pozabila razveseliti že s cvetkami, ki navadno zgodej pomladi cveto. Po naših solnčuih bregovih so se že pokazale ljubke cvetke telohove (Helleborus niger) in rumenih jegličev (Primula officinalis) šopki cveto nekako v gostih (auf Besuch) z zadnjimi jesenskimi marjeticami in svedrci (der gewimperte Enziau). — Pri grajščini hribski je pa pred tednom cvelo mlado jabolčno drevesce.
(Živinozdravniško ogledovanje.) 0. kr. deželna vlada za Kranjsko odredila je za ogledovanje goveje živine, prašičev in drobnice na dolenjskem kolodvoru tukajšnjega mestnega živinozdravnika in upravitelja mestne klavnice g. Julija Deva.
(Razpis.) Na otroškem vrtcu v Pevmi pri Gorici je popolniti s 1. januvarijem 1895 služba izprašane otroške vrtnarice z letno plačo 300 gld. Prošnje se do 8. decembra 1893 vlagajo pri podpisanem vodstvu. — Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda v Ljubljani, dne 11. novembra 1894.
(Kako se godi kineškemn cesarju) Neki časnikar piše s Koreje: V drami, katera se sedaj igra v daljnem vzhodu, kineški cesar igra žalostno vlogo. Ta zelo mladi, nežni mož, z žalostnimi melanholičnimi očmi, sedi v svoji velikanski palači kakor kaka ptica v zlati kletki. Nosi se zelo pri-prosto vkljub vsemu bogastvu, ki ga obdaja. Ima prekrasne sobe, v katerih v vsem veličastvu sedi na svojem velikem prestolu. Hodi na sprehod v svoje lepe vrtove, polne ptic iu vodometov. Nikdar pa ne gre iz tega ozkega horizonta, kateri ga obdaja. Vnanjega sveta ne vidijo njegove oči. On ne ve, kaj je življenje, kaj narod, kaj morje in velika zemlja. On nikdar ne vidi onih milijonov podiožnikov katerim vlada. On je sin nebeški. ,Sinu nebeškemu pripada vse, kar je pod nebom" — pravi kineški pregovor. Njegova oseba je sveta; te svetosti ne sme narod onečastiti s svojim pogledom. Obdan je od čete mandarinov, vseh ceremonij se mora natanko držati. Kar sklene, kar doživi in opusti — vse je natanko določeno. O znamenitih dogodkih, kateri se vrše v njegovem cesarstvu — nič ne ve. Kaj ko bi tudi tega ne vedel, da se z Japonci vojskuje ?
(Utopljenec.) Včeraj dopoludne so iz Ljubljanice pri Vodm&tu izvlekli mrtvega 31 let starega Karola Murmayerja. bivšega pisarja pri južni železnici.
Darovi za dom katoliške družbe.
Darovali so p. n. gg.:
Kapelan Ivan Miiller 5 gld.; župnik F. Gornik v Nevljah 2 gld.; Neimenovan in honorem s. Ca-roli v Ljubljani 20 gld.; župnik Fettich-Frankheim 5 gld.; kapelan Vaclav Vandrašek 1 gld.; iz Rakitne župnik Rozman 10 g d.; Neimenovan h Begunj 7 gld.; župnik Miha Saje 5 kron.
Društva,
(Sentjakobsko-Trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda) občni zbor, ki se je vršil v nedeljo 18. t. m. je bil izredno dobro obiskan. Vsi prostori Lloydove restavracije, kakor tudi nov, ravnokar dodelani stekleni salon, je bil poln odličnega narodnega občinstva, ki je z vidnim zanimanjem sledilo poročilom odbora jedne najmarljivejših ženskih podružnic. Predsednica gospa Hedviga Šubiceva pozdravi zborovalce, konštatira sklepčnost in pozivlje tajnico in blagajnico zaradi podrobnega poročila. Tajnica gospodična M. Ma-roltova kaže pred vsem naviden napredek glavne družbe, kar kažejo vsakoletni njeni vestniki. Povzdignila se je '/lasti tedaj, ko je povabila tudi slovensko ženstvo k sodelovanju, ter mu odmerila moškim jednak delokrog. Naroden duh je prešinil
slovenske dame in zavest, da treba slovenskim otrokom versko - »lovenske vzgoje. Z veseljem in požrtvovalnostjo poprijele so se Slovenke narodnegu dela, ki jim je danes v zadostilo in ponos, in dokazale, da so bile vredne v sebe stavljenega zaupanja. Naše geslo je in bodi: »Vsi po božji podobi vstvarjeni smo ne le poklicani, nego tudi dolžni izvrševati delo Bogu dopudljivo in narodu koristno.« Glasom poročila šteje podružniea 320 članov in sicer: 5 pokroviteljic, 16 ustanovnic, 147 letnic in 152 podpornic. V poslovnem letu pobrala nam je n izprosna smrt tri vrle druabe-nice: gg. Košir Antonijo, Maloth Marijano in Bobič Marijo. Blag jim spomin! Dne 5. julija imela je podružnica sveto mašo na Rožniku. Obširno poročilo konča s prošnjo naj ostanejo vsi dobrotniki in podporniki zvesti podružnici, ki želi vstrajno delovati do doseženega zaželenega cilja, v kalerem delu nas blagoslovi Bog. Poročilo je bilo navdušeno sprejeto. Nad vse marljiva blagajnica gčna. Ant. Kadivec poroča zatem o denarnem prometu: Dohodkov je imela podružnica 756 gld. 52 kr., stroškov pa 120 gld. 62 kr. (godba, tiskovine, dekoracije, pristojbine, koleki, poštarina itd.) tedaj gld. 635*90 preostanka. Burno priznanje je sledilo poročilu blagajnice, kateri se je izrekla zahvala in priznanje. — V odbor so bile zopet izvoljene: Gospa Hedviga Šubiceva, soproga obrtnih strokovnih Sol ravnatelja; gospa Ivanka Gutnikova, mestnega uradnika soproga; gospodične: Minka M a r o 11, mestna učiteljica, Antonija Kadivec, trgovka in posestnica; Ivanka Praprotnikova, mestna učiteljica in Minka Trtnikova, dež. blag. kontrolorja in posestnika hči. Dohodki občnega zbora znašajo blizu 150 gld. — Brzojavni pozdrav iz Budimpešte gospodov odposlancev mestnega zbora bil je z navdušenjem vsprejet. Po zaključku zbo rovanja zahvalil se je prvomestnik veleč, gospod Tomo Zupan uglednemu podružničnemu odboru na vstrajnem delovanju, povdarjajoč, da se o njem sliši le jeden glas: ko bi vse podružnice delovale jednako marljivo in vspešno, stala bi družba na trdnih nogah. Za tem je sledila neprisiljena, živahna zabava. Tamburaši, pod vodstvom gospoda Barboriča, udarjali so neutrudljivo in želi zasluženo priznanje in pohvalo; preosnovano pevsko društvo »Ljubljana« pa je pelo pod vostvom go-poda S c h u 1 c a več moških in mešanih zborov tako izborno, da je občinstvo čudilo se napredku in mu izkazalo frenetično priznanje. Poznati ženski kvartet tudi ni zaostal, in moral vsako pesem ponoviti.
(Podružnica sv."-0irila in Metoda) za Šaleško dolino v Šoštanju ima svoj redui letni zbor v nedeljo 25. nov. t. 1. ob 4. uri popoldne v prostorih s^štanjske čitalnice 8 sledečim vsporedom. 1.) Nagovor predsednikov. 1.) Poročilo tamikovo in blagajnikovo. 3.) Volitev novega odbora. 4.) Vpiso vanje novih udov. Razni predlogi	Oddor.
(Slov. akadem. društvo »Triglav") v Gradcu priredi v soboto dne 24. t. m. prvo javno izvanredno zborovanje v gostilni »Zum goldenen Ro?su (Mariahilferstrasse). 1 Citanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. poročilo revizorjev: a) blagajne. b) knjižnice, 4 Pogovor o Preširnovi slavnosti, 5. slučajnosti.
(Bralno društvo v Mokronogu) priredi v nedelio due 25. t. m. veselico v gostilni pri lipi. Vprizorila se bode pri tej priliki igra »Damoklejev meč". Pri veselici bode sodeloval društveni pevski zbor. Začetek ob sedmih. K obilni udeležbi se naj-uljudneje vabi.
Telegrami.
Škandali v Debrečinu.
Budimpešta, 21. novembra. Vsi časopisi pišejo o škandalih, ko je bil Franc Kossuth v Debrečinu. Pustilo se ni igrati cesarske hirane; in igrala se je neka pun-tarska himna. Časopisi zahtevajo, da se naredi konec škandalom, ki so v zvezi s Kos-suthovim potovanjem po deželi. V zbornici se bode zaradi debrečinskih dogodkov stavila interpelacija.
Budimpešta, 21. novembra. Poslanec Buszbach je napovedal interpelacijo zastran popotovanja Franca Kossutha po deželi do ministra notranjih stvarij. Vprašal bode, če je tujim podložnikom dovoljeno napadati ogersko državno pravo in motiti mir v deželi z agitacijami proti temeljnim zakonom, in če je pravosodni minister ukrenil, kar je potrebno, da se strogo kaznuje debrečinsko zasmehovanje vladarja.
Potres.
Rim, 21. novembra. S kraljevim dekretom je imenovan državni podtajnik v mimsterstvu notranjih stvarij Galli kraljevim komisarjem za pokrajine Reggio di Oalabria in Catanzaro z neomejenim pooblastilom, da
bode vodil poizvedovanje škode po potresu. Galli je danes odpotoval.
Rim, 21. novembra. V Palmiju je poleg šestih mrtvih nad 300 ranjenih. Več hiš se je podrlo, mnoge so tako poškodovane, da se še podro. Vsa stanovanja so opustošena. V San Procopiu so 200 mrličev izvlekli izpod razvalin. Koliko je ranjenih, se ne more določiti. V Seminari je 8 mrtvih in 200 ranjenih. Tudi iz druzih krajev se poroča o velicih škodah. Iz Trombolija se poroča, da je Aetna jela bljuvati.
Vojska mej Kitajci in Japonoi.
Tokohama, 21. novembra. Dne 16ega t, m. je maršal Ojama ostavil Kinghov in se po raznih potih dve diviziji premikate proti Port-Arthuru. Japonci bodo, predno pridejo do Port Arthura-, na potu morali premagati Kitajce, na katere zadenejo.
Yokohama, 21. novembra. Zgorela je ladija, ki je peljala v Talienski zaliv in imela 1100 mož na krovu. Eešili so se samo štirje ljudje. .
Waschington. 21. novembra. Na vprašanja zastran posredovanja Clevelandovega mej Kitajem in Japanom, odgovorila je japonska vlada, da zna ceniti prijateljska čustva vlade Zjedinjenih držav, da so pa vspehi japonske vojne taki, da morajo Kitajci naravnost sami prositi za mir.
Dunaj, 21. novembra. Poljedelski minister je odgovoril v zbornici poslancev na interpelacijo zaradi nesreče v rudniku pri Mostu, da se z gotovostjo ni moglo določiti, kaj je krivo nesreči; najbrž to, da se je premog sam vnel Vlada bode si prizadevala, vkreniti potrebne naredbe, da zabrani nevarnost vnetja plinov v premogovnikih, ne more se pa vedeti, če bode moč preprečiti vse take nesreče.
Dunaj, 21. novembra. Nadvojvoda Karol Ludovik je ruskemu carju izročil pismo avstrijskega cesarja, in carici vdovi pismo avstrijske cesarice.
Praga, 20. novembra. V včerajšnji seji mestnega zastopa smihovskega je naznanil predsednik, da je cesar vsprejemši smihov-sko deputacijo se izrazil, da ga veseli, da so volitve v Smihovu v zmernem duhu iz-pale. Ta občina je dala hvalevreden vzgled jedinosti, kar je pa tem bolj priznanja vredno, ker je občina v tem oziru ostala vedno dosledna in je žal osamljena.
Reka, 21. novembra. Pri zidanju nove guvernerske palače podrli so se štirje stebri, ki so držali notranje stene. Podsulo je mnogo zidarjev. Izvlekli so že pet mrtvih in dvanajst ranjenih izpod razvalin. Koliko jih je še pod razvalinami, se ne ve. Odprava težkih kamnov more se vršiti le počasi in je malo upanja, da bi delavci pod njimi bili še živi.
Rim, 21. novembra. Italijanskemu vele-poslaniškemu svetniku r.a Dunaju vojvodi Avarni se je izročilo vodstvo poslaništva v Belemgradu.
Rim, 21. novembra. Kralj je pomilostil k smrti obsojenega vojaka Renanda in premenil smrtno kazen v SOIetno ječo.
Bukarest, 21. novembra. Rumunski kralj je podaril povodom svoje srebrne poroke 200.000 mark, da se osnuje blagajnica v podporo kmetov.
Berolin, 21. novembra. Po poročilu guvernerja Schele iz Dar-es Salaama so dne 30. oktobra so vzeli glavno mesto Kuirenga v okrožju Uhehe po večurnem boju. Na nemški strani pali so jeden poročnik in osem mož. Sovražnik je zgubil mnogo ljudij, živine. slonove kosti, topov, pušk in streljiva. 1500 vplenjenih žensk in otrok so osvobodili.
Weimar, 21. novembra. Dedni vojvoda je ob tri četrt na dvanajst po noči umrl.
Bolgarske obveznloe. Ko se je p.>vieal za 2 odstotka kurz tem obligacijam, se je utrdil, in ugodni razvoj na-lagalnega trfci&ča bode najbrž pripomogel, da »e bodo te obveznice bolj kupovale zaradi vi«ocih obresti in naraičanja vrednosti, ki je pričakovati. To je tembolj pričakovati, ker je kurz na dunajski borzi zaostal /a 2 odstotka za londontkim in je s precejšnjo gotovostjo, da dohiti londonski kurz. 58 1
Umrli so:
V bol niinici: 18. novembra. Luka Ježek, gostač, 86 let, ostarelost.
Tržne cene v Ljubljani
dne 21. novembra.
	gl.	kr		gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	6	50	Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	64
Rež, „ . . .	5	10		—	70
Ječmen, , . . .	e	?0	Jajce, jedno . . .	—	
Oves, „ . . .	a	50	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda, „ . . .	7	—	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso.....	5	50	Telečje „ „ .	—	64
Koruza, „ . . .	7	20	Svinjsko „ „ .	—	60
Krompir, „ . . .	2	42	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . .	10	_	Piščanec ....	—	40
Grah, „ . . .	10	_	Golob.....	—	15
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	96
Maslo, kgr. . .	—	92	Slama, 100 „ . .	1	70
Mast, „ . .	—	66	Drva trda, 4 kub. m.	7	—
Špeh svež, „ . .		56	„ mehka, 4 „ „	5	
Tremensko »porodilo.
a £	Cas	Stanje		Veter	Vreme	| Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomer* t mm	toplomer* po Celziju			
20	7. n. zjut. i. o pop. 9. s. sveč.	7469 746'1 747 4	46 3-8 2-8	sl. vzh. n zm. vzh.	oblačno n n	0-00
Srednja temperatura 3'7 , za 0-7° nad normalom.
Eksekutivne dražbe.
Pr. S e 1 a n a iz Havptmance (terjatev 30 gld.) posestvo (962 gld. 93 kr.) dne 10. decembra 1894 in 14. jan. 1895 v Ljubljani.
Jurija Sterbenca iz Starega Trga zemljišče (802 gld.) dne 14. decembra 1894 in 18. jan. 1895 v Črnomlju.
Jan. Praznika iz Osolnika zemljišče (1000 gld.) dne 21. dec. 1894 in 25. januvarija 1895 v Vel. Laščah.
Jan. Anzeljca s Hudega Vrha posestvo a pritiklinami (2556 gld.) dne 12. dec. 1894 in 16. jan. 1895 v Ložu.
Janeza Korošca iz Keržišča zemljišča s pritiklinami (9403 gld.) dne 17. dec. 1894 in 16. januvarija 1895 v Ložu (ponovitev).
Jan. P e z d i c a iz Draščic posestvo (3372 gld.) dne 29. nov. (druga) v Metliki.
Jos. Gabrovska iz Petkovca zemljišča (5100 gld.) dne 15. dec. v Logatcu.
Jos. Rozmana iz Zapuž (terjatev 300 gld.) posestvo (5040 gld. 10 kr.) dne 17. decembra 1894 in 21. jan. 1895 v Vipavi.
Jak. Kovačiča iz Ponikve zemljišče (2160 gld.) dne 7. jan. in 6. febr. 1895 (ponovitev) v Ložu.
Ant. Palčiča iz Ige Vasi (terjatev 140 gld.) posestva (210 gld., 263 gld., 2646 gld. in 68 gld.) s pritiklinami dne 7. jan. in 6. febr. 1895 v Ložu.
Jan. Kocijančiča iz Strukljeve Vasi zemljišče (300 gld.) dne 14. jan. in 13. febr. (ponovitev) v Ložu.
Iv. S t e z i n s k e g a iz Vidošič zemljišča (2116 gld.) dne 6. dec. (prenos) v Metliki.
Ant. Mlakarja iz Ige Vasi zemljišči (1990 gld. in 50 gld.) dne 17. dec. 1894 in 16. jan. 1895 v Ložu.
Frančiške T o m e e iz Št. Vida harmonij (200 gld.) radi rubežni dne 3. dec. in 17. dec. v Št. Vidu (Ljubljana).
Pod varstvom.
Marija Griinseich iz Muhe Vasi zaradi blaznosti; nje varuh je Jos. Griinseich iz Muhe Vasi (Kočevje).
Izbris tvrdke.
Pri c. k. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani izbrisana je tvrdka „Mihael Lavric", trgovina s špecerijskim, materijalnim blagom in deželnimi pridelki.
Vpis tvrdke.
Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani vpisana je zadružna tvrdka: , Delavsko konzumno društvo v Zagorju (ob Savi), registr. zadruga z omejenim poroštvom" (nemški). Predstojniški členi so: H#b. Drascb, ravnatelj v Zagorju ; Fr. Wasehte, računovodja bratovske skladnice; Vinc. Bukovšek in Fr Jurič, vsi v Zagorju.
IPriporofen od pottkUnliks dlrekolje.
lesnim v grla, v prsih in proti otroijlm boleznim.
Konjaka sladni izvleček
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52 1
Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku.
568 9
Prosekar, Tirolec in druga vina, bavarsko črno pivo itd. priporoča po prav nizki ceni
Pavlinova Kranjska vinarna.
v Ljubljani, Slonove ulice 52.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritili
kakor tudi raznovrstnih
W sanij (Schlitten)
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in sl. občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
S0T Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. ^B 597 3-3
-vMpela.
provzročajo preizkušeni in jako priljubljeni
kolobarčki u poprove mete
(Pfeffermiinz - Caramellen) proti pomanjkanja slasti do JediJ, proti pokvarjenemu ln oslabelemu ielodou. 595 12—1
V zavojčkih po 20 kr. se dobivajo pristni v lekarni Mayerjevl „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča _*3- po pošti, -gg__
Ubald pl. Trnk6czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
s«~Kurjeočesno tinkturo.-«*
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
V zalogi so vsi medloinlčno-farmaoevtični preparati, posebnosti itd., dijetetična sredstva, homeopatlčna zdravila, medicinlčna mila, dliave itd. itd.,
katere razpošiljajo v vse kraje sveta lekarniške tvrdke: Ubald pl. Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani, Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu, Štajersko.	292 28
Poštne pošiljatve obratno.
' China
r	Ferruginos.
^Toijico Fc bb r if u g o-Rtc osi ituep®
uaciaSEPiRMALLD J|
•••^j.r.rci
Serravallo z železom
neobhodno potreben oslabelim in prebolelim Vzbuja slast do jedi, krepi živce, čisti kri.
Srebrna svetinja:	XI. zdravniški kongres v Rimu 1894,
Zlata svetinja :	Mejnarodna razstava v Benetkah 1894
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Kielu 1894,
Zlata svetinja:	Mejnarodna razstava v Amsterdamu.
Jako ga priporočajo zdravniške avtoritete, kakor dvorni svetnik profesor dr. baron K r a f f t - E b i n g. profesor dr. vitez Mosetig-Moorhof, profesor dr. S c h a u t a prof. dr. M o n t i, profesor dr. N e u s s e r, pri-marij dr. vitez N i c o I i c h itd.
To odlično zdravilno, okrepčevalno sredstvo zaradi dobrega okusa jako radi uživajo otroci in ženske.
Prodaja se v steklenicah po pol litra in po litru v lekarnah.
Lekarna Serravallo v Trstu.
578 30-5
Razpošiljalniea zdravil na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavno zalogo v Ljubljani ima: Lekarna Piccoli na Dunajski cesti, nadalje tudi Mayr in Grečelj.
Dunajska b
o r z a.
Dn6 21. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 80 kr.
Skupni državni dolg v srebru..........99 , 80 „
Avstrijska zlata renta 4%......124
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99
Ogerska zlata renta 4 %.......123
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	97
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1048
Kreditne delnice, 160 gld......389
London vista..........124
Nemški drž.bankovci za lOOm.nem.drž.velj.	61
20 mark............12
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci........46
C. kr. cekini......................5
20	„
85	„
60	"
25	I
80	. 17V,„
23	,
94	„
15	r
90	,
Dni 20. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4 % kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	, dolenjskih železnic 4%
150 gld.		—
163		—
199		—
97		80
143		25
132		25
107		—
111		25
67		—
98		70
221		75
167		25
129		7b
98		50
Kreditne srečke, 100 gld. ... . . . . 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genčis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100
199 141 18 23 70 72 50 25 178 3447 514 107 72 103 162 136
gld.
— kr.
50 _
50 "
50
50
90 „ 50 "
JUT Nakup ln prodaja "£8 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pn trebanjlh, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Izdajatelj : Dr. iv%i tansžit
Menjarnična delniška družba
„n E B C IJ B"
Wollz8ile it. 10 Dunaj, MariahiHantram 74 B.
Odgovorni vrnduik: Andrej Kalait.
jfldjp Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovanja pri popolni varnosti PF* naloženih glavnic.
Tiss .i.»r«iimi« Tiskn-me" v Uublmm.