PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojs^jm Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu\[ kjer je izšla zadnja števil-^ ka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 120 (13.950) Trst, sreda, 3. julija 1991 Pošast bo umrla ACE MERMOLJA . ■to, kar je bila nekoč Jugoslavi-j' So danes samo še tanki, bojna retQta, bombe, shizofrenični gene-ati' ki se jim je razcefral smisel a realnost ter kriki srbskih mater srbsko skupščino, naj jim vr-eto otroke, ki umirajo v brezu-jJ‘l agresiji. To, kar je bila nekoč 9°slavija, so danes porušene genske hiše, mrtvi in ranjeni blazne besede generala j 2jCa, ki je slovenskemu naro-j naPovedal totalno vojno v odenu "Jugoslavije“. Nič več ni s |e Jugoslavije in to mora ves stv Vzeti bot neizpodbitno dej-mJ>:. Vsako drugo oklevanje po-Poglabljanje krivde, ki jo Zr>l° evropskih držav in A d° Slovenije in Hrvaške. hoj(^Ta^nP dan je bil skrajno So ?c *n brezumen. Nad Slovenijo v_ bojna letala, sirene so v Zakl Ve^l°venija je izbrala svojo pot človeški pravici pa tudi pravi-„ naroda in zaradi velikega yV,sja za stvarnost in življenje, rajati v neki brezumni zvezi bi Nadaljevanje na 3. strani Ali je vojska v Beogradu dejansko že prevzela oblast in odvrnila pokornost predsedniku predsedstva Stipetu Mesiču in predsedniku ZIS Anteju Markoviču, ki naj bi bil po nekaterih novicah celo na domu v priporu? Dogodki v Sloveniji in v Jugoslaviji navajajo k velikemu pesimizmu, čeprav po nekaterih interpretacijah naj bi predsednik Mesič dejal, da ni puča, dokler je on še na čelu predsedstva. V trenutku, ko poročamo, položaj ni še povsem jasen, predvsem pa ni jasno, kaj se dogaja na beograjskih ulicah. Proti komu kriči množica, ki se je zgrnila na ceste in trge? Proti Miloševiču in generalom ali pa proti Sloveniji? Nekaj odgovorov bo najbrž dal že današnji dan. Sinoči po 21. uri pa je bilo v Sloveniji vse tiho. Na ukaz predsedstva Republike Slovenije je teritorialna obramba prekinila ogenj. Toda bo krhko premirje vzdržalo? In do kdaj? Po srečanju s predsednikom zveznega predsedstva Mesičem in članom predsedstva Tupur-kovskim je Slovenija skupno z gostoma ponudila okupatorju dogovor s sledečimi točkami: 1. Prekinitev vseh vojaških operacij. 2. Razdvojitev enot JLA in TO in vrnitev na začetne pozicije. 3. Meja, izvajanje sporazuma o moratoriju, ki je bil sprejet z evropsko trojico. 4. Takojšnja izpustitev vseh jetnikov naobeh straneh. 5. Politični razgovori s predsedstvom SFRJ na najvišji ravni o vseh spornih vprašanjih. Ko poročamo, ni jasno, ali je armada ta predlog sprejela. Po nekaterih novicah na predlog naj ne bi še odgovorila, po drugih pa naj bi general Adžič ponudbo zavrnil. Tudi na to dilemo bo morda dal nekaj odgovorov današnji dan. LJUBLJANA Gospod predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesič, Vi ste vrhovni komandant Jugoslovanske ljudske armade, če ne bo spoštovala sprejetega premirja, bo zunaj jugoslovanskega ustavnega sistema. Tako ste dejali. Bo to vojaški puč? Predsednik Stipe Mesič: »Povedali ste vse.« S tem kratkim vprašanjem in odgovorom lahko označimo bistvo celotnega razpleta in potem zapleta jugoslovanske krize, do katerega je prišlo v poznih večernih urah na raznih ravneh. Predvsem na zasedanju razširjene seje slovenskega predsedstva, katere so se udeležili tudi predsednik zveznega predsedstva Stipe Mesič in člana Vasil Tupur-kovski in Janez Drnovšek. Druga zgodba pa se je odvijala za zaprtimi vrati armadnega vrhovnega poveljstva, ki je očitno poskusilo izvesti državni udar oziroma je že prevzelo dejansko oblast. To je sporočil z dramatičnim tonom načelnik generalnega štaba generalpolkovnik Blagoje Adžič. Njegove besede so nedvoumne: To je vojna in mi bomo šli do konca. Slovensko predsedstvo se je s trojico članov zveznega včeraj predvsem dogovorilo, da bo slovenska teritorialna obramba ob 21. uri sama, na svojo pobudo, ustavila ogenj. To je tudi naredila, Kljub dejstvu, da je Slovenija enostransko prekinila ogenj Vojska bo šla do konca predsednik Kučan se je osebno zanimal, ali je ukaz izvršen in takrat so vojašnice ponovno dobile vodo, električno energijo in TO je ustavila vse ofenzivne akcije. Ustavila je ogenj. O dogovorjenem sporazumu je na tiskovni konferenci, ki se je pričela nekaj pred deveto uro zvečer, poročal član predsedstva Vasil Tupurkovski. Povedal je, da gre za pet točk: 1. Prekinitev vseh vojaških operacij. 2. Razdvojitev enot JLA in TO in vrnitev na začetne pozicije. 3. Meja, izvajanje sporazuma o moratoriju, ki je bil sprejet z evropsko trojico. 4. Takojšnja izpustitev vseh ujetnikov na obeh straneh. 5. Politični razgovori s predsedstvom SFRJ na najvišji ravni o vseh spornih vprašanjih. Za njim je Stipe Mesič povedal, da ga o ničemer niso obvestili, da ga je z včerajšnjimi krvavimi spopadi seznanil Tupurkovski. Oba sta imela za svojo dolžnost, da v Ljubljani pomagata poiskati rešitev. Ves čas razgovorov so bili v stiku s predsednikom vlade Markovičem in načelnikom generalnega štaba in ministrom za obrambo Kadijevičem in so z njim tudi uskladili sporazum. Če ga armada ne bo spoštovala, je zunaj ustavnega okvira. Slovenski predsednik Milan Kučan je v mirnem, toda očitno prizadetem in zaskrbljenem tonu dejal novinarjem, da so v tem tiskovnem središču že več dni in da je predsednik Mesič predstavil sporazum. Toda novinarji so tudi poslušali izjavo načelnika generalnega štaba JLA Blagoja Adžiča, ki je zelo jasno in ni dvoumno. Slovenija se je samo branila nima nobenih agresivnih namenov in zato je Kučan tudi ukazal TO prekinitev ognja samoiniciativno, brez pogojev. Vrnili bodo vse ujetnike, že prej so to ponudili vsem republikam, z Makedonijo so se dogovorili pred dvema dnevoma, včeraj z BIH in Hrvaško. Kučan je napovedal, da pridejo danes mednarodni opazovalci v Slovenijo in Jugoslavijo, o tem so se dogovorili vsi, ker žele zagotoviti mir, ki naj ga nadzoruje Evropa. Predsednik Kučan se je za trenutek umaknil, ko se je vrnil pa je še poudaril, da je Slovenija točno ob napovedani uri že izpolnila vse, za kar se je obvezala. Kot zadnji je član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek poudaril, da je sedaj ključni trenutek, ali se gre v eskalacijo vojne ali pa se dosežeta premirje in nato mir. Če vojska ne bo spoštovala navedenih točk, to pomeni, da ne želi miru in da je sama razglasila vojno zunaj sistema, da grozi s totalno vojno. Včeraj je bilo v Beogradu izredno napeto. Matere so vdrle v srb- sko skupščino in zahtevale vrnitev njihovih sinov, ki jih je vojska poslala v boj v Slovenijo. Treba je povedati, da je srbsko pebivalstvo povsem zbegano, saj srbski časniki ponavljajo trditev Zveze komunistov - Gibanja za Jugoslavijo, da je slovenska teritorialna obramba postrelila vse jetnike in podobno. Ker je to generalska stranka, sta tudi jasna namen in iz njega izhajajoča kasnejša vojna napoved generala Adžiča. Takoj po nastopu načelnika generalnega štaba so se po Beogradu pričele množične manifestacije. Ljudi je že vek kot sto tisoč, množica pa se nenehno povečuje. Ni povsem jasno, kaj v resnici hoče. Po nekaterih vesteh je srd uperjen predvsem proti generalu Kadijeviču, predsedniku vlade Markoviču, srbskemu vodstvu, toda čujejo se tudi glasovi "hočemo orožje".. Vendar pa je očitno prevladal drugačen ton. Vsekakor pa je v Beogradu skrajno napeto. Vse kaže, da ima v Beogradu resnično oblast JLA, da je že izvedla neke vrste državnega puča. Predsednik Markovič je sicer v svoji pisarni, toda veliko vprašanje je, ali je že ujetnik armade, ali ga armada čuva pred množico. Najbrž je res prvo, vsaj v določenem smislu. Do zelo hudih izgredov je včeraj prišlo v Zagrebu, ko je tankovska kolona krenila iz vojašnice Maršala Tita v Zagrebu in so jo po mestu goloroki ljudje napadli s kamenjem in molotovkami. Dva tanka so zažgali, en demonstrant je ubit, mnogo pa je ranjenih. 50 tankov je sedaj v Beogradu na meji s Slovenijo. Toda v Srbiji prihaja do dramatičnega položaja. Ves dan je zasedala srbska skupščina, v katero so vdrle razjarjene matere vojakov, ki so v Sloveniji, zasedle skupščino in jo še vedno imajo v irokah. Takoj, ko je nehal govoriti general polkovnik Adžič, se je pričela zbirati množica, ki je dosedaj dosegla že preko dvesto tisoč ljudi. Ljudje zahtevajo povratek vseh srbskih vojakov iz JLA domov, ker Srbija noče biti okupator, niti v Sloveniji ne. Vzklikajo Vuku Draškoviču, zahtevajo zamenjavo vodstev. General Adžič je sprejel delegacijo mater, kateri je razložil, da so prisiljeni v vojno, v kateri bo Jugoslavija obstala. Po Beogradu krožijo govorice, da bo general Kadijevič ponoči proglasil splošno mobilizacijo. Na vsak način pa ponovno prihaja do pritiskov in do generalskih izigravanj in očitno zavisi končni ukaz od množičnih demonstracij, katere bo zelo težko ustaviti razen z grobo silo in torej ponovno s tanki JLA, tanki torej divjajo po Sloveniji in Hrvaški, zelo velika verjetnost pa je, da bodo morali tudi proti Srbom. BOGO SAMSA Z zaslona beograjske televizije je sinoči prišla napoved prave »vojne do dokončnega strtja sovražnikovega odpora« Srhljiva izjava načelnika generalnega štaba JLA Blagoja Adžiča Poveljnik generalštaba general Blagoje Adžič BEOGRAD Načelnik generalnega štaba oboroženih sil SFRJ generalpolkovnik Blagoja Adžič je sinoči ob 19.20 v svoji vlogi člana štaba vrhovnega poveljstva po beograjski televiziji naslovil na jugoslovansko javnost naslednjo izjavo, ki jo dobesedno objavljamo: Obračam se nh vas v teh za našo državo izredno težkih in dramatičnih trenutkih z namenom, da vam posredujem nekaj ocen in sporočil štaba vrhovnega poveljstva. Vsem je znano, na kako nalogo so enote JLA pred nekaj dnevi krenile v Slovenijo. V skladu z ustavo in z odločitvami najvišjih organov oblasti te države smo odšli, da vzpostavimo s politiko zaključenega dejanja in z enostranskimi postopki porušen režim na jugoslovanski meji. Tako omejen cilj in nalogo smo kljub številnim zaprekam in odporu izvedli v nekaj več kot 24 urah. Takoj nato smo javno sporočili, da prekinjamo pohode. To je slovensko vodstvo izkoristilo, prekršilo dogovorjeno prekinitev ognja in s 36.000 oboroženimi možmi krenilo v splošne, neusmiljene in najbolj umazane napade na vse, kar je nosilo uniformo in znake JNA in kar ima kakršnekoli zveze z njo. Nihče v armadi ni mogel razumeti, da se spopada s tistimi, ki Jugoslavijo in jugoslovansko armado sovražijo iz dna duše. Desetletja vzgajani v duhu jugoslovanstva, nijsmo mogli verjeti, da se lahko toliko zla in sovraštva zbere na enem samem mestu in se v takih oblikah tudi izrazi. Zahrbtni so in brezobzirni. Obnašajo se na najbrutalnejši način, nikomur ne prizanesejo, niti mladoletnim otrokom, ženskam in svojim včerajšnjim sosedom. Slovensko vodstvo se je poslužilo in se še poslužuje najgnusnejših trikov in prevar. Istočasno so nas zvezne oblasti nenehno motile s poskusi pogajanja, medtem ko oni z vsemi sredstvi napadajo. V naši vrstah je prišlo do izdaj, največ med Slovendi, in to do nemajhnih izdaj. Posamezniki so predajali celo kar cele enote. Želeli so si ponovitve leta 1941. Padle so številne žrtve. Štab vrhovnega poveljstva in vsi pripadniki armade globoko žalujejo za svojimi padlimi tovariši in delijo bolečino njihovih najbližjih. Močno nas skelijo rane naših soborcev. Tudi sam nosim osebno in tragično izkušnjo o tem, kaj pomeni izguba najdražjih. Na žalost nam je vojna vsiljena za obrambo države. Zato smo jo morali sprejeti, saj alternativa - predaja ali izdaja - za nas ne obstaja. Ker pa vsaka vojna zahteva žrtve, so te tudi v tej neizbežne. Trudili se bomo, da bo vojna, v katero smo prisiljeni, trajala čim manj. Težko smo vse to prenesli, toda opomogli smo si in se prilagodili. Izginile so mnoge iluzije. Izvedli smo nujne kadrovske spremembe in okrepili svoje sile. Na nove napade smo danes srdito odgovorili. Delamo vse, da bi zaščitili življenja in dostojanstvo pripadnikov JLA. Nasprotnika bomo prisilili, da bo spoštoval prekinitev ognja in prenehal z arogantnim nastopanjem. Našli bomo tudi tiste, ki se sedaj skrivajo v svojih jazbinah. S potvorbami in sovraštvom se ne zmaguje. Uvedli bomo kontrolo in stvari pripeljali do konca. Kmalu se bo jugoslovanski javnosti oglasil tudi načelnik štaba vrhovnega poveljstva, armadni general Veljko Kadijevič. Krvavi spopadi v Zagrebu med JA in demonstranti ZAGREB — Položaj se močno zapleta tudi v Zagrebu, kjer je vojska včeraj streljala na množico. Do krvavega dogodka je prišlo pred vojašnico Maršal Tito v Novem Zagrebu, kjer se je zbralo kakih 2000 ljudi, ki so hoteli preprečiti tankom jugoslovanske vojske, da odidejo z dvorišča kasarne. Pred vhod so postavili kot barikade tudi nekaj osebnih vozil, ki za tanke niso predstavljali veliko oviro, saj so jih mimogre- pravi tiskovna agencija ANSA, na desetine tankov, ki jih je množica dočakala z metanjem molotovk, nakar so vojaki očitno izgubili živce in iz drvečega džipa izstrelili nekaj raialov proti množici, pri čemer je vsaj en človek obležal mr- de pregazili. Iz vojašnice je tako odšlo. tev, bilo pa je tudi nekaj ranjenih. Sicer pa je v Zagrebu ves dan vladala dokajšnja napetost. Marsikdo je opazil premike težkih tovornjakov, ki so baje že pripravljeni, da preprečijo pot tankom armade. Policija tudi strogonad-zoruje vse mostove nad Savo in vse glavne dovoznice. Zagrebški aerodrom Plešo je bil skoraj ves dan zaprt, saj so prav s tega letališča vojaška letala začenjala zločinske vojaške operacije proti objektom v Sloveniji. Letališče so tako zaprli ob 10.15, ponovno odprli pa so ga okrog 18. ure. Kljub temu, da je bilo letališče samo za vojaške polete, je bilo odprto za potnike, tako da se je na tisoče ljudi trlo v čakalnicah, v upanju, da bodo lahko odpotovali. Teritorialci so pri.Brežicah odločno posegli, da bi preprečili morebitni preboj vojske v smeri nuklearke Krško (Telefoto AP) V Beogradu zahtevajo trdo roko BEOGRAD — Skupina mater, ki imajo sinove v jugoslovanski vojski je sinoči vdrla v poslopje srbske skupščine in zahtevala od tamkajšnjih politikov naj nemudoma dosežejo od vojske, da pošlje domov vse srbske fante, ki se nahajajo na bojnih položajih v Sloveniji. Poziv je sicer vse prej kot miroljuben, saj matere trdijo, da je vojska poslala srbske fante v Slovenijo in jim onemogočila vsako učinkovito poseganje. Zato matere zahtevajo od vojaškega poveljstva ali da jim vrne sinove, ali pa da vojakom omogoči, da se branijo pred napadom »slovenskih separatistov«. V skupščini je nastala nepopisna zmeda, vsi so vpili drug čez drugega, padale so obtožbe »izdajalci«, kar je trajalo dobro uro. "' .r:«. Letalstvo poškodovalo tudi več televizijskih in radijskih oddajnikov Zločinski napadi armade na civilno prebivalstvo Kronologija dogodkov LJUBLJANA — Kronologija včerajšnjega dne prve vojne v Evropi, odkar je leta 1945 končala druga svetovna vojna, je sledeča. Seveda omenjamo le najvažnejše dogodke, ki so se zgodili včeraj na teritoriju najmlajše države na svetu - Slovenije, in v njeni neposredni bližini. 1.30: na Dunaju se zaključi zasedanje K VSE, ki zahteva od Jugoslavije, naj takoj preneha z agresijo na Slovenijo, sicer jo lahko izključijo iz KVSE. 5.00: v Krakovskem gozdu na slo-vensko-hrvatski meji se razbesnijo hudi boji med JA in slovenskimi teritorialci, poseže pa celo zvezno vojaško letalstvo. Iz Ljubljane pride takoj nato ukaz, naj se takoj ustavi bližnja jedrska centrala pri Krškem. 12.00: slovenski obrambni minister Janez Janša izjavi, da se boji kemičnih napadov s strani JA. 13.00: JA dezaktiviza televizijske repetitorje slovenske RTV. Slovenija prosi Italijo in Avstrijo za uporabo njihovih repetitorjev. 14.05: vsi v zaklonišča v Ljubljani! Dva miga letita na nizki koti in ob tem prebijeta zvočni zid, kar povzroči mnogo gmotne škode v centru mesta. 14.34: pogovor med nemškim zunanjim ministrom Genscherjem in slovenskim predsednikom v Celovcu, na katerem Genscher obljubi, da bo ES čim prej odposlala svoje civilne opazovalce v Slovenijo. Z Malte pa se je oglasil De Michelis, ki je zahteva, da ti opazovalci pridejo takoj na žarišča napetosti. 16.42: avstrijska dežela Koroška zahteva, naj Avstrija takoj prizna Slovenijo in Hrvatsko. V Gornji Radgoni na slovensko-avstrijski meji pa se odvijajo siloviti boji med teritorialci in JA. Poseže tudi letalstsvo JA. 17.53: slovenska RTV spet aktivira repetitorje. 17.53: v Beogradu velika skupina staršev srbskih vojakov, ki so v LA v Sloveniji, vdrejo v srbsko skupščino in zahtevajo, naj se njihovi sinovi takoj vrnejo v vojašnice. 18.08: Dunaj ojači svoje vojaške enote na meji. 18.21: novi jugoslovanski predsednik Stipe Mesič iz Ljubljane zahteva, naj takoj prenehajo z oboroženimi spopadi. 18.14: letališče v Zagrebu spet odprejo za promet. 18.50: delegacija predstavnikov treh italijanksih dežel Alpe-Jadran, med katerimi je tudi Biasutti, je v Ljubljani in napoveduje parlamentarno prošnjo za priznanje Slovenije. Obenem napovejo za danes sejo predstavnikov vseh 17 dežel A-A. 19.20: šef generalštaba JA Blago-je Adžič preko televiziskih ekranov grozi Sloveniji, da bo ob sedanjem vojnem stanju JA »šla do konca«. Gre dejansko za tih državni udar. 19.30: iz Ljubljane poročajo, da se preko Hrvatske premika devet kolon tankov proti Sloveniji. 21.00: tiskovna konferenca v Cankarjevem domu, katere se udeležujejo jugoslovanski predsednik Stipe Mesič, člana zveznega predsedstva Vasil Tupurkovski in Janez Drnovšek, slovenski predsednik Milan Kučan in minister za informacije Jelko Kacin. Tiskovna konferenca se zaključi ob 22.00. LJUBLJANA — Ponedeljkovo navidezno zatišje v Sloveniji je trajalo zelo kratek čas. Včeraj je armada v skladu z grožnjo in napovedjo širših bojnih akcij, ki je prišla iz štaba vrhovne komande, spet udarila in nadaljevala kršitve v nedeljo dogovorjene ustavitve oboroženih spopadov. Zjutraj je iz Jastrebarskega pri Zagrebu krenila kolona dvajsetih tankov, ki je v dopoldanskih urah z vso hitrostjo drvela proti položajem JA v Krakovskem gozdu. Skoraj hkrati so se tanki, ki so bili te dni vkopani pri do-bovski železniški postaji, umaknili do livarne v bližini Dobove od koder so se napotili z ozemlja Slovenije. Letala JA so včeraj selektivno bombardirala in raketirala nekatere važnejše oddajnike Slovenije. Tako so napadli oddajnike na Boču, kjer sta skupni civilni in vojaški oddajnik, s to razliko,da je rezervni vojaški oddajnik na Boču nepoškodovan, ker se nahaja v zavarovanem bunkerju in je varen tudi pred morebitnim atomskim napadom. V letalskem napadu na oddajnik na Krvavcu - v strmoglavem spustu ga je napadlo eno vojaško letalo - sta bila poškodovana dva transformatorja, zato delujejo samo še oddajniki za lokalne zveze. Med napadom je bil ranjen operater RTV Slovenija. Na Krvavec je odšla Gorska reševalna ekipa, ki bo natančneje pregledala teren. Ob enajstih je JA danes dvakrat napadla tudi oddajnik na Kumu. Nekaj minut pozneje pa so letala JA raketirala radijski oddajnik v Domžalah. Načrt armade je jasne, tudi po sinočnjem proglasu šefa generalštaba Adžiča, ki je v bistvu napovedal vojaški državni udar: vojska hoče onemogočiti, da bi iz Slovenije prihajale vesti o napadu okupatorske vojske. Vendar je ta poskus vojske obsojen na propad. Mimo tega, da letalstvu ni uspelo v celoti onemogočiti oddajanje vesti o dogajanjih v Sloveniji, temveč so slovenskim televizijcem ponudili pomoč tako avstrijski kot italijanski koelgi. Slovenska televizija bi tako v primeru napada na njene pretvornike in oddajnike lahko oddajala preko oddajnikov avstrijske televizije in tretje italijanske televizijske mreže. Sicer pa so danes poleg vesti o obnovitvi spopadov med nekaterimi enotami jugoslovanske armade in slovenske TO prihajale tudi novice o vedno večjem številu vojakov, ki so se predajali slovenskim oblastem. Na Gorenjskem so vojašnice v Radovljici, Škofji Loki in na Rudnem Polju na Pokljuki pod nadzorom TO. Dopoldne pa so se še vedno pogajali o predaji s komando brigade garnizije v Kranju. Tudi meje so pod nadzorom TO, le na Ljubelju in Jezerskem še ne nadzoruje v celoti zelenega pasu. Ob pol dveh so nam na uredništvo sporočili, da se je predala posadka obmejne stražnice v Kuzmi v Prekmurju, Ob tem so našli mrtvega poveljnika stražnice. Vojaki na stražnici so povedali, da se je kapetan Zoran Stojanovič ubil sam. Iz Slovenske Bistrice nam je naš dopisnik sporočil, da vojaški helikopter z oznakami rdečega križa, ki je v bistriško vojašnico prišel že sinoči, še ni odletel. Vso noč so ga osvetljevali in nadzirali slovenski teritorialci. Iz posadke, ki čuva skladišče orožja na Ložnici sta prebegnila še dva vojaka. Sta Albanca, ki sta se odzvala pozivom, ki so jih po megafonu objavljali v albanščini. Kot poroča naš dopisnik, so tudi v bistriški vojašnici zamenjali poveljnika, vendar ta vest še ni potrjena. Nekaj minut pred dvanajsto so iz Šentilja sporočili, da so se obnovili • Pošast nadaljevanje s i. strani Zqnjo pomenilo počasen in boleč Sarnomor, kar najjasneje dokazuje Pfav današnji dan. Slovenci nismo hoteli vojne, Vf-‘ndar smo v dnu duše pričako-VqP najhujše, saj je bilo dokaj lQsno, da nekatera jedra stare ob-osti ne bodo popustila in da se .0 prav Jugoslavija raztreščila na lzjemno boleč način. Na dnu duše Srn° smo se upravičeno bali, da bosta naša suverenost in de-^o krači j a še enkrat kovali v krvi, al so vsa naša dejanja na poti k “vereni državi spremljali nasilni ogovori: od mitingov v Beogradu 0 včerajšnjih letalskih napadov. N° °d blizu smo spremljali srb-0 represijo na Kosovu in jo ve-. bolje razumeli kot marsikate-tr SVet°vni politik. Včerajšnji pre-£sljiv poseg srbske matere v hikajšnji skupščini pa dokazuje, didi tamkajšnji najobčutljivej-del človeške skupnosti, to je afere, pričenjajo razumevati av0 resnico pošastnega kolesja, n$ai bsto resnico, ki ločuje življe-°d smrti. Pretresljivo je bilo, ko so številni poslanci pregla-kh življenja z brezumnimi .,JCi Izdaja, izdaja1'. Kakšna za-ne°da vodilnih ljudi, ki iz revšči-so ,^stne9a naroda kalijo agre-iz?° orožje! Klici poslancev so ki Vened kot tragična izbira, ista, 1° storili generali. Urn 'i"10' da bo Prei ab sle/ pošast la r Q' da bodo za njo ostala trup-yp ruševine in požgani tanki. dra10'* da se bo ta del Evrope stično spremenil in da ni več s.0zn°sti, da bi komurkoli vsilili jn°r sistem. Tanki, letala, generali ž»lihovi zavezniki so bili pora-v 1 v trenutku, ko so se odprla n. a kosam in ko so zabrneli 50 0rji tankov in letal. Na žalost rQvCer>a za vse to ogromna, čep-tel' yeneralov to ne zanima. Zavr-'so Pošasten stroj, ki se vrti v r ni praznini. Tudi ta stroj se ustavil in izbrisal pošasti iz :tv * spopadi med teritorialci in vojaki JA, ki so se vkopali v bližini mejnega prehoda. Prišlo je do obstreljevanja. Teritorialci so z granatami iz zaplenjenih tankov obstreljevali položaje JA, medtem ko je JA odgovorila z granatami iz minometalcev in bretrzajnih topov. Slovenski teritorialci so v spopadu večkrat zadeli karavlo nad mejnim prehodom in jo hudo poškodovali. Ob tem času je bilo v Gornji Radgoni, kot poroča naš dopisnik Jože Pojbič, vse grozeče mirno. Po treh popoldne se bo začela nova runda pogajanj med tankovsko enoto JA in našimi. V radgonsko vojašnico so danes spustili dva očeta slovenskih vojakov. Oba sta govorila s svojima sinovoma in zdaj spet čakata pred vojašnico, kaj se bo zgodilo. Domačini so pred vojašnico poskrbeli za glasno ozvočenje, po katerem predvajajo oddaje Radia Slovenija, obenem pa po njem vojake seznanjajo s številom prebivalstva in otrok v Gornji Radgoni. Popoldne pa so vojakom v tankih očitno popustili živci in so začeli obstreljevati mesto. Granate iz tankovskih topov so poškodovale zvonik na cerkvi, kjer so le pred nekaj meseci postavili nove zvonove, poleg tega pa so zadeli tudi poslopje osnovne šole. V trenutku ko poročamo še ni znano ali so bile v Gornji Radgoni tudi človeške žrtve. Zločinski napad vojske na civilno prebivalstvo je potekal praktično pod očmi Avstrijcev, ki pa svojim slovenskim sosedom niso mogli pomagati. Po ustavitvi jedrske elektrarne v Krškem so danes dopoldne zagnali trboveljsko termoelektrarno. Za zdaj pošiljajo v omrežje le 17 megavatov električne energije, napovedujejo pa zagon do polne moči - 115 megavatov. Nekaj minut po 2. uri popoldne pa so sirene v Ljubljani zatulile alarm, ki je označeval letalski napad. Minuto pred tem je nad središčem Ljubljane odjeknila močna eksplozija. Kot je sporočil republiški minister za informiranje Jelko Kacin, je letalo preletelo Ljubljano in pri tem poskušalo prebiti zvočni zid. Hkrati pa je s tremi raketami poskušalo napasti radijski oddajnik na ljubljanskem radu, kar seveda potrjuje poskus, da bi onemogočili oddajanje vesti iz okupirane Slovenije v svet. Napad jim ni uspel, saj na gradu ni bilo nobene škode. V bližini Metalke, v Tivoliju in v bližini Delove stolpnice so očividci videli bel dim, ki je po ministrovih besedah posledica odmetavanja toplotne vabe, s katerimi so letala poskušala preusmeriti rakete TO. Ob 15.35 sta nad Vrhniko prileteli dve bojni letali JA in začeli obstreljevati mesto. To sta storili v dveh preletih. Po drugem so na njun napad odgovorili teritorialci. Po prvih poročilih se je en izstrelek zaril tudi pod stavbo sredi Cankarjevega trga. Po napadu so tanki odpeljali iz vrhniške vojašnice v smeri proti Logatvcu. Iz Maribora so sporočili, da je ob 14. uri iz mariborske vojašnice Franc Rozman - Stane pobegnilo 11 vojakov slovenske narodnosti. Skoraj dvodnevna pogajanja med tankovsko kolono, ki je že pred dvema dnevoma obtičala pred Dravogradom in slovensko TO niso uspela. Malo po 14.30 uri so se namreč tam začeli ostri spopadi. Po prvih vesteh je menda že sedem mrtvih. Iz Ljubljane v Trst z ušesom na radiu PQ, -----' " m IZjUI iolil ni Č^rnlja, kot se je to v zgodovi Slove a °čali o svoji usodi Sj ~ zgodilo na neizbežen način. oh; ?ncj bomo dokončno sami Ob vseh drugih težavah, ki so mnogo hujše, pa poseben problem predstavljajo potovanja po slovenskih cestah. Položaj na njih se stalno spreminja, boji, ki ne ponehujejo, pa na pot spravijo le tiste, za katere je to nujno. No po tednu dni bivanja »na fronti« - čeprav bi Ljubljano težko imenovali fronto, saj v njej razen terorističnih akcij in letalskih alarmov vsaj doslej na srečo pravih bojev še ni bilo -sem dobil iz redakcije navodilo, naj se vrnem v Trst. Odločitev je, najbrž narekovalo upanje, da se bo položaj v Sloveniji končno le umiril in da zato prisotnost dveh dopisnikov ni več potrebna. Če sem popolnoma odkrit, sem se navodila o »umiku s fronte« po eni strani kar nekoliko razveselil, po drugi strani pa me je imelo, da bi ostal v Ljubljani in z lica mesta še naprej poročal o dramatičnih dogodkih, ki se odvijajo z vrtoglavo naglico. Včeraj me je čakala še tiskovna konferenca ministra Janeza Janše, nato pa sem se podal na pot. Spremljali so me mešani občutki, saj je radio ves čas poročal o nadaljevanju spopadov. Tako se je proti Postojni pomikala oklepna kolona iz Pivke, pehota okupacijske vojske je napadala televizijski oddajnik na Nanosu, napetost je bila velika na sežanskem in koprskem koncu. Na pot sem krenil nekaj po 13. uri in se po predmestnih ljubljanskih ulicah - glavne prometnice so že od začetka spopada zabarikadirane s težkimi tovornjaki in avtobusi tsr minirane - prebil do vhoda na avtocesto na Dolgem mostu. Pred tem sem tako kot vsak dan v bližini tovarne Ilirija doživel prvo kontrolo, ki pa je bila zahvaljujoč velikemu napisu »Press« na prednjem in zadnjem steklu avtomobila in novinarski prepustnici bolj formalna. Pripadniki TO v maskirnih uniformah in oboroženi s singapurskimi avtomati Sar namreč na nekaterih najbolj občutljivih mestih podrobno pregledujejo skoraj vsak avtomobil. Avtocesta je bila popolnoma prazna, le tu pa tam je nasproti pripeljal kak avtomobil. Na vstopni cestninski postaji ni bilo nikogar, slučajnega potnika pozdravi le napis »avtocesta brezplačna«. Napis je samo v slovenščini, saj turistov tako ali tako ni. Do Razdrtega je pot hitro minila, nikakršnih ovir ni bilo, nikjer nobenega policijskega ali vojaškega avtomobila, nikjer nikakršnega znaka, da v Sloveniji divja vojna. Ta je prisotna le iz radijskega sprejemnika, ki je v teh dneh nepogrešljiv spremljevalec vseh, ki so zaradi takih ali drugačnih razlogov v Sloveniji. Nekje pri Razdrtem slišim o letalskem alarmu v Ljubljani, o bombardiranju položajev TO pri Krakovskem gozdu in o tem, da boji za oddajnik na Nanosu še potekajo. Precej bolj počasi napredujem in v Podnanosu je prva resnejša kontrola. Slovenski policisti so postavili zaporo in podrobno so pregledovali prav vsak avtomobil. Čez nekaj kilometrov se prizor ponovi, le da tokrat zadostuje novinarska izkaznica in teritorialec le pomaha z roko in že hitim naprej. Do meje so bile kontrole še tri. Toda potovanje je bilo precej bolj dolgotrajno, saj kontrolna mesta ustvarjajo prometne zamaške, tako da sem za pot od Ljubljane do Gorice potreboval več kot tri ure. Na bloku italijanskega financarja zanima, kako je v Ljubljani, ali je res, da so slovensko prestolnico včeraj bombardirali in kdaj bo vsega tega konec. Hitim s pojanjevanjem, čeprav odgovora na zadnje vprašanje ne pozna nihče. Po prehodu meje si rečem: »No, zdaj si pa že doma.« Iz radijskega sprejemnika pride napoved letalskega alarma v Novi Gorici in v Kopru. Toda jaz sem že čez mejo, na varnem in sploh ne pomislim, da je to v bistvu ravno tam, kjer se vozim in da sem dejansko še vedno tam, kjer divja vojna. Toda moje misli so že povsem drugje... RADO GRUDEN James Baker spreminja svoje stališče do obeh mladih republik ZDA se vse bolj približujejo uradnemu priznanju Slovenije Italijanska vlada z zaskrbljenostjo sledi stopnjevanju napetosti Civilne opazovalce čimprej v Slovenijo WASHINGTON, MOSKVA, DUNAJ — Velik premik v odnosu ZDA do vojne v Sloveniji! Premik je bil sicer napovedan, včerajšnje vojno divjanje JA pa je še pospešilo ta premik. V pogovoru, ki ga je namreč imel v VVashingtonu jugoslovanski veleposlanik z glasnikom ameriškega zunanjega ministra Jamesa Bakerja Lawrencejem Eagleburgerjem, je bilo to Bakerjevo stališče jasno izrečeno. ZDA bodo namreč priznale samostojni republiki Slovenijo in Hrvatsko, vendar če bosta do tega prišli po miroljubni poti. Bakerjev glasnik je še prek jugoslovanskega veleposlanika zahteval od jugoslovanskega vodstva, naj takoj zaukaže prekinitev ognja in takojšen umik vojakov v kaserne. ZDA ne odobravajo uporabo sile, zato pa zahtevajo, da se takoj prenehajo vse vojne operacije.To je tudi potrdil sam Baker v pogovoru z avstriskim zunanjim ministrom Moc-kom, ki je tudi odločno dejal, da Avstrja že nekaj dni zagovarja tako tališče, ki je torej odločno v prid Slovenije in Hrvatske. ZDA sicer niso še formalizirale nove politične linije do Jugoslavije in do dveh novih držav, vendar pa je neki visok funkcionar Bele hiše potrdil, da bo ta linija kaj hitro postala tudi uradna. Tudi ameriški predsednik Bush javno spreminja svoje stališče in je včeraj dejal, da ni nikdar izrekel besede »nikoli« in da se načelno strinja s samoodločbo narodov, pa čeprav so unilateralne. Baker se je celo delno opravičil Sloveniji in Hrvaški, da je takoj na začetku agresije v bistvu zagovarjal enotno Jugoslavijo, vendar pa je, po njegovih trditvah, to storil le, da bi prišlo do politične rešitve problema. ZDA so vedno zagovarjale samostojnost posameznih držav, začenši z Litvo, Latvijo in Estonijo, je še dejal Baker. Tudi iz Moskve prihajajo pozitivni signali. Glasnik Kremlja Vitalij Ignjatenko sicer ni povedal tistega, kar je dejal Baker, je pa izrazil zaskrbljenost in napovedal določene politične novosti do tega problema. Moskovski neodvisni časnik, ki je znan po treznih političnih analizah, piše, da je priznanje obeh novih držav s strani SZ le problem časa, saj ne more nihče zagovarjati nasilje nad suverensotjo nekega ljudstva. Medtem se je včeraj ponoči na Dunaju zaključilo izredno zasedanje KEVS, na katerem so proučili le problem Jugoslavije in ukrepe, ki jih mora ta čim prej sprejeti, ter napovedala današnje osrednje srečanje KEVS v Pragi (in ne njenega organa, ki poseže le v primeru vojaških posegov v eni od evropskih držav). »Krizni« organ KEVS je na Dunaju od Jugoslavije zahteval takojšnjo prekinitev vseh spopadov, povratek vojakov v vojašnice ter točne obrazložitve stanja s strani predstavnikov Jugoslavije, kar pa se baje ni zgodilo. RIM — Predsednik vlade Andreotti stalno sledi razvoju dogodkov v Sloveniji in Jugoslaviji. Italijanska diplomacije doslej ni dala nobene uradne izjave v zvezi s tem, vendar bo naredila kar je v njenih močeh in pristojnosti, da bo v Jugoslaviji čimprej prišlo do trdnega premirja. Oboroženi spopadi ob meji, prisotnost italijanske narodnosti v Sloveniji in na Hrvaškem so razlog več, da se tudi Italija premakne in prepreči, da pride do skrajne tragedije. Vladna komisija za zunanje zadeve bo o položaju v Sloveniji poročala danes v parlamentu. Tudi zunanje ministrstvo je izdalo sporočilo za javnost, v katerem med drugim beremo, da je poseglo pri predsedstvu Evropske gospodarske skupnosti, naj čimprej uredi vse potrebno, da se v Jugoslavijo pošlje civilne opazovalce. »Kršitve sprejetih obvez in zaostritev položaja so nas prisilile, da smo posegli pri ES, kajti prepričani smo, da bo prisotnost evropskih mirovnikov pripomogla k zmanjšanju napetosti. Zunanji minister De Michelis je ponovno potrdil svoja stališča, in sicer da je treba v Slovenijo takoj poslati evropske opazovalce, predvsem pa je treba preprečiti nasilna dejanja nad civilnim prebivalstvom. »Res je, da smo premirje določili na papirju, od naših sogovornikov pa je odvisno, da ga sedaj tudi udejanijo, brez novih, dodatnih zahtev in pogojev,« je dejal italijanski zunanji minister, ki se je nanašal predvsem na zahtevo Slovenije, da zvezna vojska zapusti njeno ozemlje. »Položaja v Sloveniji ne smemo primerjati z zatiranimi in zatiralci, saj je to neposreden spopad med različnimi vojaškimi enotami,« še ocenjuje De Michelis in ugotavlja, da bi bila odločilnega pomena tudi koordinirana akcija z Madžarsko in Češkoslovaško, o čemer bo verjetno govor na zasedanju KVSE. De Michelis bo prihodnje dni spremljal Cossigo na uradni obisk na Madžarsko in na Češkoslovaško. Šef nemške diplomacije se je v Bonn vrnil praznih rok Genscher pri slovenskem vodstvu BELJAK, BONN — Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher se je včeraj v Beljaku v Avstriji sestal s slovenskim vodstvom, pogovor s predsednikom Kučanom pa je potekal v Celovcu. Predvideni postanek v Ljubljani je bil iz varnostnih razlogov odložen. Ravno ob uri, ko bi moral nemški visoki gost pripotovati v Ljubljano, so skoraj po vsej Sloveniji divjali siloviti spopadi med enotami JA in slovenskimi oboroženimi silami. V pogovorih v Beljaku je šef nemške diplomacije povedal, da je močno zaskrbljen nad razpletom dogodkov v Sloveniji. Genscher je podprl predlog o civilnih opazovalcih, ki jih ES namerava poslati v Slovenijo, za to pobudo pa se bo še dodatno zavzel na današnjem sestanku KVSE v Pragi. Minister Genscher je šele po vrnitvi v Bonn jasneje ocenil dramatični položaj v Ju- goslaviji. Priznal in obžaloval je, da se je v Nemčijo vrnil praznih rok, oziroma da mu ni uspelo vzpostaviti dialoga miru, čeprav je njegovo potovanje temeljilo prav na tem upanju. »Premirje, ki se je že od vsega začetka pokazalo krhko in dezorganizirano, ni trajalo, napori evropske misije dobre volje so bili zaman, vendar bonnska vlada ne bo odstopila od svojega stališča,« je dejal Genscher. Skratka, dokler bodo na slovenskem ozemlju odmevali streli, Bonn (in Evropa) ne bosta priznala samostojne Republike Slovenije, »v Jugoslavijo pa se ne bo stekel niti groš iz nemške oziroma evropske blagajne«. Po propadli misiji Genscher sedaj računa na drugo potezo, in sicer na vzpostavitev tako imenovanega kriznega mehanizma Konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Petin- trideset funkcionarjev evropskih držav članic ter ZDA in Kanade bo danes in jutri v Pragi skušalo pobrati črepinje in ponovno sestaviti »razbiti vrč«, kot je predsednik Kučan označil nastalo situacijo. Glede jugoslovanske zvezne vojske pa je Genscher prepričan, da je »že v razsulu in da vojaki ukrepajo samovoljno, mimo vsakega političnega nadzorstva«. To prepričanje je še potrdila izjava generala Adžiča, ki je včeraj Sloveniji v bistvu napovedal vojno. »Jasno je, da stare komunistične sile, ki ohranjajo vodilna mesta v vojski, zavračajo vsako obliko splošnega razvoja in napredka, po katerem teži vsa država,« je še ugotavljal nemški zunanji minister. Taka vojska predstavlja še dodatno nevarnost, in je hkrat razlog več, da Evropska skupnost takoj učinkovito poseže. Preprečevanje informiranja Dogodke v Sloveniji spremlja v teh dneh okoli 50 tujih TV ekip. Za svoje poročanje v svet uporabljajo tudi usluge TV Slovenija. Dnevno odhaja v svet poleg slikovnih novic in poročil, ki jih pripravlja slovenska TV še več kot 100 unilateralnih poročil tujih dopisnikov na dan. Ker TV Slovenija poleg celodnevnega poročanja za domačo javnost in obveščanja tuje javnosti ni sposobna zadovoljevati čedalje večjih zahtev tujihporočevalcev, je ob pomoči in sodelovanju z evropsko radiodifuzno unijo (EBU) priskrbela zamejsko satelitsko postajo, s katero je mogoče zadovoljiti vse potrebe in zahteve tujine. Postaja, ki je medtem že dva dni operativna, pa v skladu z mednarodnimi konvencijami ne more delovati, saj ustanove SFRJ - prevsem Zvezna uprava za radijske zveze (SURV) ne izda potrebnega dovoljenja. In to navkljub maksimalni angažiranosti, porpoči in soglasju JRT. Dovoljenja ni, ker nista dala soglasja Zvezni sekreatariat za no trenj e zadeve in ljudsko obrambo. Jugoslovanske oblasti tako namenoma onemogočajo objektivno in neposredno informiranje tujine. Tiskovna konferenca slovenskega obrambnega ministra Janeza Janše Druga faza okupacijskega načrta »Okop 91« LJUBLJANA — »Očitno je, da se uresničujejo napovedi in proti Sloveniji zdaj agresorska jugoslovanska vojska začenja z drugo fazo načrta "Okop '91",« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal slovenski obrambni minister Janša. Ta načrt je v prvi fazi predvideval zasedbo mejnih prehodov in ključnih mest - predvsem letališč -v notranjosti Slovenije z oklepnimi enotami, v drugi fazi pa naj bi te oklepne enote še okrepili z rezervnim sestavom, prevzeli nadzor nad celotnim slovenskim ozemljem in končno odstranili legitimno izvoljeno slovensko vodstvo in prevzeli oblast. Ta scenarij potrjuje več dogodkov. Janša je poročal o zamenjavi na čelu 5. vojaškega območja, kjer je slovenskega generala Kolška zamenjal gene- ralpolkovnik Avramovič, ki je doslej načeloval 3. vojaškemu območju, doslej pa se je izkazal predvsem z vojaško »umiritvijo« Kosova. Poročal je tudi o napredovanju novih tankovskih kolon iz Jastrebarskega in Karlovca, ki naj bi prišle na »pomoč« oklepni koloni, ki je blokirana v Krakovskem gozdu pri Krškem. Okupatorska vojska je udarila tudi z letali in bombardirala položaje TO, napadla pa je tudi oddajnike na Krvavcu, Kumu in Nanosu. Janša je povedal, da so iz preventivnih razlogov ustavili tudi jedrsko elektrarno v Krškem. Vse te akcije okupatorske vojske so imele očiten cilj, da najprej preprečijo prihod nemškega zunanjega ministra Genscherja v Ljubljano, kar jim je tudi uspelo. Minister Janša je tudi opdzoril na zavlačevanje zvezne vlade in njenega predsednika Markoviča, ki bi moral imenovati oziroma potrditi člane meddržavne komisije za pogajanja o umiku sil jugoslovanske vojske. Slovenija je svoje člane takoj imenovala, Markovič pa kljub trikratnemu pismenemu in telefonskemu posredovanju predsednika slovenske vlade Peterleta tega ni storil. Dokler ta komisija ne bo formirana, pa ni mogoče dogovarjanje za umik tistih enot JA, ki so blokirane na dveh mestih. Tu gre predvsem za oklepni koloni v Krakovskem gozdu in za tisto, ki je obkoljena pri Brniku. Janša je tudi povedal, da bi se druge okupatorske enote, ki so blokirane le na enem koncu, lahko takoj premaknile in vrnile v najbližje vojašnice in to z vsem orožjem in tehniko, vendar tega kljub dogovarjanju ni storila niti ena enota. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi podpredsednik slovenske vlade in minister za gospodarstvo dr. Andrej Ocvirk. Ta je povedal, da slovenska proizvodnja deluje še v obsegu, ki zadošča za izpolnjevanje izvoznih obvez. Spregovoril je tudi o važnosti zagotavljanja carinjenja uvoza, ki zdaj za slovensko blago poteka le na tistih prehodih, ki jih nadzira slovenska policija. Precej težav v gospodarstvu pa je zaradi težav v prometu in zato zdaj cestni transport preusmerjajo na železnico, ki za zdaj deluje še normalno. Prav tako deluje še telekomunikacijski sistem in to kljub stalnim napa- dom agresorske vojske na te zveze. Podobno je tudi s preskrbo z električno energijo. Zaradi groženj z napadom na jedrsko elektrarno v Krškem so to včeraj zaustavili, del izpadle proizvodnje pa bodo nadomestili z nadomestno termoelektrarno. Ocvirk je ob tem še opozoril, da zaustavitev proizvodnje v JE Krško ne predstavlja še nobenega jamstva, če bi morebiti prišlo do napada. Ta bi pomenil pravo katastrofo. Slovenski podpredsednik je spregovoril še o plačilnem prometu, ki v Sloveniji in s tujino poteka dokaj normalno, velike težave pa so se začele pojavljati pri tem prometu z drugimi jugoslovanskimi republikami. RADO GRUDEN Iskanje mirne rešitve ne more mimo neizbežnega: priznanja Jugoslavija in Slovenija sta bili tudi včeraj v središču kometarjev na prvih straneh italijanskih časopisov. Tokrat smo izbrali dva najbolj značilna, ki sta jih priobčila dnevnika La Repubblica in beneški II Gazzettino. Uvodnik Repubblice je podpisal znani italijanski zunanjepolitični komentator Alberto Ron-chey, ki v prvem delu svojega razmišljanja obnavlja zgodovinske etape na Balkanu, nato pa se vprašuje, kako se bo končal pretresujoč in krava-vi spor, ki se je 25. junija začel z razglasitvijo slovenske in hrvaške suverenosti in neodvisnosti. Svet gleda s pridržanim dihom na tisto, kar bi lahko degeneriralo v postmoderno ponovitev balkanskih vojn - piše Ronchey - Ljubljana in Zagreb pa se z beograjskim hegemonizmom ne uspeta sporazumeti o odcepitvi, kot se jima niti ne uspe energično odtrgati iz objema »velike Srbije«. V tem oziru - dodaja člankar - je izziv manj tvegajoč za etnično homogeno Slovenijo, kot za Hrvaško, kjer je Srbov kar 11 odstotkov, vendar je prva prav iz tega razloga morala že utrpeti travmatične napade migov in tankov T-62. Osnutek kompromisarskega sporazuma na meglenih konfederativnih predpostavkah - nada- ljuje uvodničar Repubblice - je za Ljubljano, potem ko je Slovenija v zadnjih dneh doživela krvave in brezobzirne napade, že presežen. Še več, vse kaže, da bo Slovenija prevzela politični model Avstrije, ki je smatrana kot gravitacijski center bodoče mitelevropske skupnosti, sposobne, da združi Dunaj, Ljubljano, Zagreb, Budimpešto in Prago. Zahodne diplomacije torej nihajo med dvema težnjama ali nezdružljivima potrebama, med zasledovanjem stabilnosti v Evropi in med spoštovanjem pravice narodov do samoodločbe. Na eni strani vrenje prevelikega števila nacionalizmov ali indipendentizmov v krhkem kontekstu vzhodne Evrope rojeva strah pred verižnimi in neobvladljivimi konflikti, in to ne samo v Jugoslaviji. Onkraj Donave bi se na primer lahko proti Budimpešti dvignila madžarska Transilvanija, proti češki Pragi pa Slovaška. Po drugi strani pa bi toleriranje neusmiljenih represij in zanemarjanje načel o samoodločbi lahko povzročilo zelo hude in nevarne precedense. Dovolj je pomisliti na primer na spore med Moskvo in pribaltskimi državami, Moldavijo, Georgijo in Armenijo. Navdahnjene z najboljšimi nameni - zaključuje Ronchey - si zahodne diplomacije prizade- vajo, da bi uspavale osemdeset let balkanskih sovraštev in da ne bi trčile v tragični smisel zgodovine. Lahko jih razumemo. Toda ob upravičeni izbiri miru ni mogoče zapirati oči pred neizbežnim. Po mnenju avstrijskega kanclerja Vranit-skyja in - med mnogimi drugimi - preroškega pripovednika Kundere, se zdi zdaj neizbežna predvsem neodvisnost Slovenije, takoj za njo pa še Hrvaške. Ni namreč potreben, pravijo, vesoljski teleskop, da bi videli smer, v katero gredo dogajanja onkraj Alp in Jadrana, ne da bi pri tem pozabili na grozovito inflacijo dinarja in na Gazzettina pa najdemo uvodnik Maurizia Cerrutija, ki takoj v začetku pravi, da nihče ne ve, kako se bo končala »ta srbsko-hrvaška-slovenska vojna«. Toda nekaj - ugotavlja - je gotovo: jugoslovanska federacija je mrtva. In nič niso pomagali ne Baker, ne De Michelis, ne Evropska skupnost ali Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi s svojimi poskusi, da bi oživili njeno »enotnost«. Mesece trajajoč poskus, da bi znižali vročico Balkana z močnimi injekcijami dolarjev in ecu-jev Beogradu - ugotavlja Cerruti - je gromko propadel. Prav ima kancler Kohl, ko pravi, da ne jugoslovanski dolg do tuj me. Na prvi strani včerajšnjega načela samoodločbe gre finansirati velikosrbskega režima, ki s svojo armado drži za talca dva cela naroda. Plačevanje odkupnine strahu pred brežnjev-skim izsiljevanjem za to, da se reši videz popuš-. Čanja napetosti, je bila stara politika Zahoda -vključno z Zahodno Nemčijo - v hladni vojni. Kam je pripeljala? K velikemu novemu oboroževanju na Vzhodu, k umetnemu preživetju ideo-loško-vojaškega kolosa grozljive moči, a izredno krhkih temeljev (ki se je kot smo videli sam uničil) in k strategiji napestosti, ki je močno ogrozila marsikatero zahodno demokracijo, med njimi tudi našo (z Rdečimi brigadami in z atentatom na papeža). Evropa dvanajsterice sedaj lahko tudi hlini -začasno in upajoč v prihodnost - da priznava kot prave demokracije (in jih torej tudi subvencionira) nekatere režime, ki so na Balkanu zamenjali samo etiketo, ne pa tudi metode, voditelje in strukture: v Albaniji, Romuniji in Bolgariji. Toda spraviti Jugoslavijo v mavec upajoč, da bo vstala od mrtvih, ker je »nedotakljivost evropskih meja zapisana v Helsinški listini« - zaključuje Gazzet-tinov uvodničar - bi bil pravi nesmisel! EGS ne more prevzeti mesta Brežnjeva pri obrambi jaltske Evrope, pregažene s sesutjem komunizma. Finančna pomoč in solidarnost iz vseh krajev dežele Zamejci za matico Poziv kriznega štaba: Pomagajmo Sloveniji! POMOČ SLOVENIJI Objavljamo sporočilo kriznega štaba Slovencev v Italiji, ki redno spremlja dogajanje v Sloveniji in v katerem sodelujejo SKGZ, SSO, Slovenska komponenta DSL, SSk, Slovenska komponenta PSI, Gibanje za komunistično prenovo in zastopniki slovenskih organizacij iz videmske Pokrajine. Slovenske organizacije, stranke in zastopniki, zbrani na redni seji kriznega štaba v Trstu, so dali pobudo za zbiranje solidarnostne in humanitarne pomoči republiki Sloveniji. V ta namen so bili v sodelovanju z bančno sekcijo SDGZ odprti tekoči računi pri Tržaški kreditni banki, Hranilnici in posojilnici na Opčinah in Hranilnici in posojilnici v Nabrežini s pripisom "POMOČ SLOVENIJI '91". Pod istim geslom poteka nabiralna akcija tudi na Goriškem. •Kot rečeno, bodo tako zbrana sredstva namenjena solidarnostni in humanitarni pomoči republiki Sloveniji za ublažitev posledic vojaške agresije na Slovenijo. Posameznike, podjetja, ustanove in društva, ki so voljni prispevati denarna sredstva za ublažitev posledic vojaške agresije na Slovenijo, pozivamo, da položijo v ta namen nakazana sredstva na tekoče račune navedenih denarnih ustanov oziroma njihovih izpostav: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA -Sedež Trst — 01.6560/54 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — 9626 HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA — 65283-1 KMEČKA BANKA - GORICA — 61001 HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB — 1720 HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE — 23/7 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA -Filiala Čedad 02.200/89 Sedež kriznega štaba odgovarja na telefonsko številko SKGZ 368094, fax 368158. Med Tolminci včeraj mirno, a ljudi je strah hvazi solidarnosti od Vidma do Trbiškega ČEDAD, TOLMIN — Alarm pred možnim zračnim napadom, ki so ga sprožili včeraj zjutraj na Novogoriškem, je tudi na Tolminskem povzročil veliko preplaha in ljudje so z zaskrbljenostjo gledali v zrak v pričakovanju najhujšega. Čeprav sta si Novogoriška in Tolminska sosedi, na Severnoprimorskem niso zatulile sirene in ljudem ni bilo treba v zaklonišča. Na tolminskem županstvu, kjer potekajo koordinacijske službe za celotno področje, so nam povedali, da ni bilo razloga za alarm. Sicer to ne pomeni, da je Tolminska izvzeta od morebitnih zračnih napadov. Tudi v teh krajih so namreč objekti, ki so "tarča" okupacijske vojske in zato obstaja možnost tovrstnih barbarskih dejanj. Ob tem smo izvedeli, da se iz dneva v dan veča število vojakov (locirani so v tolminski kasarni in drugih karavlah), ki se predajajo članom teritorialne obrambe. Tako je bilo tudi s karavlo, ki je branila mejni prehod na Ratečah (Pusine). Ob predaji so vojaki JA teritorialcem prepustili tank in nekaj oklopnih vozil. Nekaj vojakov je zbežalo v bližnje gozdove in občasno strašijo prebivalstvo; takih primerov je največ v Logu pod Mangartom. Teritorialci so zajeli skladišči orožja in izsilili predajo vojaških straž. Čeravno s povečano napetostjo je tudi včerajšnji dan na Tolminskem minil brez večjih incidentov. Skoro povsod obrati delujejo, čeprav je delo zaradi pomanjkanja repromateriala in težav s prevozi marsikje okrnjeno. Tudi trgovine so bile včeraj odprte in založenost z najnujnejšimi prehranbe-nimi izdelki je na zadovoljivi rav-ni.Delne težave imajo le s peko kruha. Osrednjo pekarno, blizu vojašnice, so iz varnostnih razlogov zaprli. Sicer so se predstavniki civilne zaščite dome- nili z dvema zasebnikoma, ki bosta povečala storilnost v njunih trgovinah. S turističnega vidika sta Tolminska in Bovška povsem osamljeni. Še zadnji turisti, ki so bili tod na počitnicah, so zapustili Gornjo soško dolino. Kot že rečeno, so cestne zveze s Tolminsko otežkočene zaradi postavljenih barikad. To pa ne omejuje zasebnega avtomobilskega prometa, ki se lahko "prebija" mimo barikad. Na štabu za civilno zaščito pa prosijo vse, naj se ne podajo na pot, če za to ni večje potrebe. Včeraj so usposobili celoten želežniški promet. Na progi Je-senice-Nova Gorica vlaki vozijo štirikrat dnevno. Vlak vozi tudi iz Ljubljane do Podbrda. Zaostreni položaj je v bistvu onesposobil promet na mejnih prehodih. Včeraj odprti mejni prehodi Predel, Učeja in Robič. Prometa skoznje pa sploh ni bilo, če izvzamemo nekaj videmskih avtomobilistov, ki so se napotili na Petrolove bencinske črpalke. Tudi na Videmskem se večajo izrazi solidarnosti do Slovenije. Furlanski senatorji Claudio Beorchia, Franco Castiglione in Paolo Micolini ter poslanci Danilo Bertoli, Silvana Facchin-Schiavi in Gabriele Renzulli so izrazili zaskrbljenost nad vojaško intervencijo in izrekli popolno solidarnsot Sloveniji in Hrvaški, ki imata pravico stopiti na pot samostojnosti in samoodločbe. Solidarnost so izrazili tudi predstavniki Zelenih s Trbiškega, deželni svetovalec DSL Ugo Poli kot predsednik deželne komisije za sodelovanje s tujino in člani deželnega vodstva mladinske federacije republikancev, ki izražajo zaskrbljenost nad usodo italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. RUDI PAVŠIČ Svet slovenskih organizacij MnOŽitCV SOMamOStllih i/jaV Sloveniji po vojaškem napadu V Furlamjl-Julijski krajini TRST — Glavni odbor Sveta slovenskih organizacij je svojo zadnjo sejo, ki jf “ila v ponedeljek, 1. julija, v celoti posvetil vojaškemu napadu na Slovenijo, s aterim jugoslovanski totalitarni režim — kakor piše v tiskovnem sporočilu SSO , ogroža mlado slovensko demokracijo in skuša preprečiti uveljavitev sloven-vKe samostojnosti in suverenosti, za katero se je izrekla velika večina Slovencev domovini in katero so Slovenci zunaj uradnih meja pozdravili kot uresničitev anl in upravičenih teženj več generacij Slovencev. , Odbor Sveta slovenskih organizacij je ob izbruhu krize in ob prvih vojnih dogodkih izrazil solidarnost slovenskemu vodstvu v pismih predsedniku Kučanu //Sadnemu predsedniku Peterletu, istočasno je nastopil tudi pri predsedniku z Pijanske vlade Andreottiju in pri zunanjem ministru De Michelisu ter ju po-tjVal' naj Italija nemudoma prizna slovensko samostojnost in tako formalno zašči-n°v° državo pred reakcijo iz Beograda. Svet slovenskih organizacij je obenem izrazil obžalovanje za zapoznelo spo-anje pravičnih zahtev Slovenije, kar je izraz dejanskega nepoznanja resničnega stanja. To je prišlo do izraza tudi pri skupnih stališčih držav Evropske gospodarske skupnosti, Združenih držav in OZN. Očitno je, da so prevladali interesi, , se Prepletajo s sebičnim stališčem za ohranitev takih razmerij, ki bi zagotovila stoječe ravnotežje v Evropi. Šele po prvih žrtvah so se sile Zahoda zavedle snosti stanja in kasnejši dogodki so toliko bolj podčrtali zgrešenost takega Podcenjevanja. Posledice so zdaj tu z žrtvami in strahotnim razdejanjem in odgo-0rnost pade tudi na Evropo. fe ^v.et slovenskih organizacij je takoj pristopil k skupnim pobudam in mani-,st*djam v sodelovanju z drugimi političnimi, kulturnimi in socialnimi silami, n- “i protest slovenskega naroda čimbolj odmeval in da bi se tembolj slišal PrJ?°V P° pomoči. Prav tako se je Svet slovenskih organizacij zavzel za p ^bivanje podpore in simpatij pri večinskem narodu in njegovih državnih in F btičnih predstavnikih, da bi se opredelili za pravično slovensko stvar. SSO Poveduje, da bo še nadaljeval s svojo akcijo na naj višje državne in vladne tak8ne ter na Politične in socialne kroge v deželi in v mednarodnem svetu, prav Sl pa.se bo obrnil tudi na Vatikan s prošnjo za čimprejšnje formalno priznanje °venije kot samostojne države. Sl Istočasno se je SSO takoj pridružil akcijam, katerih namen je pomagati . °veniji za oblažitev posledic zločinskega napada. Člani odbora so na ponedelj-Ljnt>Seb odPrli nabirko z nakazilom milijon lir na račun slovenske vlade pri ro, obJANSKI BANKI. Odbor Sveta slovenskih organizacij poziva vse slovenske laku 61 nai radodarno in velikodušno podprejo potrebe Slovenije. Za izkazilo nko izbirajo: .. — devizni račun Ljubljanske banke 50100-620-133-25731-11723/4 s pripisom Ponri°Č ref>' Sloveniii za ublažitev posledic agresije", ki je odprt pri vseh kores-slo dentih Ljubljanske banke. Na ta račun je moč vložiti prispevke na vseh voskih bankah v zamejstvu. Obenem pa je odprla tak račun tudi podporna § an,ova CARITAS, ki se je za to obrnila tudi na sorodne ustanove v tujini. Posl ° tepa devizne9a računa je: L.B. d.d. 140-727001—59675/38 s pripisom' "za ja v TdlCG a9resBe • Obenem bodo darovalci lahko to storili tudi na sedežu SSO-Irstu, ul. Donizetti 3 ter na uredništvu Katoliškega glasa na Placuti v Gorici. in rSve3 slovenskih organizacij sodeluje tudi v obeh kriznih štabih na Tržaškem za rl or^*tem' Vse potrebne informacije v zvezi z nakazilom prispevkov oziroma ruge oblike pomoči pa se lahko obrnete na sedeža SSO v Trstu in Gorici: TRST Po vsem, kar se je zgodilo zadnje dni, a zlasti po pretrganju premirja, do katerega je prišlo na pobudo Evropske skupnosti, je potrebno, da tudi italijanska vlada in parlament revidirata svoja stališča in se izrečeta za priznanje Slovenije. To je poudaril včeraj deželni odbornik FJK za industrijo Ferruccio Saro s pripombo, da se tozadevno že usmerjajo države kakor Nemčija in Avstrija in da si Italija tokrat ne sme privoščiti vnovične zamude. Mednarodno priznanje Slovenije - je dejal Saro - bi olajšalo proces za določitev novega stanja na Balkanu, kajti destabilizacija tega dela Evrope bi se razširila še drugam. Občinski svetovalec Zelenih v Trstu Paolo Ghersina je naslovil na tržaški sedež RAI in prek tega na pristojne organe poziv, da spričo zastrtja Televizije Koper oziroma uničenja radijskih in televizijskih repetitorjev v Sloveniji primerno priskočijo na pomoč in zagotovijo redno informiranje javnosti o dogodkih onkraj meje. Za takšno pomoč je na primer že zaprosil Radio Koper, ki je pri tem naletel na ugoden odziv Radia Radicale. Deželna svetovalka DSL in podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina ter poslanka italijanske narodnosti v parlamentu Republike Slovenije Isabella Flego sta se v teh tragičnih trenutkih obrnili na ženske z obeh strani meje, naj pristanejo na sledeči poziv: »Zenske zavračamo napad na pravico do samoodločbe slovenskega naroda in vsako obliko nasilja. Mednarodno skupnost pozivamo k poiskanju takšnih rešitev, ki naj zagotovijo mirno sožitje, osvobodijo žensko in moškega strahu ter prisile z orožjem in zajamčijo vsem subjektom, ki so vpleteni v to tragedijo, uživanje pravic, ki jim gredo. Ženske podoživljamo naše izkušnje kot obmejne državljanke v želji, da bi se podrla sleherna pregrada, ki bremeni ta naša ozemlja in istočasno tudi našo vest. Predsednik tržaške Skupine 85/Gruppo 85 Roberto Dedenaro je iz- Telefon za Belo hišo V okviru tiskovne konference na TV Slovenija so v torek sporočili telefonsko številko vvashingtonske Bele hiše. Na to številko lahko telefonira vsak, ki bi rad izrazil svoj protest, nezadovoljstvo ali zaskrbljenost v zvezi s krvavimi dogodki v Sloveniji. Od 15. do 23. ure sprejema sporočila tajnica, ki obljubi, da bo protest prenesla predsedniku ZDA Bushu. Kdor obvlada angleščino, lahko govori v tem jeziku, vendar nista ne slovenščina ne italijanščina nobena ovira. Telefonska številka Bele hiše je: za klice iz Italije 001/201/45-61-111 SSO - Trst - tel. 040/370846 SSO - Gorica - tel. 0481/536455 za klice iz Slovenije 991/201/45-61-111 javil, da se je ta skupina že od samega nastanka borila za priznanje in ovrednotenje različnih etničnih in kulturnih komponent mimo vsakega nizkotnega nacionalizma, prav zaradi tega pa gleda zdaj z zaskrbljenostjo in grozo na dogajanja onstran meje. Evropa brez meja, kakršno smo si, morda naivno, predstavljali, ni predvidevala kriz in dogodkov tolikšnega obsega in tudi za nas je zdaj grenko spoznanje, kako razsežno je bilo podcenjevanje procesov in ogromnih težav, ki jih prinaša s sabo novi evropski in svetovni red po razpadu blokov. H gradnji nove Evrope bo lahko pripomogla edinole prenovljena vloga mednarodnih organizmov, kajti upati v avtomatične spremembe samo zato, "ker je zid padel", bi pomenilo prikriti en del stvarnosti in pozabiti, do kolikšne mere smo tisti zid v določenem pogledu gradili tudi mi na Zahodu, je med drugim še dejal Dedenaro in poudaril, kako važno vlogo bi utegnil odigrati v mirovnem procesu sam Trst s svojimi prestižnimi znanstvenimi ustanovami in gospodarskimi izkušnjami. Predsednik deželnega Confcoltiva-torija Dante Savorgnan pa je predsedniku Zveze zadrug v Sloveniji Leu Frelihu in prek njega vsem kmetovalcem v Sloveniji izrazil najglobljo solidarnost te kmečke organizacije vpričo »neprestanih pojavov agresije jugoslovanske zvezne armade na miroljubno in civilno prebivalstvo Slovenije« z voščilom, da bi dosegli suverenost in neodvisnost po nenasilni poti. Confcoltivatori bo podprl vsako politično pobudo v smeri razrešitve problema v duhu načela o samoodločbi. Prav tako se bo zavzemal za vzpostavljanje čedalje tesnejšega sodelovanja med slovensko državo in Furlani-jo-Julijsko krajino in sicer po principih, ki navdihujejo Delovno skupnost Alpe-Jadran. Vojna na Fernetičih! Po nekaj dneh neuspešnih pogajanj z vojsko in enoto zvezne milice, ki sta v petek zavzele mejni prehod pri Sežani, so včeraj popoldne na mejnem prehodu počili streli. Do večernih ur, ko se je nekoliko umirilo, na slovenski strani ni bilo žrtev. Pač pa kaže, da je en vojak okupacijske vojske umrl, nekaj pa naj bi jih bilo ranjenih. Vse kaže tudi, da je prišlo med vojaki do neposlušnosti in da so se vojaške enote streljale med sabo. Te vesti je bilo sinoči še težko preveriti, saj vojaki niti rešilcu Rdečega križa niso dovolili, da bi se približal položajem, ki so jih zavzeli okupatorji. Slovenska vojska je bila včeraj popoldne razmeščena v grmovju nekaj metrov pred bencinsko črpalko pri mejnem prehodu. Bila je le kakih 60 do 80 metrov od okupatorja, ki se je skrival za kucljem neposredno pred prehodom (gledano s sežanske strani). Slovenska stran je štela kakih 90 mož, teritorialcev in miličnikov, ki so bili opremljeni z uničujočimi protitankovskimi minami. Nasprotnikov je bilo v začetku približno prav toliko, razpolagali pa so s šestimi tanki in nekaj oklepnimi transporterji. Orožje je prvič zarožljalo opoldne: le nekaj strelov. Bili so namenjeni vojaku, ki je srečno pribežal na slovensko stran. Malo zatem je v Sežani zatulila sirena, ki je zavijajoče naznanjala letalski napad. Cez deset minut je druga sirena oznanila, da je nevarnost mimo. Medtem je »trdi« polkovnik Stanko Jurič na Fernetičih ultimativno zagrozil, da bo s tankom streljal na vodovod pri Lokvi, če slovenski vojaki do 16. ure ne bodo umaknili svojega obroča. Trinajst minut po preteku ultimata so na fronti spet streljali: tudi tokrat proti prebeglim vojakom. Do večera jih je vojsko zapustilo kakih deset: ko so jih slovenski vojaki zasegli, so še imeli pri sebi zavoje cigaret, ki so jih zasegli pri razdejanju Kompasovega duty free shopa, kar vse priča o brutalnosti okupatorja. Vojakom so zasegli veliko število starih nemških brzostrelk vrste schmeisser in drugo orožje. Le nekaj minut zatem je prišlo do najhujšega strelskega spopada. Bilo je, ko se je pomočnik komandanta za zaledje Igor Trebeč z drugim vojakom približal fronti, da bi slovensko vojsko oskrbel s hrano. Mitraljezec je z enega od tankov sprožil proti njemu s težke tankovske strojnice 20 sekund trajajoči rafal, ki je dobesedno oklestil vrh visokega grma, v katerega sta se vojaka skrila, a ju na srečo ni zadel. Slovenski vojaki so odgovorili na ogenj, po slabi minuti pa se je streljanje vendarle poleglo. V tem spopadu je imel tudi eden od slovenskih ostrostrelcev dokaj sreče: krogla mu je preluknjala kapo, a ga ni ranila. Pred menzo podjetja Marmor pri sežanskem tovornem postajališču, kjer sem skupaj z nekaterimi fotografi sledil oboroženemu spopadu, je bilo »vroče« še nekaj minut po 17. uri. Tankovska strojnica se je spet oglasila in nad nami je — v razdalji nekaj desetin metrov — švignila Gost dim se je valil nad fronto pri Fernetičih, a gasilci so se morali vrniti, ker jim okupatorji niso dovolili posega (foto Kemperle) krogla. V smeri proti Sežani je bilo na cesti, ki pelje v mesto, opaziti cestno blokado s štirimi tovornjaki. Kakih petdeset metrov pred blokado (s strani Fernetičev) so slovenski vojaki postavili počez košato drevo, med vejevjem pa je bilo opaziti več protitankovskih min. Iz strani proti Fernetičem, proti fronti torej, je bilo slišati le streljanje težkega in lahkega avtomatskega orožja. Po vsakem streljanju se je nad kraško gmajno začel dvigovati na več krajih gost dim. Rafali so zanetili ogenj, ki se je na suhi travi in s pomočjo rahlega vetriča kmalu razplamtel. Največje pogorišče je bilo na griču na desni strani fronte, proti Repentabru, gorelo pa je tudi v neposredni bližini prehoda. Sredi popoldneva je zvezna vojska še dovolila gasilcem, da so posegli in pogasili prva pogorišča, proti večeru, ko se je ogenj še najbolj razširil, pa so jim okupatorji z grožnjami onemogočili poseg. Prav tako je zvezna vojska prepovedala rešilcu sežanskega Rdečega križa, da bi se približal, potem ko so ga bili poklicali na pomoč. Proti šoferju vozila so uperili brzostrelko, da je moral takoj obrniti vozilo in se vrniti na svoje nadzorno mesto. Prav bolničarji so povedali, da se bržda vojaki streljajo med sabo: med njihovim posegom je slovenska vojska spoštovala premirje, s strani okupatorjev pa so se oglasili streli, ki niso leteli na slovenske vojake... Že popoldne je prišla v Sežano vest, da sta se slovenski vojski predali stražarnica na Gorjanskem in kasarna pri Velikem dolu. Malo zatem je stražarnica na Gorjanskem zletela v zrak. V času, ko poročamo, ni še znano, zakaj je eksplodirala; vojakov takrat vsekakor ni bilo v njej. V našo »postojanko« za fronto so popoldne prispele preko radijskih zvez slovenske vojske tudi druga spročila. Malo pred odhodom rešilca proti Fernetičem je prišla s sežanske kasarne 5. bataljona VDV na Bazoviški cesti vest o »poškodovanem« vojaku, ki naj bi potreboval zdravniško pomoč. To je bil nadaljnji znak o veliki napetosti in živčnosti, ki vlada med samimi okupatorskimi vojaki. Po sedmih dneh obleganja in po prvem oboroženem spopadu so se začele vrste armade tudi na Sežanskem močno razkrajati, kar je — navsezadnje — še adut več v rokah slovenske milice in teritorialcev. MARJAN KEMPERLE Zmaga v Sežani! Slovenska vojska v Sežani je slavila včeraj prvo zmago malo pred 11. uro. Okrepljena enota miličnikov je v nekaj trenutkih obkolila zeleni vojaški transporter, ki je že ob sobote stal pod nadzorstvom slovenskih oboroženih sil na trgu pred sežansko železniško postajo. Komandant slovenske mejne milice na postaji Josip Žugelj se je približal transporterju in zaukazal vodniku vojaške enote, naj se takoj preda, sicer bodo vozilo v eni minuti razstrelili. Vojakom so dali možnost častnega umika, z orožjem, a - seveda brez transporterja. Vodnik in 9 vojakov je takrat uvidelo, da gre za njihova življenja; skočili so z vozila in se predali. Med njimi so bili tudi trije Slovenci. Vojake so nato z avtobusom prepeljali v sežansko kasarno; pridružili so se jim tudi zvezni miličniki, ki so za- pustili mejni prehod na železniški postaji. Potem ko so se vojaki umaknili, so, se miličniki »lotili« transporterja. V njem so našli nekaj dimnih bomb, nekaj municije, zaboj s hrano (z zapadlostjo leta 1989!) in manjšo čutaro z malo vode. Med pregledom miličnikov je teritorialec Brane Vouk z modrim razpršilcem napisal na prednjo in bočni strani vozila začetnici teritorialne obrambe »TO«, kar so radovedneži pozdravili z bučnim aplavzom. Sam Vouk, vešč voznik vojaških vozil, je nato sedel za volan in pognal transporter do trga za občinskim poslopjem, kjer so ga usposobili za nadaljnje vojaške operacije. Še prej pa se je zmagoslavno nastavil fotografom za »zgodovinski« posnetek, (mk) Mednarodni mejni prehod Fernetiči je bil včeraj še v rokah jugoslovanske armade FERNETIČI — Kramljal sem z italijanskimi cariniki. Vsi so bili opremljeni z daljnogledi. »Streljajo, streljajo,« je nekdo zakričal. Res je bilo na drugi strani meje slišati dva kratka rafala in nobenega sogovornika ni bilo več. Čez nekaj časa, bilo je nekaj po 16. uri, so se rafali ponovili, tokrat močnejši in daljši, nekateri so trdili, da iz kalašnikov, drugi spet, da je šlo za težko strojnico. Mejno osebje se je počasi, z daljnogledi v rokah, spet pojavilo in gledalo na drugo stran, kjer so bili vojaki in drugo osebje jugoslovanske armade, ki so držali mejni prehod, a dogajalo se ni nič posebnega. Neki snemalec je vztrajal ob mejni zapornici, dokler mu ni mejno osebje odločno ukazalo, naj se spravi bolj na varno. Napotil sem se na drugo stran ploščadi, tik ob mejnem prehodu, kjer je bila odprta lekarna. »Moramo imeti odprto, tako so lastnici lekarne dejali na kvesturi. Tu spodaj, malo pred mejnim prehodom (kjer so varnostne sile zaustavljale vse razen redkih novinarjev ali snemalcev, op. ur.) pa so mi dejali, da grem naprej na lastno odgovornost,« je povedala mlada Barbara Zacchigna, uslužbenka v lekarni.« »Sfe pred temi dogodki imeli veliko prometa?« »Veliko, prihajali so šoferji tovornjakov, kupci iz Jugoslavije, kjer manjka precej vrst zdravil, a tudi ljudje iz bližnjih vasi. Sedaj prometa dejansko ni, dve tri osebe zjutraj, prav toliko popoldne, to je vse.« O tem se ni bilo težko prepričati. Ves čas, ko smo tam stali, ni bilo nikogar, pri cestni zapori pred samim mejnim prehodom, kjer je bilo nekaj radovednežev, so nam povedali, da so od 13. ure naprej prišli le štirje avtomobili, dva iz Švice, eden iz Nemčije ter neki Tržačan. Nemec je nameravl v Pulj, na počitnice, a ni vedel, čemu gre naproti. Po domači krajevni televiziji naj ne bi bili povedali nič takega, kar bi ga lahko odvrnilo od potovanja. Potnika iz Švice pa sta bila jugoslovanska državljana -na začasnem delu v tujini. Tržačan pa je hotel po bencin. Zadnja dva dni ga ni bilo v Trstu, nič ni vedel, kako je, in je po stari navadi hotel zaviti po gorivo. Telefon v lekarni je ves čas brnel, in končno je prišlo za mlado Barbaro tudi odrešujoče sporočilo, da lahko le- karno zaprejo: čeprav gre za javno službo, pa je na tako izpostavljenem mestu, da res ni imelo smisla še naprej tvegati. »Začela sem delati 11. junija, saj sem univerzo končala aprila, zato lahko razumete, kako mi je. Ne samo, da je to moje prvo delo, tudi take situacije nisem nikoli doživela. Doma sem iz Istre, blizu Umaga. Domov hodim konec tedna, v ponedeljek pa se vračam. Dokončala sem farmacevtiko na univerzi v Trstu, tu pa sem se za- 4 Prazna ploščad na mejnem prehodu Fernetiči (foto Davorin Križmančič) poslila tudi zato, ker obvladam jezike. Nikoli nisem mogla misliti, da bom kaj takega doživela. Sem nervozna, razburjena, jaz sem tu, a moji starši na drugi strani.« Telefon je spet zabrnel. Bila je njena mama. Dolgo sta se pogovarjali, dekle je mamo mirilo, da ni težav, glas pa je imela precej razburjen. Je kaj turistov? V Umagu jih je trenutno še tisoč, ki pa bodo konec tedna odšli. Lani ob istem času jih je bilo na bujskem področju tridesetkrat toliko. Letos bo hudo in bojim se, da bo tako tudi prihodnje leto.« Kako sledite dogodkom? »Po radiu, televiziji, časopisih. Gledam zlasti koprsko TV, kjer dobim podrobne informacije, kako je ha primer na mejnih prehodih.« Kam vse to po vašem pelje? Je bila proglasitev samostojnosti le pretveza, ali je bilo sve vnaprej pripravljeno? »Ne pravim, da je bila agresija vnaprej pripravljena, vendar je bil odgovor na korake Slovenije in Hrvaške gotovo pripravljen. Dejstvo, da so se uprli izvolitvi Mesiča, a izvolitev predsednika predsedstva je bila dotlej nekaj normalnega, nihče se ni takemu imenovanju upiral, je tudi dokaz, da so nameravali preprečiti odcepitev Slovenije in hrvaške.« Menite, da bo izvolitev Mesiča kaj spremenila na bolje? »Ne bi rekla, da bo to bistveno vplivalo. Mesič je bil izvoljen, položaj pa se ni nič izboljšal. Zvezna vojska noče zapustiti mej, in če Mesič je ali ga ni, ni bistveno spremenilo stvari. Važne so meje, ne pa to, da je nekdo izvoljen. Ne pravim, da njegova izvolitev ni važna, a pomembne so meje. Na mejah pa je vse po starem. Dialog med Srbi na eni ter Hrvati in Slovenci na drugi strani pa bo težak. Če pa boj kaj takega izbruhnilo na Hrvaškem, bo dosti huje, na Hrvaškem živi močna srbska manjšina.« Menite, da je JLA sposobna bombardirati civilne objekte? »Slišala sem, da so bombardirali kolono ustavljenih vozil (ne vem sicer, če je to res), letališče in če so sposobni bombardirati po lastni zemlji, po lastnih ljudeh, potem lahko od njih marsikaj pričakujemo. Ne morem razumeti, kako se lahko spravijo na lastno zemljo. Govorimo sicer različen jezik, a to ne more biti opravičilo. Imeli smo istega predsednika, isto zastavo, denar, imeli pa smo drugačno mentaliteto, tradicije, vzgojo. Tako je pač.« Na drugi strani državne meje se je zatem spet začel dvigati dim, zagorelo je nekje blizu terminala, dim pa se je dvigal tudi na nekaterih drugih točkah ob meji, vendar je šlo za manjše požare. Videti je bilo vojake JLA, a vse je bilo v glavnem mirno. Odgovornega na mejnem prehodu prehodu smo vprašali, če so kaj posebej pripravili. Nič takega, je odvrnil, delamo normalno (bolje povedano, so normalno v službi, saj dela praktično ni). Skrbno sledijo, kaj se dogaja na drugi strani, ker pa je razgled omejen, nimajo kaj dosti videti. Zato so prinesli lestev in se po njej povzpeli na streho obmejne zgradbe, kjer je razgled boljši. predvideli, da bi zagotovili prisotno: kakega rešilca tik ob meji. Ne, je b spet odgovor. Ni bilo nikakršne pr« ventivne akcije, če bo prišel kakše ranjenec, bodo pač zanj poskrbeli. Tam, kjer so tekle reke življenja n eno in drugo stran, kjer so se vile kc Ione ljudi z vseh vetrov, je vladala 1 tesnobna tišina. DANILO BIZJAK Alarmna sirena na Obali, meja na Škofijah še zaprta Lazaret je odprt Slovenska zastava na Socerbu (foto Križmančič) Mejni prehod Lazaret je od včeraj zgodaj zjutraj končno v slovenskih ro-^ah, meja na Škofijah pa je še vedno Zaprta in pod nadzorstvom vojske, ki kaže nobene prave volje za umik. ^eška vojaška garnizija je poslala na j^aj novega oficirja, ki je prevzel mes-poročnika Zorana Sakleva, ki je "alno grozil, da bo iz raketnega transporterja streljal na vas ter na bližnja ftaselja in da bo razstrelil obmejno bencinsko črpalko. Šaklev, ki je vseskozi kazal vidne znake živčnosti, je še Vedno na kraju dogajanj, kjer naj bi Nekateri tudi znova videli polkovnika jsakoviča, ranjenega v sobotnem stresanju in ki so ga zdravili v katinarski bolnišnici. Zaradi popolne blokade “tejnega prehoda pa te vesti nismo rnogii preveriti. Novost predstavlja torej prevzem s *tfani slovenske policije in carine ®ejnega prehoda Lazaret, ki je ves ban redno obratoval, promet pa je bil Pričo razmer še kar gost. Do razpleta J1 o gaja nj je prišlo ponoči, ko so se mi-lcniki pod vodstvom komandanta gunedea Žigona in teritorialci pribli-, ab meji ter jo hitro zasedli. Slišati je u° nekaj strelov, izmučeni vojaki pa 0 se razbežali. Nekateri so se poraz-9bbili po miljskih hribih in verjetno °segii prehod na Škofijah, večji del se je umaknil v bližnje poslopje ^laškega počitniškega doma, ki je ,Uo. takoj obkoljeno. Vojaki so rekli, ,a se ne predajo, obvezali pa so se bbi, da ne bodo streljali. Miličniki in ariniki so mejo odprli približno ob SIhih, še prej pa so razobesili sloven- sko zastavo in postavili železno tablo z napisom Republika Slovenija. V bližnjih poslopjih od zunaj ni videti posebnega razdejanja, vojaki pa so baje povzročili precej škode._ Pozneje so odprli tudi mejni prehod Čampore, kjer so zaradi izrednih razmer lahko prečkali mejo tudi ljudje s potnimi listi, slovenska zastava pa plapola tudi na mejnem prehodu pri Socerbu, ki je bil več dni »pozabljen«. Vojska, ki očitno sploh ni vedela zanj, je na to območje prišla baje šele v nedeljo. Tudi tukaj so se dogodki odvijali brez streljanja. Najbolj napeto je bilo tudi včeraj na Škofijah, kjer pa na srečo ni bilo incidentov. Pogajanja na .karavli pri Mo-retinu, na katerih je neposredno sodeloval tudi koprski župan Juri, niso vsaj do večernih ur obrodila konkretnih rezultatov. Vojaki, ki so jih včeraj redno oskrbovali, se nahajajo med mejnim prehodom in karavlo na Plav-jah, iz katere naj bi nekateri včeraj tudi zbežali. Njihov položaj je brezupen, saj so popolnoma obkoljeni. Na eni strani imajo Italijo, na drugi pa slovensko teritorialno obrambo, ki je včeraj, kot smo lahko videli na lastne oči, močno okrepila svoje vrste. Upati je, da bo danes končno padla odločitev in da se bodo vojaki mirno vrnili v kasarne. Včeraj smo se podali tudi na območje Ilirske Bistrice, kje je bila situacija mirna, vojaki in tanki pa so ostali v kasarnah. Tudi tukaj so vsekakor pozno popoldne zatulile alarmne sire- ne, ki so opozorile na nevarnost letalskega napada. Bolj razburljivo pa je bilo v Pivki, od koder je popoldne proti Prestranku in Postojni krenila kolona dvajsetih tankov, za katerimi so vozili vojaški kamioni. Kam so bili oklepna vozila pravzaprav namenjena nismo utegnili zvedeti. Več ur je bila zaprta avtocesta Razdrto—Ljubljana, magistrala Kozina—Reka pa je bila redno prevozna, avtomobilov in tovornjakov pa skoraj da ni bilo. Težave in zamude pa beležijo v železniškem prometu, zaradi napetega ozračja so popoldne prekinili železniško zvezo med Koprom in Ljubljano. Vlak, ki je vozil večje število otrok, ki so se iz Ankarani vračali v Ljubljano, so ustavili nekje pri Kozini, otroke, ki so vsi nepoškodovani, pa so sprejeli po bližnjih hišah. Mimo je bilo tudi na Dragonji, kjer je predsinočnjim na barikadi ob slovensko—hrvaški meji eksplodirala mina in ubila človeka. Na barikado niso streljali tanki, kot je kazalo sprva, ampak naj bi šlo ali za diverzantsko akcijo, ali pa za nesrečo, saj je bližnje območje minirano. Zadevo raziskuje posebna preiskovalna komisija, ki še ni končala svoje delo. Slovenska obala doživlja že sedaj izredno gospodarsko škodo. Koprska luka, ki je praktično odrezana od svojega naravnega —slovenskega in podonavskega— zaledja, je tik pred paralizo, kar velja tudi za ostale obrate, začenši s Cimosom. V Kopru, kjer so spcialisti za manipulacijo kontejnerjev, zaradi vojne izgubljajo tuje kliente, mnoge ladje pa so se usmerile kar v Trst. Dosti na boljšem pa je piranska Splošna plovba, katerih ladje že nekaj časa plujejo pod tujimi zastavami in so dejansko zaščitene pred sedanjimi dogajanji. Na 23 ladjah piranske plovne družbe pluje v tem trenutku 930 mornarjev različnih narodnosti, delo na ladjah poteka nemoteno in brez vsakršnih trenj med člani posadk. Portoroško letališče pa je še vedno'zaprto. Na ogromno škodo seveda poročajo tudi turistični delavci in gostinci. Por- torož je skoraj popolnoma prazen, iste vesti pa prihajajo tudi iz hrvaške Istre, Pule in Reke, od koder se vračajo tudi Nemci in turisti iz severnih držav. Turistična sezona je žal dokončno kompromitirana, čeprav je situacija južno od Dragonje, na Kvarnerju in v večjem delu Dalmacije popolnoma mirna. To pa ni dovolj, da bi turisti vseeno prišli na morje. SANDORTENCE S ?;v # »Tjp gjflg m I . - J' \ Nova obmejna tabla na Lazaretu (foto Križmančič) 45 minut v koprskem zaklonišču Ob 16.20 se je nad slovensko Istro gromko razlegla sirena, ki naznanja nevarnost letalskega napada. S kolegico Manuelo iz Rima sva ravnokar prišla v stavbo koprskega radia, ki opravlja v teh dramatičnih trenutkih izredno dragoceno informativno vlogo ne samo za Primorsko, ampak tudi za ves obmejni pas naše dežele, ko sva se naenkrat znašla v zaklonišču. Človek misli, da takih stvari ne bo nikoli doživel, občutki so mučni in vsakdo jih doživlja in preživlja po svoje. Po začetnem strahu (panike in podobnih scen ni bilo) pa je v zaklonišču, v katerega so se zatekli razen dežurnih novinarjev in tehnikov, ki so oddajali v živo, zavladala velika človeška solidarnost, ki ti bistveno pomaga, da se v takih momentih ne čutiš samega. Nevarnost zračnega napada je trajala 45 dolgih minut in na srečo je šlo le za alarm. Sirene so zatulile tudi v sosednji Izoli, kjer pa so jih ljudje zaradi nekaterih tehničnih težav slabo slišali, velik del prebivalstva pa se je na radijski poziv brez panike vseeno mirno umaknil v zaklonišča. V Kopru se je življenje ob zvoku sirene popolnoma ustavilo, kg je bila nevarnost mimo pa so ljudje znova prišli na ulice. Zupan Aurelio Juri, ki je ves dan sodeloval na pogajanjih za umik vojske z mejnega prehoda Škofije, je včeraj preko tržaškega poslanca wiUeqa Bordona znova pozval rimski parlament, naj se Italija vendarle aktivno angažira za preprečitev katastrofe v Sloveniji in naj Rim nemudoma pošlje v sosednjo državo opazovalce, ki bi nadzorovali miren razplet dogajanj. Ljudje na obali so vsekakor zelo razočarani nad zadržanjem Rima in posebno zunanjega ministra De Micheiisa in hvalijo Avstrijo in Nemčijo. >>Namesto, da bi Italijani odpirali svoje meje, kot to delajo že nekaj dni Avstrijci, jih zapirajo oziroma ne naredijo nič, da bi ostale odprte...« Da so dogajanja na meji irealna pa priča vzdušje na mejnem prehodu Lazaret. Na eni strani tulijo alarmne sirene, potem pa srečaš Tržačane, ki te sprašujejo, če so bencinske črpalke odprte. Življenje mora seveda naprej. Jaz pa sem se vrnil v Trst z veliko bolečino v srcu. S. T. Demonstracija je potekala pod močnim vtisom tragičnih dogodkov v Sloveniji GM protestirala z glasbo in besedo v^fofesorski zbor Glasbene matice je craj dopoldne ob 11. uri izvedel Palačo deželnega sveta na Trgu fe eMan napovedano protestno mani-(j^acijo, s katero je želel deželne in n .?e oblasti in javnost na svojstven z0 p1, °P°zoriti na težko finančno kri-Glasbene matice in na zavlačeva-Sq Ureditev njenega statusa oz. statusi lene glasbene šole. Ob prisotnosti fj Venskih deželnih svetovalcev in k 9* izvoljenih predstavnikov, ka-ter ^udi predstavnikov SKGZ in SSO slovenskih kulturnih usta-p, ' ki so v podobnem položaju kot ven!ven.a matica (SLORJ, NŠK, Slo-sedn*9 šolski center v Špetru), pred-Gm **a 'n članov upravnega odbora Cj: ' staršev in gojencev, je manifesta-uvedel v imenu profesorskega zbora prof. Ravel Kodrič. Med drugim je poudaril zadrego prirediteljev, da organizirajo manifestacijo v trenutku, ko preživlja Slovenija in njeni ljudje dramatične trenutke svojega obstoja in ko se morajo braniti pred agresijo jugoslovanske armade. Sloveniji in njenim prebivalcev je izrekel solidarnost in sočutje za žrtve. Obenem pa je poudaril, da je določena vzporednost med prizadevanji za povrnitev miru v Slovenji in Jugoslaviji in prizadevanji za ustvaritev možnosti civiliziranega in kulturnega življenja za vse narode in tudi za narodne in vse druge manjšine in zato tudi za kulturno življenje slovenske manjšine v Italiji, med kar spada tudi pravica do lastne glasbene ustanove in njene šole in dolžnostjo države, da ji omogočijo njen obstoj in delovanje s sprejemom tako zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki v 13. členu ustreznega zakonskega osnutka izrecno omenja Glasbeno matico kot državni konservatorij, kakor tudi s sprejemom izvršilnih norm za finansiranje slovenskih kulturnih ustanov po čl. 14 zakona o obmejnih območjih. Po njegovih uvodnih besedah je predsednik profesorskega zbora prof. Bogdan Kralj prebral izjavo, v kateri profesorski zbor Glasbene matice izraža svojo zaprepaščenost nad tragedijo, ki se odvija nad slovenskim narodom, kateremu izraža vso svojo najiskrenejšo solidarnost z zahtevo po spoštovanju dogovorjenega premirja in plebiscitarne izbire slovenskega naroda po (foto Magajna) ^alnt kvartet Glasbene matice med protestnim koncertom pred deželnim svetom samostojnosti, nato pa še izjavo o kritičnem stanju šole Glasbene matice. Šolski godalni orkester GM je nato pod vodstvom prof. Filipčiča zaigral 1. stavek Allegro iz Simfonije št. 3 v D-duru Luke Sorkočeviča, Godalni kvar- Dežela FJK o usodi GM Na seji deželne skupščine je predsednik vlade FJK Adriano Biasutti na ustrezno vprašanje glede usode Glasbene matice odgovoril: »Če bo deželni svet imel za to dovolj časa, bomo zadevni zakonski osnutek obravnavali še pred koncem julija, v nasprotnem primeru pa bo treba počakati do septembra.« Svetovalec SSk Bojan Brezigar je bil z odgovorom zadovoljen, a je seveda izrekel željo, da bi obveljal julijski rok. Svetovalec DSL Miloš Budin pa je zahteval, da se mu zakonski osnutek pokaže, sicer pa poudaril, da slovenskih organizacij ne gre obremeniti s krivdami, ki izvirajo iz političnih nesoglasij znotraj skupščine; s tem je mislil slabo kri, ki je zavladala med svetovalci zaradi razprave o reformi volilnega sistema. tet GM pa prvi stavek Andante in Markujevega Ouartetto breve. Protestna manifestacija je potekala v največjem redu, vendar pa tudi pod mučnim vtisom najnovejših vesti iz Slovenije, (jk) Včerajšnji dan na Nanosu in pri Postojni POSTOJNA — Torek je v dogajanje na doslej relativno mirnem območju postojnske občine prinesel več razburjenja vojaških aktivnosti in celo bojev, ki jih doslej na tem prostoru ni bilo. Že dopoldan je prišla vest o letalskem napadu na oddajnik na Nanosu, vendar se je pozneje izkazalo, da se za stolp spopadajo pripadniki TO, ki že precej časa stražijo stolp, in enota JA, ki je na Nanos prodirala z vipavske smeri. Kako se je spopad končal, dolgo ni bilo jasno. Šele v zgodnjih popoldanskih urah smo dobili vest, da med teritorialci ranjenih ali celo mrtvih ni, kaj več pa smo izvedeli po 21. uri, ko se je z Nanosa vrnila izvidnica, ki je poročala, da v okolici oddajnika in koče na Nanosu ni nikogar, da je vse mirno. Opazili niso niti teritorialcev, niti pripadnikov JA, po čemer je mogoče sklepati, da so se premaknili na nove položaje. Na Nanosu, vsaj po njihovih izjavah, ni bil nihče ranjen niti ubit. Okoli 16. ure je iz pivške vojašnice proti Postojni krenila kolona 16 tankov. Po tankovski poti so prišli do Orehka in nato naprej v neposredno bližino Postojne. Po nepreverjenih vesteh so teritorialci uničili dva tanka. V času poročanja pa sta dva tanka na postonjskem letilišču oziroma na cesti Postojna-Reka pri vasi Rakitnik. Oba tanka sta streljala tudi v neposredno bližino hiš v omenjeni vasi, a kasneje se je tu stanje umirilo. Postojnčani so popoldne doživeli tudi alarm za nevarnost zračnega napada, ki pa se je k sreči končal brez letal. STANA ZAVADLAV » , »oecitranf« Včerajšnji je bil nedvomno najhujši dan v nekajdnevni zgodovini samostojne države Slovenije. Fotografije, ki jih objavljamo, ne uspejo ponazoriti grozote včerajšnjega dne, ko so v slovenskih mestih tulile sirene in opozarjale pred možnim letalskim bombnim napadom, ko so strojnice ropotale na različnih koncih in ko so zlasti v Krakovem gozdu blizu Krškega odmevale eksplozije topovskih granat. Jugoslovanska vojska, ki očitno ni več pod nadzorstvom predsednika zveznega predsedstva Stipeta Mesiča in niti predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča, pač pa ukrepa in odloča samovoljno in skuša s slepo silo zlomiti upornost slovenskega naroda, z besedami pristaja na prekinitev ognja, z dejstvi pa dogovorov ne spoštuje. V celotni fotokronika včerajšnjega dogajanja pa se nam zdi še najbolj presunljiva in grozotna fotografija v sredini, saj nismo mislili, da bomo kdaj objavljali take posnetke iz osrčja Evrope: v trenutku miru se majhen otrok v Mariboru med razbitinami igra s skrotovičeno pločevino uničenega tanka. Na posnetku ni krvi, toda fotografija je v svoji umirjenosti pretresljiv in emblematični opomin: prihodnost slovenskih otrok ne sme biti taka, da bodo otroci imeli kot edine igrače ostanke in razbitine uničevalnega orožja. Tudi zaradi tega je treba čimprej ustaviti zločinski poseg proti Sloveniji. V ostalem fotografije prikazujejo posnetek z bojišča pri Krakovem gozdu in barikade, ki so bile postavljene na vseg glavnih prometnih žilah. Spodaj pa turiste, ki zapuščajo z vsemi varnimi sredstvi Slovenijo in Jugoslavijo. V sredi pa je fotografija slovenskih atletov, ki so se odpovedali jugoslovanskemu dresu in zapustili Sredozemske igre v Atenah. S tem so se odzvali vabilu slovenske športne zveze, naj ne nastopajo več v zveznih ekipah. In končno še posnetek iz Tsrta: zaradi dramatičnih dogodkov v Sloveniji je bil v vseh teh dneh trg pri Rusem mostu povsem prazen. - -» r 1 ■ g Fr 1 S j Včerajšnji dan na Novogoriškem se je začel z letalskim alarmom in preletom dveh vojaških letal nad Ajdovščino, Novo Gorico in nato nad Soško dolino, zaključil pa se je z napetimi trenutki na Ajševici, kjer teritorialci oblegajo kasarno vojske iz katere so celo streljali s topovi. Vmes sta bila še dva alarma, ki sta ljudi prisilila v zaklonišča, pa tudi pozitivnejša dogodka s predajo graničarskih karavl v Solkanu in pri Rafutu. Alarmi zaradi nevarnosti zračnih napadov so bili malo po 8. uri, nekaj pred poldnevom in popoldne pred 17. uro. Ljudje so se vestno držali navodil in se disciplinirano umaknili v zavetišča. Posledic in posebnih težav ni bilo, ostaja pa strah, ki se med ljudmi . stopnjuje zaradi tega krutega psihološkega pritiska, ki ga vesti iz drugih krajev v Sloveniji še zaostrujejo. V karavli v Solkanu se je 17 vojakov predalo pozno dopoldne brez streljanja. Ubiti je bilo treba le hudega psa, ki je branil dostop do skladišča materiala in municije. Popoldne se je s kakimi 23 možmi predal tudi Ljubo Popovič, komandir karavle na Rafutu. Tudi v tem primeru je do predaje prišlo po mirni poti, komandir pa je izjavil, da ne bi bil nikoli streljal na slovenske ljudi in je ob predaji pozval vojake še drugih enot, naj ne vztrajajo. Napovedal je tudi namen, da bi prestopil na stran teritorialne obrambe. Mnogi ujetniki iz zbirnega centra v Novi Gorici so že odšli domov. Gre predvsem za hrvaške, makedonske in albanske vojake s Kosova. Po večino od njih so prišli starši. Velika napetost je včeraj popoldne vladala pri kasarni na Ajševici, kjer je okrog 200 vojakov z dvema ali tremi Trije letalski alarmi, štiri predane karavle mm tanki. V njej je tudi veliko skladišče municije, ki jo je vojska lani zaplenila teritorialni obrambi.. Popoldne so iz vojašnice slišali streljanje, ki mu ni znan vzrok. Teritorialci so obkolili območje, z Ravnice proti Kromberku pa se je začela spuščati tankovska enota teritorialcev, proti kateri so iz karavle 6 ali 7 krat streljali, ni znano če s tankovskimi topovi ali z minometalci. Silovite eksplozije v bližini nekaterih hiš, so ustvarile preplah daleč naokoli. Nekateri prebivalci so zapustili domove, mnogi civilisti pa aktivno sodelujejo s teritorialno obrambo. V bližini vojašnice (ker je akcija še v teku ne moremo biti točnejši) smo se med premirjem, ki je sledilo topovskemu streljanju, pogovarjali s skupino pripadnikov TO, ki so nam povedali, da upajo na pozitiven razplet. Sicer pa obstajajo glede tega precejšnje' neznanke, saj naj bi bil tolerantni komandir kasarne major Milorad Mijato-vič dejansko odstavljen in naj bi sedaj poveljeval polkovnik Galič. V kasarni, kjer je poleg graničarjev tudi nekaj desetin specialcev se morda konfronti-rajo "jastrebi" in "golobice". Od tega konflikta odvisi predaja ali pa nevarnost dramatičnega spopada. Zaenkrat kaže, da je vojska zavrnila pogajanja. Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da sta se sinoči mirno predali tudi dve karavli pri Mirnu. MARKO MARINČIČ Na sliki (foto Marinčič) miličniki v Vrtojbi opazujejo nebo med včerajšnjim letalskim alarmom Šempetrska bolnišnica v stalni pripravljenosti Včeraj dopoldne smo obiskali Vojka Gatnika, v.d. direktorja šem-peterske bolnišnice, ki nam je posredoval najbolj sveže informacije. Naj kar takoj povem, da smo prišli ravno v času, ko so preseljevali pediatrični oddelek in del kirurškega oddelka - travmatične paciente v Staro goro. Svojci jih bodo lahko obiskali tam. Sicer pa je osebje novogoriške bolnišnice že od prvega dne tega vojnega stanja polnoštevilno prisotno na delovnem mestu. Šest operacijskih ekip in tri rezervne so v stalni pripravljenosti, imajo pa tudi eno mobilno kirurško ekipo, v pripravljenosti je tudi šest ambulant, vsi delavci bolnišnice so v primeru alarma takoj dosegljivi in pridejo na delo. Pri tem bi izpostavili primer spopada v Rožni dolini, ko je bila v tenutku sklicana celotna kirurška posadka tudi kirurga iz Idrije in Sežane, torej vseh devet ekip in čeprav je trilo to zvečer so bili vsi potrebni oddelki v delu. Gospod Gatnik nam je v pogovoru izpostavil problem mrtvih vojakov, saj imajo na patologiji samo šest hladilnikov, ki so trenutno že zasedeni z vojaki, a jih ne morejo nikamor oddati. Že v petek so se sicer dogovarjali z vojaško saniteto, ki jim je obljubila, da pridejo po mrtvece, a do včeraj jih še ni bilo. Tudi sicer pa odgovorni v šempe-terski bolnišnici ne morejo vzpostaviti stikov z JA, niti preko UNZ. Včeraj so poskušali še preko republiškega Rdečega križa. Izjemno pomoč so jim v teh dneh nudili v bolnišnici sosednje Gorice, z njimi imajo 21 ur dnevno stike in italijanski rešilci v Gorici so v stalni pripravljenosti. Zaloge sanitetnega materiala so že v prvih dneh potrošili, vendar so že v petek dobili potrebne zaloge od drugih slovenskih in tudi hrvaških veledrogerij. Dogovorjeni so tudi, da v primeru naj-hujšega, najtežje primere pacientov nemudoma prepeljejo v Gorico, od tam pa po potrebi še globlje v Italijo, v Videm, Padovo, Bologno. V šempeterski bolnišnici so nam tudi povedali, da so se pripravili tudi na tako daljše obdobje in so zaradi tega vse paciente iz višjih nadstropij preselili v nižja. In za konec še tale podatek: od 27. junija, torej od pričetka teh dogodkov, se je v šempeterski porodnišnici rodilo le 15 otrok. T.G. Predsedniki dežel severovzhodne Italije potovali iz Gorice v Ljubljano Biasutti: Konfederacija je edina rešitev Predsedniki severovzhodnih italijanskih dežel so morali čakati v Gorici, da so jim lahko zagotovili varno pot v Ljubljano (Foto Marinčič) Predsedniki deželnih odborov in predstavniki deželnih svetov Furlani-je-Julijske krajine, Veneta, Tridentin-ske-Gornjega poadižja in avtonomnih' pokrajin Bočen in Trento so včeraj nekaj pred 13. uro pripotovali na mejni prehod v Rožni dolini namenjeni v Ljubljano. Zaradi vesti iz Slovenije je postanek v Gorici trajal precej dlje, kot je bilo predvideno in so predstavniki dežel nadaljevali pot v smeri Ljubljane šele okrog 15. ure z oboroženim spremstvom specialcev slovenske milice. V delegaciji FJk so bili predsednik deželne uprave Adriano Biasutti, podpredsednik Gianfranco Carbone, predsednik deželnega sveta Nemo Gonano in svetovalca Bojan Brezigar ter Ugo Poli. Veneto sta predstavljala predsednika uprave in sveta Gianfranco Cre-monese in Umberto Carraro, Tridentinsko deželno upravo njen predsednik Tarcisio Andreoli, pokrajino Trento podpredsednik uprave Walter Mic-heli in podpredsednica sveta Franca Berger, pokrajino Bočen pa svetovalec Hugo Valentin. Poleg političnih predstavnikov so bili v delegaciji tudi nekateri vodilni funkcionarji navedenih uprav. Kot rečeno je pred odhodom v Ljubljano prišlo do zapleta zaradi negotovosti glede varnosti dostopa v slovensko glavno mesto. S posredovanjem svetovalca Brezigarja je bila delegacija v stiku z ljubljanskimi oblastmi, ki so sprva odsvetovale potovanje v Ljubljano. Na mejo so prišli tudi predstavniki novogoriške občine s predsednikom izvršnega sveta Črtom Špacapanom in ponudili možnost postanka v Novi Gorici, kjer naj bi predstavniki italijanskih dežel počakali na vesti iz Ljubljane ali morebitni prihod slovenskih političnih predstavnikov. Kasneje sp se dogovorili drugače in je delegacija z avtomobili ter oboroženim spremstvom milice ob 15. uri le odpotovale. Predsednika Biasuttija smo vprašali za občutke in namene, s katerim. Odgovoril nam je: »Vesti so zaskrbljujoče. Upali smo, da bo dogovor omogočil prekinitev spopadov. Žal ni tako. Včeraj smo se predstavniki dežel dogovorili o skupni liniji in bomo o tem seznanili slovenske prijatelje. Gre za solidarnost njihovim prizadevanjem za avtonomijo, za zahtevo po odločnejšem zavzemanju Italije in Evropske skupnosti, za predlog, da bi opazovalci ES jamčili za spoštovanje dogovorov. Namen našega obiska pa je tudi ta, da bi nadaljevali pot konkretnega sodelovanja, ki smo jo začeli z dogovori o kooperaciji s Slovenijo in Hrvaško. Obisk je obenem uvod v jutrišnje zasednje plenuma skupnosti Alpe jadran, ki naj bi tudi potrdilo to voljo. Nočemo nadomeščati nikogar ali prevzemati vlogo protagonistov, hočemo samo nadaljevati s dolgoletno politiko sodelovanja, ki je danes ogrožena zaradi dogodkov, ki pretresajo Slovenijo. Prepričani smo, da je naša zamisel o konfederaciji, če jo bomo znali uresničevati z zadostnim prepričanjem in vztrajnostjo še vedno lahko zmagovita zamisel za rešitev krize«, (mm) Izrazi solidarnosti in zaskrbljenost ob zaostrovanju stanja v Sloveniji Spričo nadaljevanja hudih spopadov med pripadniki slovenske teritorialne obrambe in enotami jugoslovanske armije prihajajo od vsepovsod pozivi in solidarnostne izjave, naj se uporaba orožja čimprej preneha. Tako je tudi na Goriškem. Rajonski svet iz Štandreža je izglasoval izjavo, ki so jo poslali italijanskemu vladnemu predsedniku Giuliu Andreottiju in zunanjemu ministru Gianniju De Michelisu. V pismu opozarjajo na zaskrbljujoč položaj v Sloveniji in Jugoslaviji. Italijanska vladna predstavnika pozivajo naj poskušata na vse možne načine preprečiti nadaljnje prelivanje krvi v bližnji republiki Sloveniji. Poleg tega predlagajo obisk mednarodne komisije, ki naj bi dopotovala v Slovenijo in na ta način prispevala k ponovni vzopostavitvi miru in spoštovanju demokratično izražene volje slovenskega prebivalstvu. Tudi gospodarstveniki v naši pokrajini in deželi zaskrbljeno sledijo naraščanju napetosti onstran slovensko-itali-janske meje. Že pred dnevi so predstavniki industrijcev in trgovcev opozorili na gospodarski zastoj, ki bi utegnil imeti dokaj težke posledice za našo pokrajino. Predsedniki združenj industrijcev, trgovcev, obrtnikov in male industrije so včeraj poslali fonogram tudi goriškemu prefektu dr. Rosi in predsedniku dežele FJk Biasuttiju, v katerem zahtevajo naj italijanska vlada sprejme izredne ukrepe v pomoč tukajšnjemu gospodarstvu, ki da bo v nasprotnem primeru v kratkem obsojeno na propad. V sporočilu poudarjajo težak položaj vseh avtoprevozniških podjetij, krizo v številnih industrijskih obratih, ki sodelujejo s slovenskimi partnerji, in v trgovini na drobno. V sporočilu zahtevajo takojšnji sestanek s predstavništvom vlade, s katerim bi analizirali možnosti izrednih ukrepov v pomoč goriškemu gospodarstvu. Govor je o začasnih fiskalnih olajšavah in še nekaterih drugih ukrepih. V ponedeljek se je sestalo tudi pokrajinsko vodstvo DSL, da bi vzelo v pretres dramatični položaj v Sloveniji. Člani vodstva so si bili edini, da morajo tako mednarodne organizacije kot tudi vse članice Evropske skupnosti biti glavni akterji pri mirovnem pogajanju za dokončno ureditev jugoslovanke države, ki kot federacija ne more več obstajati. V komunikeju med drugim tudi navajajo, da ni povratka s poti, ki jo je ubrala Slovenija, to je poti v samostojno suvereno državo. Ljudsko gibanje (Movimento popolare) pa v sporočilu sredstvom javnega obveščanja navaja dramatični.apel patra Vinka, člana duhovnega gibanja Pot iz Ljubljane, ki je zaprosil milanske predstavnike katoliškega gibanja naj čim obširneje poročajo o dramatičnem stanju v Sloveniji. Ljubljansko gibanje med drugim prosi, da bi čimveč organizacij in ustanov izrazilo solidarnost slovenskemu narodu. V torek smo poročali, da bodo najverjetneje letošnji šte-verjanski festival narodnozabavne glasbe odpovedali/Včeraj so odborniki SKPD F.B. Sedej iz Števerjana uradno sporočili, da so festival prenesli na 31. avgust in 1. september v upanju, da se bodo razmere v Sloveniji do takrat uredile. Obenem izražajo vso solidarnost rojakom v Sloveniji z voščilom, da bi čimprej ponovno zaživeli v miru. Pri blokadi v Grosupljah 12 goriških kamionistov Vojno stanje v Sloveniji je povzročilo neslutene težave marsikateremu av-toprevozniškemu podjetju, ki mu je vožnja po cestah sosednje države ne-obhodno potrebna za obstoj. Še dodatno dramo pa dživljajo šoferji, ki jih je vojna zajela med vožnjo po Sloveniji ali Jugoslaviji. Tako že nekaj dni čaka in upa na pozitiven razplet dogodkov 16 italijanskih šoferjev - med temi je 12 Goričanov -, ki so nastanjeni v motelu pri Grosupljah, kakih 12 kilometrov stran od Ljubljane na magistrali, ki pelje proti Zagrebu. Tam - kot smo izvedeli po telefonu - se počutijo kot v zlati kletki, saj jim hrane ne manjka, vendar le domov ne morejo. Čutijo se kot talci in očitajo slovenskim oblastem, da nekaterim prevozom dajo dovoljenje, da nemoteno nadaljujejo pot, njim pa ne. Tako naj bi predstavniki teritorilne obrambe in slovenske milice poskrbeli za nemoten prevoz konvoja vozil cirkusa Medrano, ki je bil namenjen po cesti iz Zagreba proti Ljubljani in nato v Italijo. Ta je tudi srečno dospel v Tržič. Včeraj so šoferji telefonsko sporočili svojcem, da sta okrog 11.15 dve vojaški letali tako nizko preleteli parkirano kolono, da jim je zračni val odkril vse tovornjake. Sicer je počutje in zdravstveno stanje vseh dobro. Dva voznika pa sta se včeraj popoldne le vrnila v Gorico, saj sta ju nadomestila druga dva šoferja. Domov sta prišla Frances-co Klinec iz Štandreža in Ezio Brai-dotti iz Gradišča, ki sta zaposlena pri podjetju Lucia Marege iz Ločnika. Po telefonu smo na kratko pokramljali s Francescom Klincgm, ki je nekoliko nerad zapustil kolege v Sloveniji. Povedal nam je, da so prevozili pot iz Grosuplja do Gorice v slabih treh urah. Dodal je še, da je bila vožnja udobna, saj so vozili iz Ljubljane do Razdrtega po avtocesti, nato pa po Vipavski dolini domov. Edini cestni pregled so doživeli v Podnanosu, kjer so jih miličniki vprašali, od kod prihajajo in kam so namenjeni. Sicer je tudi nekaj voznikov, ki so zaposleni pri drugih goriških avtoprevozniških podjetjih in o katerih doslej še ni podrobnejših vesti. Vse to seveda še veča zaskrbljenost v Gorici. Na ponedeljkovi seji spet odjeknili tragični dogodki v Sloveniji Končno odobren dolinski statut ob vzdržanju KD in zelenih Tržaški pokrajinski svet podpira prizadevanja Slovenije in Hrvatske V ponedeljek zvečer se je v Dolini sPet sestal občinski svet: po četrtkovem neuspelem poskusu je tokrat prišlo do odobritve občinskega statuta, za katere-ga so volili svetovalci večine, po napojih pa se je glasovanja vzdržala opozicija (KD in svetovalec zelenih). Poleg tega je dolinski občinski svet »na licu ®esta« soglasno dodal dnevnemu redu se osvojitev dokumenta, s katerim je že deželni svet izrazil svojo solidarnost Slo-veniji in Hrvatski. Ze na začetku je prevzel besedo zeleni Giannini. V zvezi s slovensko zastavo, ki visi v dolinski sejni dvorani, je predlagal, da bi Občina Dolina preverila »primernost« tega simbola z referendumom, ^annini je spet posegel v razpravo po odobritvi občinskega statuta (zanj je glasovalo 15 svetovalcev večine). Župana pa le kritiziral, ker ni omenil predstavljenih Svetovalec zelenih Giannini je v zvezi z zadnjo sejo v Dolini izrazil protest zaradi kršitve Pravilnika in pravic svetoval-cev. Ob tem poudarja, da je žu-Pan onemogočil razpravo predloženih popravkov, zato bo zahteval, da nadzorni odbor razveljavi sejo oz. odobritev statuta. popravkov k osnutku statuta. Župan mu je pojasnil, da je do tega prišlo prepozno. Dalje je Pečenik seznanil občinski svet z brzojavko, ki jo je v imenu sveta in uprave za čimprejšnjo rešitev kriznega stanja v Sloveniji poslal predsedniku vlade Andreottiju, zunanjemu ministru De Miche-lisu in predsedniku deželne vlade Bia-suttiju. V razpravi se je nato oglasil svetovalec KD Raffaele, ki je poudaril pomembnost plebiscitarne odločitve Slovenije. V polnem priznavanju pravice vsakega naroda do načela samoodločbe pa je obsodil vojno stanje in izrazil mnenje, da bi bila pot pogajanja in tudi morebitnih kompromisov veliko primernejša. Vzpostavitev »novih in anahronističnih meja« na ozemlju, ki je vedno bilo zgodovinsko in kulturno enotno, je označil kot primer improvizacije, ki je prišla na dan ob upravičenem navdušenju. Besedo je nato prevzel svetovalec DSL Švab, ki je v zvezi s statutom poudaril njegov pomen za dolinsko občino in izrazil slutnjo, da bodo morda nekatere nenapredne sile skušale ovirati njegovo dejansko izvajanje. Dalje je predlagal, da bi v duhu uveljavljanja mirnega sožitja, spoštovanja in sodelovanja z Občinama Koper in Sežana uprava preverila možnost izredne Odprte meje že v soboto, 6. t.m. Župan Pečenik je ob upoštevanju tega predloga sporočil svetu, da je bil v teh dneh na obisku pri sežanskem županu in je prav tako vzpostavljena vez s Koprsko občino. Ob solidarnosti z matično Slovenijo in ostri obsodbi vojaškega napada zveznih enot, ki sta ju izrazila svetovalca Mahnič (SSk) in Kofol (PSI), je po razglašenih tonih izstopal poseg svetovalca Gombača (SSk). Rekel je, da se sramuje zaradi »udbovskega poročanja« Primorskega dnevnika o dogajanju v Sloveniji, ker nikoli ne omenja, da so napad izvedli jugoslovanski tanki, kar pa poudarja »ves svet«. Zato Gombač zahteva odstop, glavnega in odgovornega urednika in takojšnjo uvedbo preiskave o »udbovskem kapitalu«. Ob koncu je označil resolucijo deželnega sveta kot zastarelo, ker še vedno upošteva konfederacijo in Slovenije ne označi kot svobodno neodvisno republiko. S to utemeljitvijo je tudi volil proti resoluciji deželnega sveta, ki so jo podprli vsi ostali svetovalci. Naknadno je načelnik SSk Mahnič pojasnil, da je šlo za osebno mnenje svetovalca Gombača. Njemu je bil namenjen tudi končni poseg župana Pečenika, ki je obsodil njegovo ravnanje na prejšnji seji in mu predočil zapisnik seje januarja 1980, ko je občinski svet soglasno sprejel »sporno« zastavo kot simbol slovenske narodnosti v Italiji. DAMI AN A OTA Tržaški pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji na peturni razpravi vzel v pretres dramatični položaj v Jugoslaviji. Po tej dolgi diskusiji je pokrajinski svet skoraj soglasno sprejel resolucijo, pri glasovanju katere sta se vzdržala le misovska svetovalca. V dokumentu se ostro obsoja zelo hud spopad med jugoslovansko ljudsko armado in to močno željo Slovenije in Hrvatske, da bi vzpostavili novo institucionalno ureditev, ki mora sloneti na razglasitvi suverenosti in neodvisnosti obeh republik. Dokument, ki so ga sestavili na številnih srečanjih med svetovalskimi skupinami s predsednikom Crozzoli-jem, ki ga je nato orisal v skupščini, pozitivno ocenjuje delovanje Evropske skupnosti, tudi zaradi vpliva italijanske vlade, obenem pa je v njem izražena želja, da je treba dosežene sporazume v celoti spoštovati. Kar pa se tiče nadaljnjih perspektiv je tržaški pokrajinski svet obvezal predsednika Crozzolija, da vztrajno posega pri italijanski vladi in mednarodnih organizmih, da bi prišlo do prekinitve uporabe orožja in istočasno do rešitve krize. Poleg tega pokrajinski svet obvezuje predsednika, da izrazi vso aktivno solidarnost in posveti vso pozornost vlogi italijanske manjšine preko meje, da bi ji bila zagotovljena efektivna de- Resolucijo so izdelali po dolgih pogajanjih med strankami Tržaški občinski svet obsoja napad na Republiko Slovenijo , Tržaški občinski svet je na ponedeljki seji, poleg ostalih upravnih zadev, szpravljal _o dramatičnem položaju v 1 ?veniji in nasploh v Jugoslaviji. Pred-°zeni so bili številni dokumenti, na snovi katerih se je razvila obširna raz-Prava, ki so jo nekateri, žal, doživljali i20t nekakšno dolžnost, in ne ko popoln Q az solidarnosti s slovenskim narodom, dvCeiner je pričala včasih kar prazna Us °rana' nekateri posegi pa so bili bolj merjeni v zgodovino kot pa v aktualne v ^matične trenutke.. Sicer pa k temu tj. Ja takoj pripisati, da so številne polili6 sde ze Prel z raznimi pobudami Podprle prizadevanja slovenskega naroda samostojnost in suverenost, sv t izraza sta prišla dva Trsta, občinski z 51 Pa je ob koncu razprave kljub temu ku 6 večino glasov sprejel nekaj do-•>e]7?ent°v, ki obsojajo vojaške napade in ^’i° miren razplet dogodkov. Doku-karn 1 S? saci dolgih pogajanj med stran-kam' so pilile vsako besedo in pazile, ? Je bilo treba postaviti vsako vejico. lu veliko večino glasov odobreni reso-H 7^ Večinske koalicije, ki so jo dopolni-vic a,mandmaji Demokratične stranke le-„ ® (Priznanje večkulturne in večnarod- lij n® Podobe istrske regije in poziv ita-mj.i vladi, da za rešitev krize poseže ptejPri dvanajsterici in pri KEVS-u) je Pro Vsem izražena zaskrbljenost, kako je rl0r5es demokratizacije in izbire po avto-v-. . J1, ki se je sprožil v Sloveniji in Hr-razkola in Občinski vatski. 2 • Privedel do pravega r, e' i°rej prave civilne vojne. svet tudi poziva italijansko vlado, naj v tem kontekstu vodi aktivno vlogo za dosego miru, ki mora sloneti na resnični demokraciji, na samoodločbiin ki mora ob vsem tem imeti pred očmi potrebo po zaščiti pravic in integritete italijanske narodnostne skupnosti. O tem vprašanju je podrobnejši dokument predstavila Demokratična stranka levice, ki ga je skupščina tudi z veliko večino glasov sprejela. V resoluciji občinskega odbora, dopolnjeni s popravki DSL, je tudi izražena velika zaskrbljenost, s katero Trst in celotna Furlanija-Julijska krajina sledi razvoju dogodkov v bližnjih jugoslovanskih republikah, poleg tega pa se izraža polno solidarnost Sloveniji in Hrvatski. Zato občinski svet najostreje obsoja uporabo orožja in izraža solidarnost prizadetemu prebivalstvu. Na osnovi vsega tega občinski svet daje nalog županu in občinskemu odboru, da z odločnostjo posežejo pri rimski vladi, ki mora narediti vse, da bi prišlo do nagle rešitve krize v polnem spoštovanju demokratičnih svoboščin. Občinski svet je tudi z večino glasov sprejel dodatni dokument, ki ga je vložil svetovalec Kodrič (DSL) in podprl svetovalec Lokar (SSk), v katerem se poziva' italijansko vlado, da valutira možnost o priznanju dveh novih republik Slovenije in Hrvatske. KD ga je podprla, socialisti so glasovali proti, z večino glasov pa je bil ob koncu sprejet. Vsi ostali dokumenti so bili z različnimi utemeljitvami zavrnjeni. (as) DAJ PRILOŽNOST MIRU V luči nasilnih dogodkov v Sloveniji in Jugoslaviji smo se člani KUD -AGNETA odločili, da odpovemo običajni petkov multimedialni večer Una n BLUES. Namesto tega bomo v soboto, 6. julija 1991 organizirali Ječanje z nasiovom "daj PRILOŽNOST MIRU". Na večeru, ki ima kot I sensibilizirati javnost, bo glasbeni nastop, skupinska razstava mladih Rietnikov raznih narodnosti in intervencije kulturnih in političnih oseb-°sti. Srečanje bo v domu Alberta Sirka v Križu ob 20.30. Danes zaključek 8. pokrajinskega kongresa CGIL Za prenovitev sindikata in za nov razmah Trsta %g{. ■ *5868&, XU CGit ■ MO ’X(‘KTSso (W||, PRt:,,t«.l (l/l !*' V kongresnem središču na Pomorski postaji se bo danes zaključil osmi pokrajinski kongres Nove krajevne zvezne delavske zbornice CGIL. Po razpravi bodo izglasovali sklepno listino in izvolili novo vodstvo. Debata se je začela včeraj popoldne v navzočnosti vsedržavnega tajnika CGIL Alfiera Grandija, po njeni prekinitvi je bila na sporedu okrogla miza na temo "Trst središče neke evropske dežele: predlogi CGIL", pred razpravo pa se je zvrstilo kakšnih petnajst poročil delegatov, ki so obravnavala vprašanja v zvezi z vsedržavnimi tezami sindikata ter dokument o gospodarstvu in razvoju tržaške stvarnosti, ki ga je pripravila izvršna komisija. Včeraj dopoldne je spregovoril tudi deželni odbornik za načrtovanje Gian-franco Carbone. Iz posegov delegatov, še predvsem pa iz predvčerajšnjega glavnega poro- TV frekvence predmet dvodnevnega seminarja ^®trtek in petek bo na sedežu deželne skupščine Fur-°brav U^S^e krajine študijski seminar, na katerem bodo vene VaIi vPrašanje podeljevanja radiotelevizijskih frek- NeZ° Pozdravnem nagovoru predsednika deželnega sveta rsdiru P0?16113 bo seminar uvedel predsednik odbora za Poroče, eviziisk° službo v FJK Franco Brussa, nakar bodo •Adint8 / P.re.dstavnik vsedržavnega koordinacijskega telesa toskan61?v^zdskih odborov Vittorio Menesini, predsednik konte ■deŽelne vlade in odgovorni za informiranje pri t0r r„enci predsednikov dežel Marco Marcucci ter direk-b0 ezelnega sedeža RAI v Trstu Mario Mauri, medtem ko sprepredstavnik družbe Makno Media Giuseppe Richeri nia 9°v°ril o raziskovalnih izkustvih na področju načrtova-Ja uporabniških okolij. se b °sedno pričakovanje velja za petkove posege. Najprej °teievPnglasil k besedi tajnik koordinacijskega telesa radi-sednii,121^^1 odborov Massimo Duranti, sledil mu bo pred-bune Parlamentarne podkomisije za radiotelevizijske triko SDr>°S^anec ^dler Bordon, o stališčih deželnih vlad pa kiasutv®°VOril Predsednik deželnega odbora FJK Adriano Pfedsednik SV0-'stvu Predsedujočega konferenci deželnih za usmpU^e ko povzel predsednik parlamentarne komisije Andrr- i9anJe nadzor radioteleviziiske službe noslanec ea Borri. radiotelevizijske službe poslanec Center za ženske z Grete se uradno predstavlja Center za ženske, ki že nekaj mesecev deluje v Ul. Baseggio na Greti, se bo uradno predstavil v soboto popoldne ob 17.30 v konferenčni dvorani Delavskih zadrug na Trgu Stare mitnice 13. Na srečanju, ki se ga bo udeležila tudi članica vsedržavnega tajništva Demokratične stranke levice Livia Turco, bodo ženske, članice DSL in ne, orisale predlog o sprejemljivejših urnikih, po katerih naj bi bilo odslej urejeno življenje. Obširneje pa bodo spregovorile tudi o raziskavi, ki jo je Center iz Ul. Baseggio opravil v mestnih predelih Rojan, Greta in Barkovlje. Na včerajšnji tiskovni konferenci, so predstavnice Centra v glavnih obrisih podale vsebino in namene raziskave. Na kratko pa so predstavile tudi dosedanjo dejavnost Centra samega. Nastal je, kot je poudarila pokrajinska tajnica DSL Perla Luša, kot ena prvih interesnih skupin, ki so se osnovale pod okriljem stranke. Kot že rečeno, Center združuje članice DSL in ženske, ki nimajo strankine izkaznice: v svojem prvem obdobju delovanja, je poudarila Angela Ancona, se je Center predvsem osredotočil na preučevanje urnikov raznih služb in javnih uradov ter težav, ki jih imajo ženske kot uporabnice le-teh. Članice Centra so med drugim izkoristile tudi možnosti, ki jih nudi reforma krajevnih uprav, saj so pripravile pripombe na osnutek statuta tržaške občine. Posebna komisija je nekatere pripombe tudi sprejela. O precej zajetni študiji Centra, ki bi vsekakor zaslužila nekaj več podrobnosti, pa je na tiskovni konferenci govorila Lilla Cepak. čila tržaškega pokrajinskega tajnika CGIL Roberta Treua je bila razvidna odločna volja po koreniti prenovi sindikata. Roberto Treu je izrecno opozoril, da se mora sindikat dejavno zazreti v prihodnost, in je ob tem naglasil, da se ne namerava več kandidirati; to pa zato, da bi se z delom in odgovornostmi spopadle mlade sile — ravno v tem pa je, kakor rečeno, volja po po-svežitvi, po prenovi. Tajnik je poudaril, da mora poiskati CGIL novo pot do enotnosti nasproti sindikatoma CISL in UIL ter se zavzel za to, da bi postal CGIL "sindikat pravic". V ta namen bo treba znotraj sindikata okrepiti strukture, zlasti pa servise in to v korist prvenstveno emarginirah oseb, starostnikov, brezposelnih in žensk. Hkrati bo potrebno seveda navezati nov stik z bazo, z delavstvom -Treu je namreč obžaloval, da se v kongresno delo sindikata vključuje premalo delavcev, in to povezal s "te-žino in dolžino dokumentov". Roberto Treu se je sicer dotaknil vseh problemov, ki označujejo pokrajinsko stvarnost, od "zadeve Montes-hell" do finančnega offshora, od odnosov s slovensko narodnostno skupnostjo do povezave z ostalim delom Evrope. Posebno pozornost je posvetil krizi v industrijskih, trgovskih in pristaniških dejavnostih, ki jo je povezal s "ko-modnim imobilizmom", kakor je označil pomanjkanje politično-administra-tivnega načrtovanja ob neprestanem prepiranju med političnimi strankami. Zatem je Treu nanizal nekaj predlogov: ACEGA naj se spremeni v pokrajinsko podjetje za energijo in okolje; konzorcij ACT naj se prelevi v pokrajinsko podjetje za prevoze; pripravi naj se temeljit načrt za razmah socialnih služb druge stopnje; revidira naj se vloga ustanov EZIT (promocija in usklajevanje industrijskih dejavnosti) in EAPT (razvoj pristanišča), obenem pa zagotovijo ustrezna finančna sredstva; Tržaški sklad in Sklad za bencin naj se izkoriščata v bodoče za razvojne projekte in ne za upravljanje ustanov ter institucij; industrijska podjetja se morajo modernizirati, vzporedno s tem pa je treba omogočati nastajanje novih sodobnih podjetij. Na sliki (foto Magajna): utrinek s pokrajinskega kongresa CGIL na Pomorski postaji. mokratična zaščita njenih legitimnih pričakovanj. Do tu skoraj soglasno stališče tržaške pokrajinske uprave. Po razpravi je bila zavrnjena resolucija Liste za Trst, ki je bila kot odvečna, medtem ko je svetovalec stranke Slovenske skupnosti Harej umaknil svojo na predlog večine. Pokrajinski svet je tudi zavrnil amandma svetovalca alternativne zelene liste Capuzza, ki je nato glasoval za sklepni dokument. Maturitetni izidi na strokovnem zavodu Jožef Stefan Na zavodu Jožef Stefan so včeraj objavili izide zrelostnih izpitov, iz katerih izhaja, da so vsi dijaki uspešno opravili maturo, dva celo z naj višjo oceno. Poglejmo podrobneje. Oddelek za tehnično in električno industrijo: Igor Gabrovec 50/60, Massimo Gašperini 46, Damian Gerli 54, Davorin Gombač 46, Katja Legiša 44, Dario Majovsky 50, Martin Mesar 44, Željko Pogačnik 58, Martin Sosič 60, Saša Žerjal 48, Alessandro Zezlina 40. Oddelek za mehansko industrijo: Marjan Renčelj 42, Marijan Smotlak 44, Erik Vodopivec 48. Oddelek za kemijsko industrijo: Katarina Cossutta 60, Elena Ia-caz 48, Ingrid Sedmach 46, Dean Scroccaro (privatist) 36. Pokrajinski svet je nato razpravljal še o drugih problemih, med temi o sklepu, na osnovi katerega je občinam Trst, Milje, Zgonik in Dolina dodeljen prispevek v višini 193 milijonov lir za poletne kolonije. Dne L julija nas je zapustil naš dragi mož in oče Viktor Jercog Pogreb bo v petek, 5. julija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena, hči, snaha, vnuk in drugo sorodstvo. Trst, 2. julija 1991 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Milke Prelec vd. Stergaus se iskreno zahvaljujemo" vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJC Mavhinje, Melbourne, Trst, 3. julija 1991 Zgornjo zahvalo ponovno objavljamo zaradi tiskarske napake, za katero se oproščamo.— Publiest. Ob 6. obletnici smrti drage Doroteje Deško por. Vodopivec se je z ljubeznijo spominja vsa družina Boljunec, 3. julija 1991 Ob izgubi svojega člana Emila izreka članu Borisu in svojcem iskreno sožalje Društvo slovenskih lovcev v FJK »Doberdob« Razgovor s predsednikom Združenja Borisom Siego SDGZ krepi in posodablja dejavnost svojih podružnic v okoliških vaseh Slovensko deželno gospodarsko združenje razpolaga kot znano, s tremi sedeži v Trstu, Gorici in Čedadu. Ob teh osrednjih sedežih pa že dobro desetletje obstajajo dve izpostavi in sicer podružnici v Nabrežini in na Opčinah, ki jih med drugim združenje da na razpolago tudi Kmečki zvezi in Patronatu INAC. Doslej sta podružnici delovali vsaka po enkrat tedensko in v glavnem le za zbiranje dokumentacije, saj zaradi težav, ki so onemogočale kompjutersko povezavo s tržaškim sedežem, nista mogli nuditi članstvu servisa. S 1. junijem letos so bile te težave končno le premeščene, tako da so bila na podružnicah tudi usposobljena tri delovna mesta. Poleg tega pa se je nabrežinska izpostava preselila v nove, udobnejše prostore. Podružnici zdaj pokrivata ves teden in na ta način je združenje približalo storitve svojim članom in rešilo vrsto težav s katerimi se je moralo članstvo iz okolice spopadati, ko je bilo prisiljeno zahajati v osrednji sedež v Trstu, tudi zaradi drobnih zadev. Gre vsekakor za veliko pridobitev, v kateri smo se pogovorili s predsednikom SDGZ Borisom Siego,katerega smo najprej vprašali, zakaj se je združenje odločilo za to pobudo. »Šlo je za nujen korak, saj smo na ta način bistveno okrepili dvojo prisotnost v pokrajini in pospešili nudenja storitev našim članom. Seveda smo se s tem vprašanjem ubadali že dalj časa. Za člane iz okolice je postalo vsakdanje obiskovanje našega osrednjega sedeža v Ul. Cicerone težavno iz čisto logističnih razlogov. Gre torej za investicijo, ki je prvenstveno namenjena članstvu. Pobuda je bila seveda vezana na dokajšnje stroške? »Seveda, ta korak nas je stal veliko naporov, tako organizacijskih, kot tudi kadrovskih. Predvsem pa je šlo za finančno vprašanje, saj je tako delovanje podružnic vezano na ogromne stroške. Gre namreč poudariti, da smo s kompjutersko povezavo z osrednjim sedežem decentralizirali na podružnice kar 90 odst. vseh naših storitev. Taka povezava z Opčinami in Nabrežino pa seveda veliko stane. Gre pa razumljivo, za dolgoročne investicije.« Kaj pa si od take investicije pravzaprav pričakujete? »V prvi vrsti pričakujemo, da bo nova oblika poslovanja privedla do še močnejšega utrjevanja vezi z našim članstvom, o katerem smo prepričani, da bo znalo ceniti naše napore. Seveda pa upamo tudi, da bo neposredno nudenje uslug v Nabrežini in na Opčinah privedlo do razširitve števila podjetij, ki se poslužujejo naših uslug. Pobuda je torej namenjena tudi akviziciji novih članov.« Ali snujete v ta namen tudi druge pobude? »Našim članom skušamo seveda nuditi čim boljše storitve in jim slednje skušamo tudi čimveč približati. S tem v zvezi velja poudariti, da smo se v Nabrežini preselili v nove, primernejše prostore, kjer je do nedavnega imela svoj sedež Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabre- žini. Tu se moram tudi javno zahvaliti vodstvu Hranilnice, ki nam je prispevalo del opreme za naše nove prostore. Seveda pa se naši napori s temi pridobitvami še niso izčrpali. če nam bodo razmere to dovoljevale, bomo namreč v doglednem času odprli podobno izpostavo tudi v dolinski občini, da bi zadostili potrebam tamkajšnjega članstva. Naše člane pa vsekakor pozivamo, da se podružnice poslužujejo za vse potrebe. DELOVANJE PODRUŽNIC Podružnici SDGZ poslujeta takole: NABREŽINA (Nabrežina center štev. 97, tel. 200073) - ob ponedeljkih, sredah in četrtkih, od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.30. OPČINE (Narodna ulica štev. 71/1, tel. 214465) - ob torkih in petkih, od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.30. Ameriški musicali v Revoltelli V okviru tržaškega Festivala operete poteka v sodelovanju s Cappello Un-derground že od ponedeljka v hladnem in prijetnem Avditoriju muzeja Revoltel-la tudi video-filmski pregled o Zlati dobi ameriškega musicala. Prvi je bil na sporedu vedno sveži Flemingov Čarovnik iz Oza, sledil mu je Till the clouds roli by, do petka, 5. julija, pa bodo še na sporedu: Ziegfeld follies (1946) Vincenta Minellija s Fredom, Astairom, Geneom Kellyjem in Redom Skeltonom; Show boat (19151) Georga Sidneyja s čudovitima Kathryn Grayson in Avo Gardner; Singin' in the rain (1952) Genea Kelleyja. ___________koncerti_________________ KUD Magnet z Opčin organizira v Prosvetnem domu A. Sirk v Križu vsak petek ciklus večerov z naslovom LUNA-'S BLUES - glasba, umetnost in filmi ob luninem svitu. Gledališče Mlela V soboto, 6. julija, ob 21. url bo, v organizaciji Tržaškega jazz krožka, koncert pianista Ralpha SUTTONA in v nedeljo, 7. t. m. , ob 21. uri kvinteta SUM-MIT REUNION s Kennyjem Davorno in Bobom Wilberjem. Gledališče Verdi V ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30 bo na Trgu Unita v sklopu Festivala operete pričel ciklus koncertov "Opereta na trgu" v izvedbi mestne godbe na pihala G. Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. Prvi večer bodo na sporedu skladbe skladatelja von Suppeja, avtorja operete BOCCACCIO. ___________gledališča_______________ GLEDALIŠČE VERDI Festival Operete V soboto, 6. julija, ob 20.30 premierska predstava operete BOCACCIO. Dirigent Alfred Eschwe. Režija Frank Bernd Gottschalk, scene in kostumi Jurgen Aue. Ponovitve bodo trajale do 18. julija. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (zaprta ob ponedeljkih). V nedeljo, 7. julija, ob 21. uri bo na sporedu izredna ponovitev Mozartovega REOUIEMA. Dirigent Lu Jia bo anticipi-ral svoj krstni nastop v Trstu, kjer bo 20. t.m. na gradu sv. Justa na Festivalu operete vodil poslovilni koncert orkestra. V sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GREGO. Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča Verdi lahko dvignete ali potrdite abonma za reda A '"Dvorana Auditorium Muzeja Revol- tella (Ul. Diaz 27) V okviru Festivala operete bodo v sodelovanju s Cappello Underground predvajali videofilme ameriških musica-lov-operet v originalni verziji. Danes, 3.7. »Ziegfeld Follies«; 4.7. »Show Boat«; 5.7. »Singin’ in the rain«. Ob koncu ciklusa, 12. t.m., ob 18. uri se bodo v gledališču Miela s predvajanjem treh filmov spomnili znane glasbene umetnice tiste dobe: Lilian Harvey. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Milje - Festival gledališča za mladino Jutri, 4. julija, ob 18. uri otvoritev Festivala. Ob 19.30 bo nastopila gledališka skupina TERZO STUDIO iz Piše. razstave V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. V Tržaški kreditni banki, Ul. Filzi 10, razstavlja velike barvne fotografije fotograf RIKARDO CALIN. V galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava slikarke ESTHER PER-CAL. V tržaški občinski galeriji je na ogled razstava slikarja DAVIDA ZULJA-NA. V galeriji Studio Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. julija odprta razstava slikarja Silvestra LODIJA. V Beneški hiši v Miljah bo do 6. julija odprta obsežna razstava Poetike osemdesetih let v slikarstvu in kiparstvu. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju Obalnih galerij z italijansko revijo za umetnost Juliet, so predstavljena dela 16 slovenskih in jugoslovanskih avtorjev. V okviru Festivala TEATRO RAGAZ-ZI v Miljah bo v Beneški hiši od 6. do 14. t. m. razstava " Z lutko v igro", ki jo pripravlja slovenski občinski vrtec v Miljah. Otvoritev razstave s kratko predstavo bo v soboto, 6. t.m., ob 18. uri. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo tržaške občine je odprta razstava z naslovom L’-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. avgusta so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in-od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih). V galeriji IL CARSO - Trg Barbacan 4 - bo od 6. do 19. julija na ogled razstava slikarke Giuliane BALBI. Otvoritev bo v soboto, 6. t. m., ob 18. uri. izleti Podružnica SPDT Zlata Krona - Mač-kolje organizira v nedeljo, 7. t. m. planinski izlet na Poldašnjo Špico (Jof di Miezegnot). Odhod z osebnimi avtomobili. Zbirališče pred gostilno Tul v Mač-koljah ob 6. uri. Za informacije tel. na št. 232493 v večernih urah. šolske vesti Na liceju F. Prešeren je vpisovanje še danes, 3. julija 1991. Tajništvo je odprto od 10. d o 12. ure. Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da se v teku vpisovanje za šolsko leto 1991/92 še danes, 3. julija. Tajništvo je odprto od 9. do 12. ure. Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič, ki je za soboto in nedeljo napovedal velikipartizanski shod v Bazovici, posvečen 50-let-nici OF, je prireditev zaradi zaskrbljujočega položaja v Sloveniji prenesel za nedoločen čas. včeraj - danes Danes, SREDA, 3. julija 1991 TOMAŽ Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.37 - Luna vzide ob 23.47 in zatone ob 11.41. Jutri, ČETRTEK, 4. julija 1991 DAN BORCA PLIMOVANJE DANES: ob 0.54 najvišja 14 cm, ob 7.23 najnižja -38 cm, ob 14.36 najvišja 36 cm, ob 21.14 najnižja -11 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1016,7 m pada, brezvetrje, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Angela Miele, Sharon Babich, Gabriele Bradaschia, Eleonora Dorlini, Matteo Corte. UMRLI SO: 69-letni Giuseppe Semera-no, 64-letna Pierina Milocanovich, 71-let-na Maria Ilijas, 63-letni Emilio Kosovel, 70-letni Vincenzo Prado, 84-letni Osval-do Mora, 90-letna Pia Suttora, 103-letna Antonia Turk, 76-letna Maria Kerpan, 59-letni Tacisio Maier, 78-letni Bruno Colautti, 81-letna Erina Tronco, 70-letni Erminio Gardina, 68-letni Giovanni Mo-colo. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 1., do sobote 7. julija 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gio-berti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928) SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. $0* SLOVENSKO rSTALNO. GLEDALIŠČE MARCELACHARD Bi igrali z mano? Režija Adrijan Rustja Predstave na prostem Jutri, 4. julija, ob 21. uri OPČINE - Prosvetni dom v petek, 5. julija, ob 21. uri ZGONIK - Igrišče pod županstvom v soboto, 6. julija, ob 21. uri DOBERDOB - Občinski park v nedeljo, 7.julija, ob 21. uri DRAGA - Počitniška kolonija razne prireditve ŠZ Gaja vabi na 11. ŠPORTNI TEDEN do 7. t. m. v Športnem centru na Padri-čah. Program: do 7. t. m. deželni teniški turnir za NK Hill šport, do 5. t. m. turnir odbojke v mešanih ekipah ter nogometni turnir 7:7 in 7. t. m., ob 21. uri tradicinal-ni nočni tek Gaje. Zabavala vas bosta ansambla Happy day in Alpen Adria Sextett. SKD Slavec Ricmanje - Log organizira v dneh 5., 6., 7. in 8. t. m. VAŠKO ŠAGRO s sledečim programom: v petek, 5. t. m. ples z ansamblom Krt, v soboto, 6. t. m. ples z ansamblom Alpen Adria, v nedeljo, 7. t.m., ob 18.30 kulturni program, ples z ansamblom Krt ter v ponedeljek, 8. t. m. ples z ansamblom Pomlad. Zbori Vesela pomlad vabijo na KONCERT DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Srednje pedagoške šole iz Prage, ki bo v petek, 5. t. m., ob 21. uri v Finžgarje vem domu na Opčinah. razna obvestila SKD I. Gruden in ŠD Sokol prirejata 11. poletno središče za otroke od 3. do 11. leta starosti od 15. do 26. julija na društvenem igrišču v Nabrežini. Za informacije tel. na št. 229332 od 13. do 15. ure. KD Lonjer - Katinara prireja od ponedeljka 19. do vključno sobote, 24. avgusta v društvenih prostrih v Lonjerju otroški poletni center. Vpisovanje in informacije v večernih urah na tel. št. 910178. ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Ultra, r. Ricky Tognazzi. EKCELSIOR - 19.00, 22.15 Whore (Putta-na), r. Ken Russel, i. Theresa Russel, OD EKCELSIOR AZZURRA - 19.00, 22.00 Ti-lai, r. Idrissa Ouedraogo, i. Rosmane Ouedraogo, Ina Cisse. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Colpi proi-biti. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 No, cosi no, piu forte, pom., □ O NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Rosen-crantz e Guildenstern sono morti, i. T. Roth, R. Dreyfuss.. NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Ghost, i. P. Swayze, D. Moore. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Ho sposato un fantasma. EDEN - 15.30, 22.00 Solange, la calda bocca, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 20.00, 22.10 Pazzi a Be-verly Hills, i. Steve Martin. LUMIERE - 17.00, 22.15 II portaborse, i. N. Moretti. ALCIONE - 19.00, 22.00 La fiammiferaia, r. Aki Kaurismaki. RADIO - 15.30, 21.30 La femmina e il piacere, porn., D O . Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ prispevki V spomin na Josipa Gorkiča daruje Marta Pischianz 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Alberta Košuto darujejo Mario, Pierina in Alba Cobau 30.000 lir za KD Vesna - Križ. Namesto cvetja na grob Leopolda Ažmana - Armani darujeta Elči in Gigi 50.000 lir za SPDT. V spomin na nepozabno Savino Remec darujeta Elči in Gigi 200.000 lir za Združenje prostovoljcev APICE. V spomin na Savino Remec daruje Nadja Ivančič 30.000 lir za Dekliški zbor GM. V spomin na Frankovega očeta Leopolda Ažmana darujejo družine Gombač, maver, Vigini, Vecchiet, Škerl in Birsa 45.000 lir za Dijaško matico in 45.000 lir za SPDT. mali oglasi 311 EDI MOBIL! Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA PROFESORICA nudi lekcije iz angleščine, italijanščine in nemščine. Tel. 211178. PRODAM alfa romeo, letnik '83 v odličnem stanju. Tel. 281172. PRODAM vilo 420 kv. m, 900 kv. m vrta, še nedokončana v okolici Milj. Tel. 228390. FIAT TIPO 1400 metalizirane barve ter regato v odličnem stanju prodam. Tel. 229224. PRODAM 10 let staro hišo z vrtom na Opčinah. Tel. 213680 po 18. uri. GRADBENO podjetje prodaja v Križu vrstne vile v gradnji. Tel. 311828 ob uradnih urah. PRODAM dve kozi mlekarici cena po dogovoru. Tel. 225654 ali 327342. OSMICO je odprl Rado Milič - Salež 68. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Sa-matorci. Vabljeni! PODARIM dvomesečnega razigranega črno/belega mucka, samo ljubitelju živali. Tel. ob uri obeda na št. 280633. ODDAM šivalni stroj v dobrem stanju, znamke Caser. Tel. št. (0481) 533960 -Tusulin. IZKUŠENO likarco (stiratrice) išče kemična čistilnica tudi s pogodbo part time. Tel. od 8. do 16. ure na št. (040) 370658. 19 - LETNA knjigovodkinja išče zaposlitev kot uradnica. Tel. 211345. NUDIM lekcije iz knjigovodstva in trgo-vinstva. Tel. 224533. RABIŠ dober avto po nizki ceni? Fiat 127 prodam. Tel. 421412 ob urah obedov. ŠTUDENTKA nudi lekcije iz nemščine za dijake nižjih in višjih srednjih šol-Tel. 231995. KNJIGE za prve 4 razrede znanstvenega liceja prodam. Telefonirati v jutranjih urah st. 299632. NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Telefon 229347 menjalnica 2. 7. 1991 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar — .. 1357,50 1290.—- Japonski jen 9,809 8,90 Nemška marka .. 742,970 735.— Švicarski frank .. 865,780 855.— Francoski frank ... .. 219,380 215.— Avstrijski šiling ... .. 105,598 104.— Holandski florint . .. 659,780 650,— Norveška krona ... .. 190,680 185.— Belgijski frank — .. 36,117 34,50 Švedska krona .. 205,940 200.— Funt šterling .. 2186,250 2150.— Portugalski eskudo 8,489 7,50 Irski šterling .. 1988,20 1960.— Španska peseta ... .. 11,877 11.— Danska krona .. 192,540 187,— Avstralski dolar ... .. 1039,10 960.— Grška drahma 6,799 6,20 Jugoslov. dinar ... — -— Kanadski dolar .... .. 1187,60 1120,— ECU... .. 1527,350 — BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 i # informacije SIP uporabnikom % Družba SIP obvešča, da bodo danes, sreda, 3. julija menjala telefonsko številko naročnikom v Trstu, katerih številka se začne s 50, 61, 65. Interesenti so že bili obveščeni. Za te nove številke, ki so že objavljene v telefonskem imeniku 1991/92, bo na razpolago avtomatska telefonska služba, ki bo obveščala o spremembi telefonske številke vse, ki bodo klicali stare številke. SIP Societa Italiana per 1'Esercizio v/ d el le Telecomunicazioni p. a. J Ob nadaljevanju vojne in vse večji škodi Zdaj je poleg besedne solidarnosti nujno potrebna materialna pomoč Jutri bo nov dan, z novimi naloga-mi in preizkušnjami, je dejal na slovesnosti ob proglasitvi suverenosti Republike Slovenije, 26. junija pred-j*®unik predsedstva Milan Kučan. Minil je teden dni v katerem se je slovenski narod znašel v vojni, ki še n* končana in ki je že, poleg človeških žrtev, povzročila ogromno materialno škodo. Odpravljanje posledic “° terjalo izrednih in dolgotrajnih ?aPorov ne samo Slovenije, ampak ludi širše skupnosti. Po vesteh iz Movenije je v številnih krajih motena redna proizvodnja, ponekod so jo celo ustavili. Zaradi vojne obstaja neposredna nevarnost, da bodo tuji Partnerji, za katere v dobršni meri delajo številna slovenska podjetja, odpovedali že sklenjene dogovore. Ob nadaljevanju sedanjega stanja bo ta škoda še večja. Nerazumljivo bi bilo, če bi za začetek organiziranega zbiranja pmoči čakali na konec agresije in na ureditev razmer. Slovenija potrebuje takojšnjo pomoč v denarju, blagu, obleki, v prihodnjih dneh verjetno tudi v zdravilih, krvni plazmi itd. V okviru sodelovanja med občinama Gorica in Nova Gorica so bile te dni že odposlane v sosednje mesto pošiljke kvasa in drugega blaga, potrebnega za redno preskrbo prebivalstva. Včeraj se je sestal Odbor za pomoč Sloveniji in razpravljal o še Bossi: Lega Nord odločno podpira pot Slovenije in Hrvaške v Evropo ..9 dogajanju v Jugoslaviji in Slove-je na včerajšnjem zborovanju v erdijevi dvorani povedala svoje tudi epa Nord. V Gorico so prišli člani ?.e9acije, ki so med soboto in včeraj iskali Beograd, Zagreb in Ljubljano J1 v°ditelj gibanja, ki je v nekaj letih Postalo pomembna politična sila v oraj vseh deželah severne Italije, se-ator Umberto Bossi. Menda je pri organizaciji srečanja prišlo do nespora-uma. Popoldne naj bi bilo v Gorici amo srečanje z novinarji, šele zvečer tudi shod. Z manjšo zamudo so Pravili vse s shodom, kjer sta najprej Pregovorila evropska parlamentarca t Pec°ni in Moretti, zatem pa še Bossi r deželna poslanca Bruno Ravera in rranco Rocchetta. , -9a dva sta sicer maloštevilnim po-saicem obrazložila potek in smisel 'sije v Beogradu, kjer so manifestira-i pced zvezno skupščino in tudi delili hi 6 v angleščini in srbohrvaščini. V Se9°slavijo je misija odpotovala, da bi .■ na lastne oči prepričala o dogajanju ln urokih konflikta Spoznanja sta dopolnila deželna poslanca Ravera in Rocchetta, ki sta na manifestaciji razvila tudi hrvaške in slovenske zastave, medtem ko je Umberto Bossi zelo jasno povedal, kakšno je stališče Lega nord: odločno podpiramo Slovenijo in Hrvaško na poti, ki sta ju izbrali, na poti odprti v Evropo. To ne pomeni da podpiramo Slovenijo proti Srbiji. Naš načrt je, da bi tako Slovenija, Hrvaška in Srbija ter drugi dežele Jugoslavije vstopile v Evropo. Slovenci želijo biti v Evropi enaki drugim". Bossi je povedal svojo oceno stanja v Jugoslaviji: do takega stanja je pripeljal komunistični centralizem, ki pa je preživel. Narodov namreč ni mogoče držati skupaj s prisilo. Isti centralizem, čeprav z drugačnim predznakom, je pripeljal do razkroja tudi v Italiji. Bossi je kot sokrivca za tak razvoj dogodkov v Jugoslaviji označil italijanskega zunanjega ministra in določene gospodarske lobije, ki imajo v Italiji preveč vpliva. boljši organizaciji pomoči in o nekaterih drugih pobudah. Tako naj bi izdelali dvojezični plakat z navodili o oblikah in krajih zbiranja pomoči. Pri vseh treh slovenskih kreditnih zavodih na Goriškem. Pri posojilnici v Sovodnjah lahko občani položijo denarne prispevke na tekočem računu št. 23/7, v Doberdobu na tekočem računu št. 1720, pri Kmečki banki v Gorici in Krminu pa na tekočem računu št. 61001. Odbor javlja, da so iz Nove Gorice zaprosili predvsem za čevlje in obleko, seveda vse v dobrem stanju. Zbirni center za ta material je v Katoliškem domu. Vsi, ki bi se radi angažirali pri že razpisanih in bodočih humanitarnih akcijah v korist Slovenije, naj se pozanimajo na sedežu SKGZ (tel. 531644) in SSO (tel. 536455). V tem trenutku je nadvse pomembno, da ta pomoč pride takoj in na pravo mesto. Kakor smo že včeraj poročali, bodo zbrani denarni prispevki in drugo blago, po dogovoru v Odboru za pomoč Sloveniji, na razpolago Rdečemu križu Slovenije in ustanovi Caritas. Telegram župana predsedniku vlade Župan Antonio Scarano je včeraj, spričo zaskrbljujoče zaostritve stanja v Jugoslaviji, poslal Predsedniku vlade telegram. Prosi za posredovanje vlade v Beogradu, da bi jugoslovanska vojska ne izvajala akcij na območju Nove Gorice. Gre za območje, ki je živo spojeno z območjem Gorice. Ob morebitnih vojaških posegih bi bila lahko ponovno ogrožena varnost in nedotakljivost prebivalstva Gorice, kar se je v prejšnjih dneh že tudi zgodilo. Množijo se pobude za pomoč Sloveniji PO SDGZ seznanil različne ustanove Pokrajinski odbor SDGZ za Goriško je v ponedeljek razpravljal o napadu jugoslovanske armade na samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, še posebej pa o sporočilu za javnost, ki ga je izdala Gospodarska zbornica Slovenije. Na seji so člani izrazili vso podporo slovenskemu narodu in podprli sporočilo za javnost GZ Slovenije. To sporočilo je deželni predsednik posredoval Trgovinskim zbornicam v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu, mešanim zbornicam Ital—Jug iz Trsta, Gorice, Vidma in Milana, deželnemu odborništvu za trgovino in obrt, ministrstvu za trgovino in ministrstvu za industrijo. Predsednik GZ Slovenije je v posebnem sporočilu obvestil o vojaški agresiji na Slovenijo ter o škodi, ki jo je in ki jo bo to nesprejemljivo dejanje povzročilo. Predstavnika Svetovnega slovenskega kongresa obiskala župana Scarana Člana goriškega odbora Svetovnega slovenskega kongresa Janez Povše in Gorazd Vesel sta včeraj zaprosila za sprejem pri goriškem županu Antoniu Sca-ranu v zvezi z vse bolj zaskrbljujočimi dogodki v Sloveniji. V daljšem pogovoru sta mu predlagala, da bi goriška občina ponudila v znak solidarnosti odboru Svetovnega slovenskega kongresa gostoljublje v obliki simboličnega sedeža. Scarano je pokazal za zamisel veliko razumevanja, posebno ker gre pri zadevi za izrazito nepolitično, zato pa toliko bolj solidarnostno obeležje. Dogovorjeno je bilo, da je treba precizirati vse podrobnosti pri tehnični izvedbi te dolgoročne ideje. Prispevki Goriške hranilnice ustanovam in Upravni svet Goriške hranilnice je pred kratkim sprejel sklep o dodelitvi finančnih prispevkov številnim društvom in ustanovam v obliki podpore za njihovo dejavnost na kulturnem, socialnem in drugih področjih. V ta namen je upravni svet razdelil za okrog štirideset milijonov lir prispevkov. Celoten sklad, ki ga je ustanova namenila za take posege znaša 1,5 milijarde lir. Doslej so uporabili že 1,2 milijarde. Med društvi, ustanovami in združenji, ki bodo prejeli finančni prispevek so zavod Cerruti iz Koprivnega, zavod Villa Santa Maria della Race iz Medeje, šola za bolničarje v Gorici, pokrajinski konzorcij čebelarjev, združenje Arsi iz Moša. organizacijam Upravni svet je sklenil podpreti tudi zanimivo pobudo na področju uveljavljanja univerze v Gorici. Odobril je prispevek za organizacijo mednarodnega posvetovanja, ki bo v jeseni na temo vloge Združenih narodov v boju proti mamilom in organiziranemu kriminalu. ■ Novinarji v teh dneh delamo v neobičajnih razmerah, v takih razmerah pa pride tudi do napak, oziroma pomanjkljivosti. Tako je v včerajšnji številki, na strani 13 izpadel podpis k fotografiji pod uvodnim člankom. Posnetek je bil napravljen na nedeljski manifestaciji SSk v Doberdobu. Z obdukcijo bodo skušali ugotoviti vzroke smrti ne? ?kdukcijo, ki jo bodo izvedli da-za v-CePrav je bila le ta predvidena že ke Cerai' bodo skušali ugotoviti vzro-Šk s®rti 19-letne Rossane Forcella iz dan^5116, ^ le prejšnjo nedeljo popol-Ne_ ^ida, menda zaradi zastrupitve. vZr~. kovano zastrupitev naj bi po-PetT'8 r^a' ki jo je dekle zaužila v dah ZVeeer. To naj bi namreč pove-jet starši, 60-letni oče Rodolfo in 54-ni a mama Ottavia, ki v petek sicer m a Jedla sumljive ribe. Ta je bila vaj . a že več časa shranjena v zmrzo-Zahni i "akar se je nesrečni Rossani isto 6 ,° P° ribi in jo je skuhala. Že treh J° začutila močne bolečine v kanV' ' starši pa so ji dali le nekaj tev hC, pravila Novalgine za poteši-s0 k metin. Toda v soboto popoldan je metine ponovno narasle, tako da ko 6 sklenil prepeljati hčerko v tržiš-prgni ?šn° bolnišnico. Tu so dekle v trž*i * 'n odredili takojšen prevoz so ; asko bolnišnico na Katinari, kjer ZdraJ^V^b na oddelku za oživljanje. Oper-,11- 50 takoj sklenili jo operirati, dar kjCl]K trajala celih pet ur, ven-rešiti ^, vsem naporom niso uspeli Srn« die,ga živlienia' Tržišj, tiekteta je močno odjeknila na kliuriiRm: kossana je lani z odliko za-Tržičua študij na zavodu Einaudi v stati st 'u °b'skovala pa je fakulteto za tlko na tržaški univerzi. Tudi na učiteljišču so včeraj zaključili letošnjo maturo Včeraj so se na goriških višjih srednjih šolah zaključile letošnje maturitetne preizkušnje. Tudi bodoči učitelji in učiteljice so namreč opravili še zadnji šolski napor pred dosego diplome. Na učiteljišču Simon Gregorčič je bil včeraj drugi dan ustnega dela izpita. Na hodniku v drugem nadstropju bivšega malega semenišča v Ul. Alvia- no je bilo še precej živo, saj je kandidatom sledilo več sošolk, ki so opravile maturo že v ponedeljek. Prisluhnili smo izpraševanju Martine, ki jo je očitno živčna napetost močno preizkušala. Po italijanščini je bil govor v pedagoškem "kotičku" o problemu narečja, o primerjavi med pozitivistični in delovni šoli Deweya ^ter o reformah v zgodovini šolstva vse do vpliva televizije na otroke. Še poprava slovenske in matematične naloge in Martina se je lahko oddahnila. Sledile so dolge minute pavze, v kateri so si člani komisije privoščili kavico. Le še dva maturanta, Peter in Miriam, sta še imela pred seboj zaključno preizkušnjo in na obrazih jima je bilo opaziti dokajšnjo mero zaskrbljenosti. Prav čakanje na izpit, sta se pritoževala, je najhujši trenutek. Sicer so bile posebno živčne tudi nekatere maturantke, ki so že dan prej uspešno opravile ustni del. Med temi Suzi očitno še ni popolnoma "prebolela" letošnje mature, saj je zelo zavzeto spremljala izpit vseh svojih sošolcev in sošolk. Agata, ki je bila včeraj prva na vrsti, pa je bila znatno bolj sproščena, saj je izpit dobro opravila. Le škoda za tisto nesrečno matematično nalogo... ki je sicer izdala vse kandidate. Sedaj čaka vse maturante zasluženi počitek. Za uspeh bodo učitelj iščniki izvedeli šele v petek okrog poldneva. Naj povemo še, da bodo danes objavili končne izide na tehnično-trgovskem zavodu Žiga Zois. Na sliki (Foto Čubej): med včerajšnjim ustnim izpitom na učiteljišču Gregorčič. MIHAELA in RENATO sta praznovala 35 let poroke. Voščila jima ;zrekatasin Avguštin z ženo, hčerka Nerina z možem in vnuki. razna obvestila ŠD Sovodnje vabi v petek, 5. t.m. ob 20.30, oz. ob 21. uri na 35. redni občni zbor. Zbor bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. ZSŠDI obvešča, da bo julija in avgusta urad odprt od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. ZSKD obvešča, da je urad odprt po poletnem urniku, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. Doberdobska občinska uprava obvešča, da je do 5. julija na razpolago vsem občanom osnutek občinskega statuta. Vsakdo si ga lahko med urnikom delovanja knjižnice ogleda in predstavi more- uprava obvešča, da je poletni urnik knjižnice sledeči: ponedeljek 9.00-13.00, 16.00-18.00; torek 9.00-13.00; sreda 9.00-11.00, 16.00-18.00; petek 9.00-13.00. Knjižnica bo zaprta od 29.7. do 17.8.91. Kmečka zveza opozarja, da je treba prošnje za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket) obnoviti vsako leto. Pojasnila nudijo v uradu KZ v Ul. Malta 2. Knjižnica Damir Feigel posluje vsak delavnik od 8. do 13. ure do vključno 26. julija. SDGZ v Gorici obvešča, da so premestili sedež v Ul. Roma 20, 3. nadstr. (v palači INAIL). Tel. 32844 - fax 536667. Uredništvo Klape vabi v petek, 5. julija, ob 20.30 v prostore uredništva za pripravo na 20. obletnico. bitne pismene pripombe. Doberdobska občinska Peterica ”rambov” se bo morala februarja zagovorjati pred sodiščem vfe- "rambov", ki jih je lani iz-Preqlpri ^arabinjerjev zasačila in po no Qi u aretirala, ko so se igrali voj-dobske V°iaških napravah na Dober-jati n ™ krasu se bo morala zagovar-Nkor< < s„°dnikom 14. februarja 1992. deva n6 Včerai sklenil, kot to predvi-vaini °p kazenski pravilnik, preisko-v pretr nik Ser9*° Gorjan, ko je vzel tea Tr zahtevo javnega tožilca Mat-p 1 rotte. avtoiif«' ki jo sestavljajo 36-letni 24-ietni ,Angel° Bruni iz Doberdoba, hiice)) L^ass'milano Missoni iz Fiu-'z šk 2°-letni Massimiliano Pasian Joško ,CJa?a ter brata Pahor, 22-letni namreJ £Hetni Davorin iz Tržiča, je Pa na v°btožena nedovoljenega vsto-bodo .°Jasko območje. Obtoženci se s°dnikomer- moraI' zagovarjati pred se zaradi nekaterih drugih kaznivih dejanj. Bruni je npr. obtožen zamenjave osebe, ker naj bi se komandirju karavle pri Prelosnem jezeru predstavil kot član gozdne straže. Davorinu Pahorju so karabinjerji med pregledom našli naboj in nož. Ista usoda je doletela tudi Massimiliana Mis-sonija, ki je prav tako imel pri sebi nož in naboj in je zato še dodatno obtožen nedovoljene posesti orožja. Joško Pahor pa je imel pravi "arzenal", saj je bil v posesti kar 20 umetnih ognjev in 150 petard. Skupinico prijateljev, ki so se nameravali poigrati na vojaških objektih v doberdobski občini, so karabinjerji zalotili v nočnih urah, 10. oktobra lani. Na včerajšnji predhodni obravnavi sta bila prisotna zagovornika, odvetnika Di Maria in Primosig. Na nižji srednji šoli Trinko so vsi uspešno opravili izpit ta Žara, Erik Figelj, Peter Figelj, Ma- Tudi dijaki tretjih razredov srednje šole Ivan Trinko so zaključili letošnje šolske napore. Uspeh je bil popolen, saj je vseh 68 dijakov uspešno opravilo malo maturo. SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO -GORICA Izdelali so: 3 A razred - Susy Dorni, Cristina Iussa, Irina Lovisoni (odlično), Serena Mucci, Maja Ozbot, Loredana Pucci, Elisa Riggio (odlično), Dario Del Neg-ro, Simon Feri, Aljoša Jakin, Jan Leo-poli (odlično), Alex Makuc, Andrea Marassi, Mattia Mastroianni, David Miklus, Denis Pavio (odlično), Tomaž Sosol. 3 B razred - Vanja Bastiani, Vesna Brajnik, Nataša Černič, Barbara Cotič, Enrica Černič, Martina Černič, Ksenija Devetak, Serena Pellegrin (odlično), Magda Tomšič, Daniela Volk, Saman- nuel Frandoli, Evgen Komjanc, Matej Makuc, Robert Mucci, Matjaž Pintar. 3 C razred - Sara Boškin, Zdenka Boškin, Vanja Černič, Valentina Devetak, Andrejka Hlede, Maja Humar (odlično), Mauro Denise, Sara Terpin (odlično), Adriano Braini, Andrea Černigoj, Kristjan Devetak, Marko Devetak, Alessandro Marega, Sebastiano Misi-goi, Davide Pisk, Dimitri Pintar, Ma-nuel Sobani, Štefan Tommasi (odlično), Denis Zuljan. PODRUŽNICA - DOBERDOB Izdelali so: 3 razred - Elena Cettul, Romina Ferfolja, Greta Gergolet, Nataša Ger-golet, Maja Lavrenčič, Sonia Legiša, Katjusa Peric, Alessandra Pizzo, Andrea Farra, Martin Frandolic, Aljoša Gergolet, Ivan Gergolet, David Lavrenčič, Daniel Radetti (odlično). kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »La settimana della sfinge«. Režija Daniele Luchetti. VERDI Danes zaprto. Jutri 19.00-22.00 »II falo delle vanita«. VITTORIA Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi - Ul. don Bosco - tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701. __________pogrebi____________ Danes ob 9.10 Edoardo Modesti iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, ob 11. uri Carlo Vidoz iz Vidma v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 13.15 Albano Gerin iz splošne bolnišnice v Vileš, ob 13.15 Čira Pascolo, vd. Basaldella iz splošne bolnišnice v Marjan, ob 13.15 Vulmaro Marini iz splošne bolnišnice v Krmin. Pri samih 54 letih podlegel raku eden od interpretov Bonanze Umrl je igralec Michael Landon NEW YORK — V ponedeljek je v New Yorku umrl ameriški igralec Michael Landon, protagonist znanih nanizank, kot so Bonanza, La časa nella prateria in Highway to Heaven. Star je bil komaj 54 let, a premagala ga je neozdravljiva bolezen. Landon je že aprila javno povedal, da ima raka na pankreasu in jetrih in da se namerava boriti proti bolezni z vso silo, ki jo premore. Delal je vrsto terapij in pil ogromne količine korenčkovega soka. V Italiji smo Michaela Landona poznali skoraj izključno kot junaka omenjenih TV nanizank, predvsem Bonanze, v kateri je nastopal ob Lorneeu Greenu in Danu Blockerju in ki nas je skozi vse zimske mesece do zgodnje pomladi spremljala na eni od Berlusconijevih mrež. V ZDA je baje še bolj popularna La časa nella prateria, v kateri pa Landon še zdaleč ni samo protagonist. Bil je tudi producent nekaterih prizorov te nanizanke, za katere je napisal scenarij in jih tudi režiral. Postal je pravzaprav nekakšen simbol človeka, ki se bori proti nesrečam in nadlogam ter jih tudi uspe premagati. Za prihodnbjo sezono je načrtoval novo nanizanko US, a moral se je odpovedati načrtu, ker se mu je bolezen preveč poslabšala. Michael Landon se je rodil 31. oktobra 1936 v newyorški četrti Forest Hills. V mladih letih se je posvetil športu in dosegel kar zabvidljive rezultate v metu kopja. Med tekmovanjem je nato utrpel manjšo okvaro in je je moral zapustiti agonistični šport. Odločil se je, da se bo preizkusil na drugem področju in tako je leta 1956 začel igrati v manjših vlogah v filmih in televizijskih showih. Za TV je tudi režiral dva filma - The Loneliest Run-ner in Sam‘Son. Poročil se je trikrat, zadnjič leta 1983 s Cindy Clerico, iz treh zakonov pa je imel skupno devet otrok. Na sliki: Igralec Michael Landon leta 1989, ko je nastopal v nanizanki Highway to Heaven v vlogi angela Jonathana Smitha (foto AP) In tudi letos v Areni glasba pod zvezdami VERONA Danes se v Veroni začenja 69. poletna operna sezona, ki namerava izenačiti ali celo potolči rekord lanske, kljub temu da v repertoarju ni Aide. Do zadnjega je vzbujal slabo voljo podatek, da so ustanovi »rezali« nekaj prispevkov, zaradi česar so uslužbenci nameravali tudi stavkati. Zdi se, da so se temni oblaki vsaj ta trenutek razblinili in da bodo poletne predstave nemoteno stekle. Za otvoritveno predstavo v velikem rimskem amfiteatru bo na odru Verdijev Rigoletto. Vsi sedeži so bili že zdavnaj razprodani, kot se to v Areni dogaja vsako leto, kar pomeni da organizatorji nimajo nobene skrbi z občinstvom, včasoih le zato, ker ga je preveč. Sceno, kostume in režijo je oskrbel Silvano Bussotti, kar da slutiti,, da bo ta Rigoletto zelo »strog«. Orkester bo dirigiral Rico Saccani, ki bo s tem nastopom debitiral v Areni. Zdi se, da je uspel rešiti akustične probleme in da je mogoče slišati vse pianissime tudi v najbolj oddaljenih kotih. Protagonist letošnje postavitve bo Leo Nucci, ob katerem bosta med drugimi nastopala Mariella Devia in Marcello Giordani. V soboto, 6. julija, je na repertoarju Nabucco s Pierom Capuccillijem, Gheno Dimitrovo in Eugeniom Neste-renkom. Dirigent bo Daniel Oren, režiser pa Gianfranco di Bosio. Tretje delo na sporedu (premiera je predvi- dena 14. julija) je Turandot v režiji Gi-uliana Montalda in z dirigentom Danielom Nazarethom; peli bodo Grace Bumbry, Christian Johannson in Miet-ta Sighele. Letošnji poletni spored dopolnjujeta balet Romeo in Julija s Carlo Fracci (9. avgusta) in Mozartov koncert (1. septembra). Vsako leto so v zvezi s sezono v Areni zanimive tudi številke: s preprodajo vstopnic je ustanova že vnovčila preko 17 milijard lir. Razprodana je že več kot polovica predstav, za ostale predstave pa so na razpolago še samo slabši sedeži na najbolj oddaljenih stopniščih. Arena namerava »gostiti« letos še več obiskovalcev kot v letu 1990, torej v samih dveh mesecih repriz preko 600.000 gledalcev, ki prihajajo z vseh koncev sveta, da lahko uživajo ob dobri glasbi pod zvezdami. Novembra bo ansambel veronske Arene odpotoval v Tokio z Montaldo-vo Turandot. Medtem so seveda tudi že določili repertoar za poletno sezono 1992: na oder se bo vrnila Aida v zgodovinski postavitvi iz leta 1913, spored pa bosta dopolnjevala Don Carlo in Boheme. Ob vsem tem še »sodna« zanimivost: upravni svet Arene je sprožil sodni postopek proti kiparju Mariu Ceroliju, ki je leta 1985 izdelal scene za Trovatore in pridržal zase velikega lesenega konja. Prav tega konja bi ustanova zaradi umetniška in materialna vrednosti hotela zase. Umrla je zadnja Smareglieva hčerka V starosti 97 let je v Tržiču v ponedeljek umrla Silvia Smareglia, zadnja hčerka istrskega skladatelja Antonia Smareglie. Rodila se je v Vodnjanu, 14. 2. 1894, torej v kraju in letu, ko je njen oče komponiral Istrsko svatbo. Pogreb bo jutri ob 9.30 iz cerkve Beata Vergine Marcel-liana v Tržiču na pokopališče pri Sv. Ani (ob 11.30), kjer bo pokopana ob očetu in materi Yetti Polla. Skladatelj Antonio Smareglia se je rodil v Pulju leta 1854 in umrl v Trstu leta 1929. V svoje opere je zelo rad vpletal istrske foklorne elemente, ki jih je obravnaval zelo samostojno. Po slogu je bil bliže Wag-nerju kot veristični italijanski operni tradiciji. Bil je slep in je živel odmaknjeno od sveta, zato se tudi ni mogel boriti za uveljavitev svoje glasbe, čeprav bi to žaslužila. Pri nas je znana predvsem že omenjena Istrska svatba, v kateri je avtor uporabil kar nekaj značilnosti istrske ljudske glasbe. : ::: i:;:!-:;:! ________________________________ današnji televizijski in radijski sporedi lili le rf rai 1 7.30 Kratki film s Stanliom in Olliom 8.45 Dokumentarec: C era una volta lo spazio 9.00 Accardo izvaja Mozarta 9.35 Nanizanka: La signora in giallo 10.25 Film: La contessa di Castiglione (zgod., It. 1944, r. Plavit) Calzava-ra, i. Doris Duranti 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Varieteja: Occhio al biglietto, 12.30 Piacere Raiuno - Foggia 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Film: La signora scom-pare (krim., VB 1938, r. Alfred Hitchcock) 15.40 Variete: Poletni Big 17.15 Dok.: David Hamilton 17.45 Sredozemske igre 18.20 Nanizanka: Cose dell al- tro mondo 18.45 TV film: 1915 (dram., Avstral. 1984, r. Chris Thomson, 1. del) 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 Koncer Claudia Baglio-nija (prenos) 22.45 Dnevnik 23.00 Športna sreda 24.00 Dnevnik in vreme 1.25 Variete: Caribe 7.00 Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon templar, 9.00 Bonanza 10.00 Film: Agatha Christie -Delitto in tre atti (krim., ZDA 1986, r. Gary Nelson, i. Peter Ustinov) 12.00 Variete:Rivediamoli 12.30 Nan.: Sposati con figli 12.55 Canale 5 News 13.00 Variete: Estate 5 14.30 Nanizanki: Top secret, 15.30 Genitori in blue je-ans 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 18.55 La verita, 19.35 Cos e cose, 20.20 Girogioco, vmes (19.30) Canale 5 Nevvs 20.35 Glasbena oddaja: Sapore di Mare (vodi Luca Bar-bareschi) 22.35 Nan.: Časa Vianello 23.05 Variete: Maurizio Co- stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News 1.05 Variete: 11 Tg delle va-canze 1.15 Nan.: Colorado 2.20 Film: Delitto in 3 atti 4.00 Nanizanke non stop ^ RAI 2 7.20 Risanke 8.50 Nanizanki: Mr. Belve-dere, 9.15 Alf 9.40 Film: Un volto nella fol-la dram., ZDA 1957, r. Elia Kazan) 11.40 Nanizanki: Lassie in 12.10 La clinica nella Foresta Nera 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Nad.: Cfuando si ama, 14.15 Santa Barbara 15.05 Nan.: Asso della Manica 16.05 Rubrika o vrtnarstvu 16.25 Vesti in Iz Parlamenta 16.45 Film: I pericoli di Paoli-na (kom., ZDA 1967) 18.30 Vesti in Šport 18.45 Nanizanka: Hill Street giorno e notte 19.45 Dnevnik in Šport 20.30 Film: Amore e odio (dram., Kan. 1989, r. Francis Mankievicz, i. Kenneth Welsh) 22.15 Mixer v svetu 22.50 Nanizanka: II brivido delLimprevisto 23.15 Dnevnik in horoskop 23.40 Variete: Antennati 2 0.10 Sredozemske igre 0.50 Film: Donne facili (dram., Fr. 1960, r. Claude Chabrol) RETE 4________________ 8.00 Nanizanka: Love Boat 8.50 Nad.: La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Va-leria, 11.40Topazio 12.50 Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.00 Nadaljevanke: Dallas, 13.55 Sentieri, 15.00 Pic-cola Cenerentola,15.35 Senora, 16.10 Stellina, 16.10 La valle dei pini 18.05 Nan.: General Hospital 18.45 Nadaljevanke: Febbre d'amore, 19.35 Primave-ra, 20.05 Marilena 20.35 Film: Arabesgue (pust., ZDA 1966, r. Stanley Do-nen, i. Gregory Pečk, So-fia Loren) 22.40 Film: Madame X (dram., ZDA 1966, r. David Po-well Rich, i. Lana Turner, John Forsythe) 0.35 Nanizanka: Love Boat ITALIA 1______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.00 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanki: II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide ^ RAI 3__________________ 11.20 Šport: kolesarstvo in Hatria Cup 12.00 Film: La damigella di Bard (dram., It. 1936, r. Mario Mattoli, i. Emma Gramatica) 13.15 Pred 20 leti 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Dok.: Glenn Gould 15.00 Pred premiero - Izza kulis: Rigoletto 15.45 Šport: SP v skokih, 16.15 IP v balinanju 17.00 Film: Roberta (dram., ZDA 1935, r. William Seiter, i« Fred Astaire, Ginger Rogers) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Še ni prepozno 20.00 Grand Prix v atletiki 20.30 Film: La storia del dot-tor Wassell (pust., ZDA 1944, r. Cecil B. De Mil-le, i. Gary Cooper) 22.50 Dnevnik 22.55 Rubrika: Fai la TV 23.30 Nočni dnevnik 0.15 Film: Ossessione (dram., It. 1942, r. Luchino Vis-conti, i. Clara Calamai, Massimo Girotti) 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.30 Festivalbar -Zona verde 13.45 Film: La spina dorsale del diavolo (vestern, It. 1970, r. Niška Fulgozi, i. Bekim Fehmiu) 16.00 Nanizanke: Tarzan, 17.00 Vietnam addio, 18.00 Adam 12, vmes (18.30) Odprti studio, 19.00 I 4 della scuola di polizia 20.00 Risanke 20.30 Film: Lezioni d'estate (kom., ZDA 1987, r. Carl Reiner, i. Mark Harmon, Kirstie Alley) 22.30 Nan.: Voci nella notte 23.30 Glasbena oddaja: Top-Venti 0.30 Odprti studio 0.30 Nan.: Vietnam addio 0.45 Film: La spina dorsale del diavolo (pon.) 3,45 Nanizanke Non Štop ODEON_______________ 13.00 Risanke 14.30 Film: Terra nera (vestern, ZDA 1943, r. Albert Rogell, i. John Wayne, Marsha Scott, Albert Dekker) [~ TV Slovenija 1 ~| 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.): Živ žav (pon.), 9.55 Nore gobe 11.00 Nadaljevanka: Ingverjevo drevo 12.00 Video strani 16.15 Video strani 16.20 Sova (pon.), vmes nanizanki Pujsovi dosjeji in Campion - Resna glasba 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk na počitnicah, 18.30 Deni-jevo jajce 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Takšna in drugačna sreča (dram., Avstrija-Nem. 1980, r. Axel Corti, i. Susanne von Borssody) 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Video strani 22.40 Nočni program Sova, vmes nanizanka Alf in nad. Državni udar po britansko (dram., VB 1988, r. Mick Jackson, i. Ray McAnally, 1. del) 24.00 Video strani 16.00 Film: L' ostaggio (kom.) 17.30 Film: Li chiamavano i tre moschettieti... invece erano guattro (kom., It. 1973, r. Silvio Amadio, i. Tony Kendall, Ettore Manni) 19.30 Risanke 20.30 Film: Blu dinamite (kom., r. Michael Pres-sman, i. Claudia Jennings, Jocelyn Jones) 22.00 Avtorski dokumentarci 22.30 Rubrika o zdravstvu 23.00 Film: Luomo dagli occhi di ghiaccio (krim., It. 1971, r. Alberto De Martino, i. Antonio Sabato, Barbara Bouchet) TMC___________________ 8.30 Risanka: Snack 9.00 Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 I giorni di Brian, 10.30 Truck Driver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela (i. Sonia Braga) 15.00 Film: L-'indossatrice (dram., ZDA 1950, r. George Cukor, i. Lana Turner, Ray Milland) 17.50 Film: Falchi in picchiata (pust., ZDA 1948, r. Raoul ~(MP) TV Koper_____________ 16.00 Športni pregled 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Lanterna magica, vmes nanizanka Matt e Jenny 20.00 Nanizanki: Lucy Show, 21.00 Buck Rogers 21.00 Rubrika: Capodistria per amica... Estate 21.45 Dok.: Grki, potovanje po prostoru in času 22.15 Dnevnik 22.25 Nan.: Fantasilandia 22.20 Dnevnik 23.35 Rubrika o športu OBVESTILO Sicer vsak dan sproti objavljamo sporede TV Slovenija, vendar zaradi znanih dogodkov, ki pretresajo slovensko deželo v teh dneh, objavljeni programi ne odgovarjajo resnici, saj oddaja slovenska TV hiša vseskozi najnujnejša sporočila in poročila z bojišč. Tudi sprejemanje sporedov je včasih kljub trudu tehnikov in odgovornih moteno zaradi težav z oddajniki. VValsh, i. Edmund 0'Bri-en, Robert Stack) 19.00 Nanizanka: Matlock 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La commedia uma- na (dram., ZDA 1943, r. Clarence Brown, i. Mic-key Rooney, Frank Morgan) 22.25 Variete: Festa di comple-anno 23.45 Nočne vesti 0.05 Top Šport TELEFRIULI___________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nanizanka in risanke 16.00 Otroška oddaja 17.50 Nanizanke: Isole perdu-te, 18.20 Stazione di ser-vizio, 18.50 Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Colomba 21.30 Film: La guerra dei nervi (dram., i. Stephen Boyd, Louis Jourdan) 22.30 Dnevnik 23.00 Nanizanka: Shannon 0.30 Nočne vesti TELE 4 __________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro vmes Koledar; 8.10 Na počitnice (pon.); 8.50 Priljubljene melodije; 9.30 Nanizanka: Veter v vinogradu (Carlo Sgorlon, 1. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Glasba; 12.00 Razglednice iz Španije; 12.20 Evergreeni; 12.40 Ženska komorna skupina Cappella civi-ca; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.35 Človek v mejnih situacijah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Dvojezičnost in identiteta; 16.30 Rock zvezde; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Mozartov teden; 18.00 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 18.20 Blues; 19.30 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Instrumenti; 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Me--hurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Zbori po želji; 20.25 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operna literatura; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 Melodije, 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.32 Turistični napotki v angleščini in nemščini; 14.40 Pesem tedna, 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant; 16.00 Poletna oddaja, 17.00 Telefonski pozivi v živo; 17.35 Plošče; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souvenir d'Italy: 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. Na teniškem turnirju v Wimbledonu je spet deževalo Ferrari na nedeljski VN Francije Edberg ugnal McEnroea MOSKVA — Deveti dan teniškega turnirja v Wimbledonu, ki šteje za veliki slam, je bil spet v znamenju dežja. Dvoboje so prekinili okrog 16. ure. Dotlej so jih nekaj vendarle odigrali (moški v osmini finala, ženske pa v četrtini), nekaj pa ji je bilo v teku. Največ zanimanje je vladalo za nastop med 1. nosilcem in lanskim zmagovalcem Stefanom Edbergom in 16. nosilcem Johnom McEnroem. Igralci so odšli nekoliko razočarani, saj Američan ni nusil pričakovanega odpora. Naprej pa se je prebil zmagovalec Roland garrosa Jim Courier, ki se očitno kar dobro znajde tudi na travnatih površinah, čeprav mu ta po ocenah poznavalcev naj ne bi ustrezala. V ženski konkurenci sta se v polfinale že uvrstili Grafova in Sanchezo-va, ki se bosta zdaj pomerili med sabo. V trenutku prekinitve zaradi dežja je v moški konkurenci je Francoz Champion vodil proti Američanu Ros-tagnu s 6:7, 6:2, 6:1, 3:6, 4:1, med ženskami pa je Navratilova proti mladi Caprijatijevi dobila prvi niz s 6:4, v drugem pa s 3:2. MOŠKI (osmina finala): Edberg (Šve.) - J. McEnroe (ZDA) 7:6 (7:4), 6:1, 6:4, Courier (ZDA) - Novaček (ČSFR) 6:3, 6:4, 6:2, Stich (Nem.) - Volkov (SZ) 4:6, 6:3, 7:5, 1:6, 7:5, VVheaton (ZDA) - Gunnarsson (Šve.) 6:4, 6:3, 6:1. ŽENSKA (četrtina finale): Graf (Nem.) - Gar-rison (ZDA) 6:1, 6:3, Fernandez (ZDA) -Sanchez Vicario (Šp.) 6:2, 7:5. VVilander operiran LINKoPING (Švedska) — Švedski tenist Mats VVilander, ki je bil leta 1987 prvi mož svetovnega tenisa, se je včeraj na Švedskem operiral na levem kolenu. VVilander 'se je poškodoval pred tremi tedni na turnirju Queen's v Angliji. Predsednica ženskega dela združenja poklicnih tenistk Chris Evert je medtem izjavila, da bo mogla Monika Seleš bolje pojasniti razloge, zaradi katerih se je odpovedala nastopu v VVimbledonu. Škandalistični tisk piše, da je Seleševa noseča, vendar je domnevni »krivec«, 24-letni Italijan Enri-co Cocchi odločno zanikal podtikanja. IAAF spodbuja J. Afriko JOHANNESBURG — Podpredsednik mednarodne atletske zveze IAAF je pozval tri atletske zveze Južne Afrike, naj se čimprej dogovorijo za združitev. Če bo do te združitve prišlo, bi se lahko Južna Afrika udeležila svetovnega prvenstva, ki bo v Tokju 24. avgusta letos. Na ameriškem pokalu Čile ne skriva ambicij BUENOS IARES — Od 6. do 21. julija bo v Čilu 35. izvedba nogometnega ameriškega pokala. Igralo se bo v štirih mestih, nastopilo pa bo deset reprezentanc. V A skupini so Čile, Argentina, Paragvaj, Peru in Venezuela, v B skupini pa Brazilija, Urugvaj, Kolumbija, Ekvador in Bolivija. Favoriti so velesile Argentina, Brazilija in Urugvaj, a gostitlej Čile, ki pokala še ni osvojil, ne skriva svojih ambicij. Z novim vozilom Ob novih okrepitvah in spremenjenim konceptom Novi trener Udineseja Scoglio napoveduje A ligo in cono VIDEM — Vodstvo Udineseja je tisku in navijačem predstavilo novega trenerja Franca Scoglia (50 let) iz Messine. Scoglio, ki nima dlak na jeziku, je že uvodoma dejal, da je cilj ekipe napredovanje v A ligo, a tudi predvajanje privlačne igre (Scoglio je znan pristaš cone) Po njegovem mnenju si društvo prizadeva sestaviti močno moštvo, zelo pa je zadovoljne tudi z nakupi Calorija in Maniconeja, ki ju je označil za ključna igralca. Scoglio je tudi napovedal, da bodo ekipo še okrepili. Začetek priprav bo 18. julija. Glede nogometne kuporpodajne borze se je še izvedelo, da je napadalec Uapolija Antonio Careca izrazil željo, da bi zapustil svoj dosedanji klub. Pri tem, je dejal, je popolnoma vseeo, ali bi me najel kak japonski, italijanski ali drugi klub. Careca je tudi dejal, da bi rad ob koncu kariere spet igral v ekipi z kdaradono. Prosinečki še naprej buri Špance MADRID Robert Prosinečki (22 let) je še vedno v središču pozornosti. Z Realom iz Madrida naj bi že danes podpisal petletno pogodbo, vendar pa so mu 12 jugoslovanske nogometne zveze že sporočili, da mu odhoda ne bodo dovolili, ker je premlad. Včeraj se je tudi izvedelo, da je španska nogometna zveza Pripravljena posredovati pri mednarodni zvezi FIFA. Po pisanju španskega tiska bi bila prepoved jugoslovanske zveze protiustavna. V Španiji upajo, da bo Prosinečki deležen enakega tretmaja kot nekateri košarkarji, ki so v tujino odšli Pred dopolnjenim 25. letom starosti. V Modeni se je izkazal Gelfi Borovi naraščajniki, ki so v sklopu reprezentance dežele FJK nastopili na Sesteroboju v Modeni, se žal niso posebno dobro odrezali. Marko Sestan je 1.500 Pretekel v 4'33 "5, Federico Gelfi je v višino skočil 170 cm, Maks Černigoj pa je *°Pje zagnal nekaj manj od 32 metrov. Na normalni ravni je torej tekmoval le Sicer so mladi atleti na splošno dosegli slabše rezultate. Krivdo gre pripisati U(1> dolgi poti, saj je reprezentanca odpotovala komaj v nedeljo zjutraj in že Jjrega popoldne nastopila. FJK se je uvrstila na tretje mesto za domačo ekipo in 0$kano, prehitela pa je Tridentinsko, Marche in Umbrio. Seveda pa je bil za atlete našega društva že sam nastop v dresu deželne Prezentance lepo zadoščenje. Mitchell ugnal Lewisa Ben Johnson praznih rok VILLENUEVE D’ASCQ Na atletskem grand prixu v tem francoskem kraju je največ zanimanja vladalo za »dvoboj stoletja« na 100 m med Lewisom in nekdanjim asom Johnsonom. Oba je ugnal Mitchell, ki je zmagal s časom 10 "09. Lewis je bil drugi (10"20), a je vseeno zaslužil veliko denarja, če vemo, da naj bi si z Johnsonom razdelila poldrugi milijon lir frankov (okrog 300 milijonov lir). Vendar je bil za Johnsona pogoj ta, da razdaljo preteče najmanj v 10'17, ker pa je dosegel šele sedmo mesto v času 10"46, je pravzaprav edini, ki ostaja praznih rok. Na sliki AP je zmagovalec Mitchell. Športno združenje Zarja je v minuli sezoni uspešno Ob uspehih tudi skrb za bodočnost in kadre Tudi bazovska Zarja ima močno dilno strukturo, ki je v nekaj letih -HIU1U, IVI J v, V UCJVUJ IV. Vlil še S?nenila to športno društvo v uspe-§ kolektiv. Morda celo preveč uspe-0-n; ker se intenzivnega ritma dela oih n° mn°gl člani boje in se raje izo-a vključevanju v odbor. Ž;t b Predsedniškem poročilu Mirjana a9arja, ki je bilo tehnične in obče arave, je bila možnost obogatitve noga odbora s svežimi ljudmi in ideja-bil ^ av,na točka občnega zbora, ki je (j0iPrejšnji petek zvečer v Bazoviškem do^ ZVeza s športnimi uspehi, ki so jih bape^-V n°g°metu, lokostrelstvu in Ur lnanju, je Žagar predvsem podčrtal ski Sni^en cilj višje kakovosti pri član-v nogometni ekipi, ki se je povzpela stvPrV° omatersko ligo. Z zadovolj-v°m J6 dodal, da je vključitev kako-bifltnib nogometašev v igralski kader i 9odejno vplivala tudi na domače ior v e’ ki 50 v minulem prvenstvu za-jj al1 veliko bolj motivirano in razkri-koPrel neznane lastnosti. Skrb za ka-iz V|?St Po še naprej v prvi vrsti. Samo , kakovost: se po besedah Žagarja n_ Ko uresniči tudi boljše materialne p°goje za delovanje, trel »i so bul* tudi uspehi pri lokos-Droa VU' ^ ie doseglo številne uspehe, Oa ysemv na tekmovanjih izven ožje-kar °tb.močja- V raznih kategorijah so nar Lri)e člani Zarje zmagali na med-Prpa .em turnirju v Ankaranu, zarjini kih - avniki pa 50 se uvrstili na žabo letosnaStsP -p"mladinskih igrah, ki ativt,linarski odsek se le iz zgolj rekre-Dov, dejavnosti z nekaterimi člani h vzpel na tekmovalno raven. Del udeležencev zarjine občnega zbora Očitno se tudi pri Zarji zavedajo, da se zaradi demografskega padca obetajo vsem kolektivnim športnim zvrstem slabi časi. To pa tudi pomeni, da so vsi prizadeti akterji bolj dovzetni za pojem združevanja sil. Kot vodilna ekipa na vzhodnem Krasu je Zarja že sprožila nekaj informativnih srečanj v zvezi s tem. Odziv je bil drugačen kot v prejšnjih poskusih. Vsekakor dovzet-nejši do morebitnega združevanja sil. To združevanje pa mora biti izvedeno skrbno v vseh smislih. Zaščititi bo treba zgodovinske tradicije vseh društev, imovino oziroma uporabljene objekte (Foto Križmančič) in tudi tisti del igralskega kadra, ki bi zaradi kakovosti ne prišel v poštev za elitno moštvo. Istočasno ne sme nobeno društvo trpeti premoči ostalih. Idejno je Zarja prisotna tudi pri sodelovanju z NK Bor in pozitiven je tudi odnos do Brega. Žulj pa so še vedno novi odborniki. Teh bi bilo lahko veliko več, ker se je v nekaj letih korenito spremenil, družbeni in gospodarski ustroj vasi. Po eni strani je v vasi veliko še mladih upokojencev, ki imajo na voljo dovolj prostega časa, po drugi pa je bilo opuščenega veliko kmetijskega dela, kar po- novno ustvarja večje rezerve prostega časa. Kako priti do razpoložljivosti tega prostega^ časa pa je za Zarjo - in v tolažbo Žagarju in njegovi ekipi tudi za druga domača športna društva - velika skrivnost. Na pozive, osebna vabila in rotenje, se ponavadi reagira z otopelim molkom, ker bi bila glasna izjava "nimam časa" seveda odkrita laž. Zabeležena je bila sicer ustanovitev krožka mladih v Bazovici. Zarja si od novega kolektiva pričakuje plodno sodelovanje. Bežno so bili na občnem zboru izne-šeni tudi daljnosežni načrti za uporabo odškodnin za izgradnjo sinhrotro-na. V ta načrt spadajo novo igrišče in večnamenska telovadnica, ki bi lahko zadoščala potrebam širšega teritorija. Ob priliki občnega zbora so bili nagrajeni nekateri mladi in starejši zarjam. Za uspehe v lokostrelstvu so prejeli plaketo Katja in Tamara Rase-ni, Marko Metlika, Moreno Granzotto in Bogdan Stopar. Od balinarjev je odličje doletelo Stojana Žagarja in Ivana Kalca, plaketo pa je prejel tudi član mladinskih nogometnih vrst Fabio Ju-rinčič. Skupščino Zarje sta pozdravila predstavnica domačega PD Lipa_ in Mario Šušteršič, ki je zastopal ZSŠD1. V nov odbor ŠD Zarja so bili izvoljeni: Mirjan Žagar, Vojko, Maks, Luc-jan, Vojimir, Stojan, Davorin in Danilo Križmančič, Aleksander, Stojan in Marjan Ražem, Edi Grgič, Boris Pri-mosi, Žarko Ban, Stojan Metlika, Ivo Grgič, Mitja Križmančič in Emil Marc. Bruno Križman IMOLA — Nedeljske sedme preizkušnje za svetovno prvenstvo v formuli ena se bo Ferrari udeležil s svojim novim bolidom vrste 643. To je včeraj sporočil odgovorni za športno upravo pri Maranellovi hiši inž. Claudio Lombardo po včerajšnjim četrtim dnevom testnih preizkušenj v Imoli. »Analiza je pokazala, da nov bolid nima večjih mehanskih težav. O tem, da je nastop v Franciji povezan s precejšnjimi tveganji, a če hočemo hitreje napredovati, je bolje, če dirkamo z novim voziolm«, je še dejal Lombardi. Glede motorjev je Lombardi dejal, da je Aleši, močnemu glavobolu na-vklju, včeraj opravil kakih dvajset krogov. Mladi francoski pilot je izjavil, da je vozilo zdaj mnogo bolj stabilno. »V Franciji bomo morali biti zelo oprezni med poskusnimi vožnjami, kajti za zdaj še nimamo dosti nadomestnih delov, manjka pa tudi rezervni bolid«, je še dejal Aleši, ki je, kot Prost, že pred včerajšnjim sklepom zahteval »upokojitev« dosedanjega bolida. VN Francije bo v nedeljo prvič na novem dirkališču v kraju Magny Cours. Dirka se bo pričela ob 14. uri, po neposrednem prenosu pa jo bo predvajal Italia 1. Na rliki: Prost in Aleši z novim vozilom na predstavitvi pred dnevi. Sisley tretji Mogliano prvak Na meddeželni fazi moškega odbojkarskega prvenstva za fante do 16. leta je mladim igralcem Valprapora Teknoprogres napredovanje v finalni državni del onemogočila le mladinska ekipa prvoligaša Šisleya iz Trevisa. Zdaj pa smo izvedeli, da se je Sisley na državnem finalu uvrstil na absolutno 3. mesto. Prvak je Philips iz Medene, drugi pa je Alpitour iz Cunea. V ženski konkurenci pa je naslov državnega prvaka »deklic« osvojil Mogliano Veneto,.proti kateremu je v eni od meddeželnih skupin igrala ekipa Bora Friulepxort. da se opredelimo za nov bolid, nas je prepričala njegova večja moč in večja možnost razvoja. Seveda se zavedamo, obvestila ŠZ GAJA obvešča, da sprejema vpisovanja za nočni tek, ki bo v nedeljo, 7. t.m. ob 21. uri do sobote, 6.t.m. v športnem centru na Padričah tel. 226115. ZSŠDI urad Gorica obvešča, da bo julija in avgusta urad odprt od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK BOR, ŠD BREG, ŠZ ZARJA, obveščajo, da so se začela vpisovanja v Borovo nogometno šolo za otroke letnikov od 1979 do 1985. Vpisovanja do 26. julija 1991 na sedežui društev ali na telefonske številke 226228 (Babu-der), 228511 (Laurica), 228607 (Lavriha), 226602 (Metlika), 768891 (Tence), 226483 (Žagar). TPK SIRENA - SEKCIJA VVINDSURF organizira tečaj v dveh izmenah: od 8. do 13. julija in od 7. avgusta do 13. avgusta 91. Klub nudi tečajnikom vso opremo za tečaj. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja. Vse informacije v popoldanskih urah na tel. 422696 Berite »Novi Matajur« Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst,-Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sreda, 3. julija 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ogenj, ki so ga podtaknili v neki mesnici, se je razširil v stanovanje mlade družine Mati z otrokoma žrtve mafijskega atentata V eksploziji umrl tudi eden od zločincev w Španska policista žrtvi pošiljke z eksplozivom CATANIA Mafija je ponovno močno udarila in tokrat zahtevala poleg dveh odraslih tudi življenje dveh otrok. Preiskovalci so prepričani, da ima zločin mafijski pečat, saj je eden od kriminalcev, 22-letni Antonio Testa znan policiji kot član krajevne tolpe izsiljevalcev. Izsiljevalci So vzeli na piko majhno mesnico v središču Malette (na gornji sliki AP). V noči na torek je Testa skupaj z dvema pajdašema z bencinom polil navojnice trgovine. Ogenj je prižgal po nekaj minutah, v tem času pa se je prostor nasičil z nevarnimi hlapi. Ko so kriminalci vrgli na vnetljivo tekočino prižgano vžigalico, je prišlo do močne eksplozije, ki je zajela tudi Testo in mu dobesedno razparala trebuh. Zlikovec je bil na mestu mrtev, pajdaša sta se razbežala. Plameni pa so se žal kmalu razširili v gornja nadstropja stavbe, kjer je živela mlada osemčlanska družina Sanfilip-po. Mati Maria, osemletni Claudio in komaj deset mesecev stara Simona na spodnji sliki) so umrli v plamenih, medtem ko so se oče in druga dva otroka rešili. Preiskovalci so pozneje ugotovili, da je mati z dvema otrokoma spala v nadstropju takoj nad mesnico, oče pa je z drugima dvema otrokoma spal v višjem nadstropju. Dva starejša otroka sta spala v prostoru ob terasi in sta se rešila tako, da sta spustila po napušču do ceste. Mati in dva otroka so se zadušili zaradi gostega dima, ki se dvignil iz pritličnega prostora. Gasilci so morali delati do poznega jutra, preden so nadvladali plamene, saj je bila stavba zgrajena v glavnem iz lesenih opažev, ni izključeno, da je ogenj zajel kuhinjsko jeklenko, ki je eksplodirala. Med gašenjem sta se poškodovala tudi dva gasilca, zaradi zastrupitve s plinom pa so potrebovali pomoč vsi preživeli člani nesrečne družine. Vincenzo Sanfilippo nima nobene zveze z lastnikom mesnice in ni imel nikoli opravka z mafijsko organizacijo. Karabinjerji so že ponoči organizirali pravi lov na človeka. Potem ko so identificirali mrtvega kriminalca, so prišli na sled tudi njegovemu pajdašu. Preiskava je še v teku. MADRID — Medtem ko sta skušala nevtralzirati pošiljko z eksplozivom, predano neki prevozni agenciji, sta preteklo noč izgubila življenje dva pripadnika španske policije. Do eksplozije je prišlo v prostorih podjetja »Transportes Posadas«, kamor so policista poklicali, da bi pregledala sumljivi zavoj. Takoj po eksploziji so jima priskočili na pomoč, vendar sta na poti v bolnišnico umrla. Po prvih uradnih vesteh je bil zavoj, naslovljen na nekega visokega funkcionarja pravosodnega ministrstva, predan uslužbencem prevoznega podjetja v Valladolidu. Vozniku se je pošiljka- zdela sumljiva, zato je takoj, ko je prispel v Madrid, obvestil policijo. Pretekli petek je podobna eksplozivna pošiljka, naslovljena na nekega visokega funkcionarja zapora v Sevilji, ubila štiri osebe, od leta 1978 pa je v Španiji pri poskusih, da bi nevtralizirali eksploziv, umrlo že 15 pirotehnikov. V večini primerov je odgovornost za atentate prevzela baskovska ETA. V juniju največji skok inflacijske stopnje v letošnjem letu Nevarno blizu sedmim odstotkom RIM — Nadaljuje se vrsta negativnih znakov, ki jih oddajajo italijanski ekonomski kazalci. Včeraj je prišel na vrsto indeks cen osnovnih življenjskih potrebščin za družine odvisnih delavcev, ki ga je izračunal državni statistični zavod ISTAT in ki je v juniju dosegel 0,5-od-stotni porast. Letna inflacijska stopnja se je z njim dvignila na 6,9 odstotka, medtem ko je mesec prej, torej v maju znašala 6,8 odstotka. Gre vsekakor za slabši rezultat od tistega, ki ga je bilo pričakovati na osnovi pred dnevi zbranih inflacijskih podatkov v vzročnih mestih in je najvišji v letošnjem letu. Iz osmih vzorčnih mest so namreč prišli podatki, ki so nakazovali povprečni mesečni porast inflacijske stopnje za 0,4 odstotka, s čimer je bil njen letni porast ocenjen na 6,7 odstotka in torej 0,2 odstoka manj. Najbolj so življenjski stroški v juniju poskočili v stanovanjskem sektorju (+1,8%), predvsem ker so se povišali stroški za popravila in vzdrževanje stanovanj. Izdatki za prehrano so se dvignili za 0,8 odstotka, ostale do- brine in storitve za za 0,6, transport in komunikacije za 0,5, obleka in obutev za za 0,4, zdravstvene storitve in izdatki za zdavje pa za 0,2 odstotka. Dva pa sta bila sektorja, v katerih so se izdatki z ozirom na mesec prej nekoliko znižali, in sicer izdatki za rekreacijo, prireditve in kulturo (-0,5) in stroški za električno energijo in druga kuriva (-0,3), ki se sicer v poletnem obdobju praviloma vedno znižajo. Letna inflacijska stopnja je pri proizvodih in storitvah z nadzorovanimi cenami, ki jih upoštevajo pri izračunavanju indeksa, dosegla 6,3 odstotka, medtem ko se je pri proizvodih s prostimi cenami povzpela na sedem odstotkov. Stanovanjski stroški so se s 8,1-odstotnim mesečnim povišanjem povzpeli tudi na vrh lestvice letnega inflacijskega gibanja, sledijo pa jim rekreacija ( + 7,9), ostale dobrine in storitve ( + 7,6), prehrana ( + 7,1), gospodinjske potrebščine in prevozi ( + 6,2), obleka ( + 5,6), zdravstvene storitve ( + 5,4) in električna energija in kuriva ( + 4,7). Župnik svetuje svojim faranom: Kupite si puško Srditi boji med libanonskimi vojaki in pripadniki PLO za nadzor Sidona PAVIA — V tem norem času si tudi verniki lahko pričakujejo kakšno presenečenje. V nedeljo je župnik iz Re-torbida pri Pavii med pridigo pozval farane, naj del svojih prihrankov investirajo z nakupom...puške. Verniki so prvi trenutek osupli, vendar so mu po maši izrekli priznanje in solidarnost. Don Giorgio Giorgi je v Retorbidu komaj dve leti, a je v tem času okusil marsikaj. Novinarjem, ki so prihiteli v faro, da bi videli, kako izgleda »upornik v talarju«, je pojasnil, da ima njegova fara le tisoč prebivalcev, vsak teden pa naštejejo štiri do pet ropov in drugih nasilnih dejanj. Don Giorgija so kar trikrat oropali in mu pobrali prav vse, zgodilo pa se je, da so tatu zasačili v spalnici sestre prednice tamkajšnjega samostana. »Kriminalci so nasilni, ljudem grozijo z orožjem, brezobzirni so. Vaška karabinjerska postaja pa nam ne more zajamčiti zaščite,« meni duhovnik. BEJRUT, TUNIS — Včeraj zjutraj so v južnem Libanonu izbruhnili srditi boji med vladnimi vojaki in pripadniki palestinskega osvobodilnega gibanja PLO (na slikah AP). Boji so nastali v neposredni bližini begunskih taborišč vzhodno od Sidona, so pa razširjeni na kar treh različnih frontah. Sidon je še zadnje večje oporišče PLO, libanonska ofenziva pa je silovita, saj so boji trajali več ur, streljali pa so z avtomatskim orožjem, minometi in s težko artiljerijo. Ni še znano točno število žrtev. V ponedeljek zvečer so govorili o dveh mrtvih na strani redne vojske, včeraj pa se je to število znatno povečalo, čeprav so številke še zelo nejasne. Vojska je med drugim aretirala kakih 70 pripadnikov PLO. Na področju bojev sedaj vlada popolna zmeda, saj se bojijo ponovnih ofenziv. Pred dvema letoma je Arabska liga pripravila načrt o narodni spravi, katerega niso sprejeli le neki filoiranski ekstremisti. Obenem pa so na ključno področje v okolici Sidona prišli člani redne libanonske vojske. Predstavniki organizacije PLO trdijo, da je njihova pravica in dolžnost, da branijo približno pol milijona palestinskih beguncev, ki živijo po taboriščih, ki so občasno bombardirana, ter dodajajo, da ne bodo odložili orožja, dokler se ne bo izraelska vojska umaknila iz obmejnega pasu. Obenem pa še zahteva od Libanona, naj čimprej določi status, ki ga imajo palestinski begunci v Libanonu. Takojšnji namen libanonske vojske je spoditi pripadnike PLO iz begunskih taborišč, vendar pa, če jim bo to uspelo, se bodo morali še spopasti s preko tisoč vojaki PLO na področju pristanišča Tira. Vsekakor ni še točnih novic s področja Sidona, ki je ključno za usodo celotnega spopada. Tunizija pa je solidarna s PLO. V Alžiriji je stanje po nedavnih pouličnih bojih še vedno zelo napeto Medani in Hadji kmalu pred sodiščem ALŽIR Čeprav kaže, da se je sicer eksplozivno stanje, ki je nastalo v Alžiriji po aretaciji obeh integralističnih alžirskih voditeljev šejka Abassija Medanija in njegovega namestnika Bena Hadjija, nekoliko unirilo, so boji spet izbruhnili v mestu Mostaganem, ki je oddaljeno kakih 300 kilometrov zahodno od Alžira. Glasnik alžirske vlade trdi, da je do spopadov prišlo takoj po pozivu integralistov preko močnih mikrofonov z mošej, da začenja džihad, sveta vojna pravovernih muslimanov. Demonstranti so takoj postavili cestne barikade, iz raznih krajev pa je bilo slišati streljanje. Po trditvah predstva-nikov vojske pa je stanje pod nadzorstvom. Kot se že dogaja v zadnjih dneh, so v Alžiru integralisti večkrat prekršili nočno policijsko uro in opravili več napadov in akcij. Medtem sta šejk Madani in njegov namestnik Ben Hadji, bolje poznan kot »alžirski Savonarola«, zaprta v dobro zastraženi vojašnici v Cherrahu v predmestju Alžira. Tudi sedež Fronte za islamsko osvoboditev FIS, katerega so zasedli vladni vojaki že v nedeljo zvečer, je še vedno v rokah slednjih. Vojaška oblast je včeraj formalizirala obtožbe na račun obeh voditeljev FIS, in sicer, da sta ščuvala ljudstvo na vsedržavno vstajo in proti vladnim institucijam. Alžirski ministrski predsednik Gozali pa je dejal, da bosta oba voditelja muslimanskih integralistov čim prej pred sodiščem, drugega pa ni dodal. Kaže pa, da bo obravnava dolga, saj visi nad obema voditeljem FIS dolga vrsta obtožb.