„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začeta leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli In se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V« strani K 40 — za '/i strani K 20 — za •/» strani K 10 — za >/i« strani K 5 — za V« strani K 250 za Vu strani K L— Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. Stez. 21. V Ptuju t nedeljo dne 5. julija 1914. XT. letnik. Umor prestolonaslednika in njegove soproge. ~| Grozna žalost pretresava vse avstro ogrske pokrajine in s krvavim srcem čitajo razburjeni narodi poročila o strašni tragediji, ki se je odigrala preteklo nedeljo v Sarajevi. Po imenitnih vojaških manevrih odpeljal se je naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Sarajevo, da pokaže bosanskemu ljudstvu svojo naklonjenost. In to lepo zaupanje bodočega našega cesarja poplačali so Srbi z — bombami in revolverji. Kakor smo že poročali v posebni izdaji našega lista, vrgel je najprve neki srbski tiskar, 21 letni Nedeljko Gabrinovič, bombo proti avtomobilu, v katerem sta se vozila prestolonaslednik in njegova sorpoga. Ta atentat pa se je izjalovil. Prestolonaslednik peljal se je potem v mestno hišo, kjer je žu-psna oštel. Po slavnostnem sprejemu peljal se je nazaj. Tedaj pa je komaj 20 letni srbski Gavrilo Princip streljal iz revolverja na dvojico. Zadel je le predobro: Prestolonaslednik in njegova soproga vo j vo di n j a Ho h en b e r g sta bila oba smrtno ranjena. Izpregovorila sta še par besed; ali ko je avtomobil dospel v konak, bila sta že nezavestna in v najkrajšem časn sta izdihnila svoji blagi duši . . . Grozovite je nesreča, ki je zadela vso avstro-ogrsko monarhijo. Ia človeku se zdi, kakor da bi sanjal. Upanje avstrijskih narodov je umorjeno, na grozoviti, nečloveški način umorjeno ... In vsa srca čutijo z nesrečnim, belolasim našim cesarjem, s Franc Jožefom L, ki je preživel že toliko nesreče, toliko gorja, toliko solz, — ki je videl svojega brate umorjenega, svojega sina Rudolfa, svojo ženo Elizabeto, — ki je zdaj sam v svoji neskončni žalosti . . . Vbogi cesar! Nesrečni cesar! Vedno si bil vzor vladarja in vzor človeka, vedrjo si širil po vsem svetu mir, ljubezen, prijateljstvo; in vedno si srečaval sovraštvo, srd, jezo; — vbogi cesar, kakor božansko vzvišeno bitje trpiš, — za druge trpiš, kakor je trpel Kristus na križu za vse človeštvo . . . Pa kaj bi solze, ko divja vihar v srcu vsa-cega poštenega Avstrijana! Res je, da ste morilca le dva nezrela fantalina, ki sta bila na- hujskana in podivjana od protiavstrijske gonjo. Ali zaman bodejo trdili zagovorniki Srbov, da tiči vsa krivda v teh dveh mladih morilcih. Dokazano je že zdsj, da je bilo vso mesto Sarajevo napolnjeno s srbskimi morilci, daje bil umorvBelgradu sklenjen in pripravljen. In v tem leži vse nebovpijoče zlo-činstvo tega prokletega umora. Z orožjem p oštene v oj s ke se srbski Balkan ni upal napasti naše mogočne Avstrije; zato jo skaša ugonobiti z zahrbtnim amcom... Tiste Srbija, ki W t\erzog\n von Mohenbergt Crztierzog Franz. Ferdinand -h je svojega lastnega kralja umorila in razmesa-rila, — tista Srbija, katere „kralj" ima od krvi svojega prednika omadeževane roke, — tista Srbija, ki je po Balkanu divjala hujše nego Turek, — odgovorna je tudi za ta umor! Dokazano je, da so vse niti sarajevskega umora združene v Belgradu. „Kralj" Peter je par dni pred umorom' odšel in je pustil vladanje svojemu sinu. Srbski princ Jurček je bil v Londonu in je naprej vedel, da se zgodi te umor. Črnogorski »kralj" Nikite je bil v inozemstvu, iz katerega se je takoj po umoru zopet nazaj v Cetinje pripeljal. Na Ruskem so že par tednov pred tem nečloveškim umorom poročali, da je bil naš prestolonaslednik umorjen. Umor je bil torej pripravljen, — umor ni izbruh fanatizma posameznih podivjanih zločincev, marvečjeplod protiavstrijske gonje n a Srb s k em. To se danes ne more več zatajiti . . . Avstrijska potrpežljivost je res velikanska! In človeku se krči pest! Avstrija je napravila iz Srbije državo, Avstrija ji je omogočila razvi-tek. Avstrija jo je obranila pred bolgarskim porazom — in kot zahvalo morijo Srbi kakor krvoločne zveri naše cesarje . . . Slovensko ljudstvo! Tudi v tvojih vrstah se dobi mnogo oseb, ki so prijatelji Srbov. Otresi se teh izdajalcev, poženi jih čez meje, kajti na srbski zastavi visi kri našega nepozabljivega prestolonaslednika! Kako je umrl nadvojvoda Franc Ferdinand. Dunaj. „Reichspost" poroča o zadnjih trenutkih nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge neka vojaška oseba, ki je bila vedno v bližini nadvojvode, sledeče: „Vojvodinja Hohenbnrška je padla, zadeta od prve krogle v desno stran boka, na strsn nadvojvodi v naročje. „Kaj ti je?" je zaklical nadvojvoda in se nekoliko dvignil s sedeža, a v naslednjem hipn je razprostrl roke in se zgrudil nazaj v voz. Kroglja je zadela nadvojvodo pii grlu. Vratna žila je bila pretrgana, curek krvi je skočil iz male rane in v naslednjem trenutku je bil prsni del nadvojvodove suknje ves oblit s krvjo. Avtomobil je peljal še kakih deset korakov dalje in nato Deželni šef, ki je bil v nadvojvo-avtomobiln, je odpel nadvojvodi suknje. Več častnikov iz bližnjega spremstva je priskočilo zraven iz naslednjih avtomobilov. Vse se je odigralo bliskoma v nekaj trenutkih. Voj-vodinja se je dvignila in s tresočimi prsti prijela krvaveči vrat svojega soproga. Zdelo se je, kakor bi hotela malo, toda grozno rano na vratu, iz katere je neprestano brizgala kri, za-tisniti z rekami. S klicem: „Moj Bog ! Moj Bog!" pa je padla brez moči nazaj — — — — Nemogoče je, povedati vse podrobnosti tega groznega trenutka. Sprva smo od groze vsi onemeli in potem smo bili vsi v mrzlični razburjenosti spričo našega na smrt ranjenega gospoda. Spominjam se samo še, da je bližnja gruča ljudi s široko odprtimi očmi strmela v nas, da se je voz sunkoma obrnil in teko odpeljal nazaj preko mostu v konak deželnega šefa skozi odprta vrata parka. Videli smo, da človeška pomoč pač ni bila več mogoča. Nadvojvoda in obstal. do vem 2 — Straschill'ova grenSioa Iz selenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav in najbolj uspešnih korenin. Strasohill'ova gronoloa la solenjav vsled tega priznano najboljši želodec okrepčnjočl prebavni liker. m soproga sta ležala težko hropeča v vozu. Izgubila sta oba že zavest. Nadvojvoda je odprl, ko so ga nesli po btopnicah navzgor, večkrat oči in njegove roke so prijele večkrat v zrak, ka kor da bi nečesa iskale. Frančiškanski provincial Mibačevič je prihitel iz sosednjega frančiškanskega samostana ter podelil obema umirajočima odvezo, čim najhitrejše dospela zdravoiška pomoč — bilo je šest zdravnikov navzočih — ni mogla več pomagati. Nadvojvodi prestolonasledniku je bilo prestreljeno grlo in vojvodinja je imela težka notranja krvavenja. Imeli smo dva umirajoča pred seboj ..." Zadnja velika vaja pod vodstvom rajnega prestolonaslednika. Sarajevo. V petek popoldne, ko so bile vaje deloma prekinjene in eo se vojaki umaknili v prenočišča (znano je, da je ljudomili rajni prestolonaslednik večkrat ukazal, da morajo tudi ob velikih vajah dati vojakom priliko, da počivajo), jo prenehalo deževati. Vse je bilo veselo kljub hudemu mrazu. Pri Bjelasnici so prišli namreč vojaki v ploho in v snežni metež, vsled česar je bil živež uničen, ki so ga hitro nadomestili. V soboto zjutraj je višnjeva armada že ob štirih prodirala. Vladalo je živahno življenje, a pregled je onemogočila megla. Boj se je kmalu pričel. Čnlo se je brzo streljanje iz pušk, prasketanje strojnih pušk in grcmenje topov. Prednje straže višnjeve armade so zadržale rdečega sovražnika, dokler se ni do Ivana pomaknil cel armadni zbor. Rdeča armada je med tem ž s tudi zbrala svoje sile na Ivanu in južno od Ivana. Pričela naj bi se bitka, ko je ob 10. do poldne zatrobil rog „počit*k", čez 7 minut je pa trobentanje naznan lo, daje vaja odtrobljena, dokončana. Velike vaje v Bosni je rajni prestolonaslednik zelo hvalil. Kljub neugodnemu vremenu in gorovju ni bilo nesreč, radovednežev tudi jako malo razen nekaterih časnikarjev. Šele v soboto, ko se je zjasnilo, so došli nekateri radovedneži iz Sarajeva. Kako so prijeli napadalca. Brivec Marosi, ki je bil eden prvih, ki so prijeli prvega napadalca, je izpovedal: „Stal sem v bližini nekdanje podružnice banke Union, na Appeloveru obrežju v Šumurijski ulici. Prvi avtomobil s policijskim poveljnikom Mayerhoferjem je ravno pripeljal mimo in takoj za njim mu je sledil drugi avtomobil z vladnim komisarjem dr. Gerderjem in županom. Po zelo kratkem odmoru je prišel avtomobil, v katerem je sedel prestolonaslednik s svojo soprogo in armadnim nadzornikom Potiorekom. Naenkrat sem videl, kako se je neki mlad človek, ki je stal na drugi strani obrožja v bližini mostu bližal obrežni ograji, nekaj položil na obrežni zid ter potem vrgel neki predmet od spodaj navzgor proti avtomobilu prestolonaslednika. Mož je stal poleg nekega drugega, ki se je takoj odstranil z mirnim korakom, ko je prvi zagnal omenjeni predmet. Videl sem, kako je vrženi predmet zadel ob avtomobil. Tudi sem videl rahel dim, ki je sledil v zrtku vrženemu predmetu. Potem sem cpazil, da se je predmet odbil na zoženi strehi avtomobila ter padel proti naslednjemu avtomobilu grofa Boos-Waldecka. V tem hipu se je začul silen pdk. Ko sem videl, da je neznanec zagnal od sebe neki predmet, sem tukoj hitel k njemu. Moral i.a me je opaziti, kajti skočil je preko obrežnega zidu v Miljačo. Jaz sem mu sledil in takoj je bil pri meni neki detektiv, ki je hotel na neznanca streljati z revolverjem. Zaklical sem detektivu: „Ne streljati! Dobiti moramo živega!" Pomikala sva se proti napadalcu, ki je držal obe roki v vodi. Bala sva se, da ima pri sebi revolver in sva bila previdna do skrajnosti, vendar pa se je nama posrečilo, prijeti ga od strani in s pomočjo medtem pri-hitelih detektivov in policistov smo ga obvladali. V rokah ni imel ničesar ter se tudi ni nadalje upiral." Kako se je zgodil drugi napad? Neka dama, ki je bila priča drugemu napadu, je izpovedala sledeče: Moja prijateljica in jaz sva se postavili nasproti trgovini v Franc Jožefovi ulici, ko se je že izvršil prvi atentat. Kmalu nato so prišli trije mladi fantje, od katerih je imel prvi mehak klobuk, drugi je imel črn trd klobuk, tretji pa svetel klobuk z ozkimi krajevci. Vsi trije so imeli ponošene obleke ter so nosili v gumbnicah srbske trobojnice. Kmalu nato sta se jim pridružili dve mladi dekleti, ki sta izpregovorili ž njima nekaj besed Deklici, ki ju nisva poznali, kakor tudi one tri mladeniče ne, sta prišli proti nama in dejali proti nama, medtem ko sta naju prijeli za roke: „Pojdimo domov. Oni tri mladeniči so sumnjivi." Jaz sem obstala z eno deklico in samo pripomnila, da ima eden izmed treh mladaničev, bil je Princip, neprestano eno roko v žepu. Rekla sem še k moji mali spremljevalki v hrvaškem jeziku : „Mo-ža bi se moralo pravzaprav pokazati policiji " V tem trenutku se je pripeljal prvi avtomobil z vladnim komisarjem dr. Gerderjem in županom ter obenem odpeljal mimo. Omenjeni trije mladeniči so bržkone slišali mojo opazko, kajti odšli so mimo zraven stoječega policaja preko ceste in se postavili par korakov daleč od Schil l>r dsterretehisch« Tnronfolqe-r mit Krmilit. lerjeve trgovine. V tem trenutku se je pripeljal mimo avtomobil nadvojvode. Takoj nato sem začula dva strela. Avtomobil je vozil tesno tik trotoarja, na katerem je stal napadalec. Maloštevilni gledalci, ki so bili na tem mestu, so takoj planili na napadalca in ga prijeli." — V browniogu napadalca Principa so našli pozneje še pet nabojev. Italijansko časopisje ogorčeno obsoja sarajevski zločin. Rim. Tu je prvi objavil novico o sarajevskem zločinu „Giornale d' Italia" že ob 1. uri 30 minut popoldne. Vsi rimski listi najogorče-nejše obsojajo zločin. Ob 6. zvečer je v imena ministrskega sveta kondoliral ministrski predsednik avstro-ogrskemu poslaniku de Meyeru. Kralj Viktor Emanuel je cesarju Franc Jožefu brzojavno kondoliral. V Vatikana je poročilo o napadu vse nžalostilo. Sv. oče papež Pij X bo v Sikstinski kapeli sam daroval za rajn?ga prestolonaslednika in njegovo soprogo mašo za-dnšnico. „L'Osservatore romano" objavlja krasen članek sočutja. Sv. oče je danes odpovedal v znak žalosti sprejem 10.000 romarjev. „Tribuna" izraža globoko čuteča čuvstva Žalosti cesarju Franc Jožefu in zaključuje članek: „Koliko žalosti pade na tvojo glavo, o Habsburg!" Pomemben oklic predsedstva bosenskega deželnega zbora. Sarajevo. Predsedstvo bosenskega deželnega zbora je izdalo oklic, ki ima približno naslednjo vsebino: Narod Bosne in Hercegovine! Nahujskan, nezrel individij, zapeljan po brezvestnih agitatorjih, je izvršil podel zločin. Narod naše domovine ! Vemo, da je neomajna tvoja zvestoba do prestola, da si vsak čas brezpogojno pripravljen žrtvovati svoje življenje za srečo in dobrobit habsburške dinastije. Zato vemo, da odobruješ, da je v tvojem imenu predsedstvo deželnega zbora izreklo brezmejno ogorčenje ter obsodilo brezvestne agitatorje in niČvedne zapeljivce nezrele mladine, na katere naj narod vtisne pečat sramote kot brezvestnim zločincem in jih kot izvržek človeštva iztrebi iz Bvoje srede. Narod Hercegovine in Bosne! Upamo, da boš ti in vsi organi javnega mnenja v znamenju vdanosti in zvestobe do prevzvišene habsburške hiše v bodoče z vsemi svojimi močmi delal na to, da bo vsaka misel na rrožnost kakega pojava, vsaka zamuda preprečiti tak pojav, v kali udušena. Ti imaš dolžnost skrbeti, da bo mladina obvarovana strupenih vplivov brezvestnih zapeljivcev. Pozivamo stariše naše šolske mladina, naj obvarujejo svoje otroke pred brezvestnimi agitatorji, ki njihovo dušo zastrupljajo z razkrojilnimi, anarhi-stiškimi idejami in ognjevito narodno zavest mladine in nepremišljenost ter nezrelost izrabljajo. Ljudstvo Bosne in Hercegovine! Izpolni svojo sveto dolžnost, sicer pahneš našo domovino v neizogibno pogubo in razdereš vse upanje na lepšo bodočnost, ki je ed no zajamčena v očividnem napredku na vseh poljih javnega življenja pod mogočnim žezloin Hab3buržanov. Nadvojvoda Fran Ferdinand. Nadvojvoda Fran Ferdinand je bil rojen kot sin cesarjevega brata dae 18. decembra 1863. leta. Vzgojen je bil za vojaški stan, kajti nihče ni slutil, da postane kdaj prestolonaslednik. Tragična smrt prestolonaslednika Rudolfa je pomaknila nadvojvodo Franca Ferdinanda v ospredje; postal je prestolonaslednik. L 1898. je postal kot general kavalerije nekik namestnik cesarjev v vodstvu armade in je pozneje prevzel na popolno poveljstvo nad armado. Zastopal je cesarja tudi pri raznih drugih prilikah in je v njegovem imenu potoval na an-";i dvor. Pri ti priliki seje prehladil, inker "Roche olajša in odpravi prsne bolezni, kašelj, katar, influence astma. Originalni zavoj a K 4-— se dobi v vseh apotekah. mmtmmm osam — 3 — je imel že od mladih let slaba pljuča, je prišlo njegovo življenje v največo nevarnost. Ležal je bolan pri neki nadvojvodinji, kjer se je seznanil z dvorno damo grofico Chotek, ki je pozneje postala njegova soproga. Madil se je nekaj časa na otoku Korsiki in si je tam zdravje čudovito popravil. V zadnjih letih je nadvojvoda Fran Ferdinand v čedalje važnejših stvareh zastopal cesarja in dasi se je držal v veliki rezervi, se je vendar vse bolj jasno kazalo, kako notranjo in zunanjo politiko želi delati. Cesar ga je pri naj-važcejših vprašanjih vprašal za svet, a zgodilo se je večkrat, da nadvojvodovi nasveti niso bili sprejeti. Časih je prišel nadvojvoda tudi t položaj, da je storil samostojne sklepe in ti so dali večkrat povod za velike in burne razprave. Na vsak način je bil nadvojvoda mož krepke volje in velike odločnosti. Najbolje se je to pokazalo pri armadi, t kateri je imel največji vpliv. Začel je z neko brezobzirnostjo preureje-vati armado. Prvi je padel dolgoletni šef generalnega štaba grof Beck. Pri vojaških vajah v Dalmaciji je nadvojvoda napravil jako kratek proces in je grofa Becka poslal v penzijo. Na njegovo mesto je prišel sedanji šef generalnega štaba baron Conrad-IIotzendorf, ki je preuredil ves generalni štab in izpeljal pri armadi velike reforme. V armadi je nastalo novo življenje s prav bojevitimi tendencami. Prišlo je za časa ministra grofa Aerenthala zaradi teh tendenc do očitnega konflikta. Cesar se je odločil za politiko grofa Aehrenthala in baron Conrad-Hotzendorf je moral odstopiti. Dne 18. avgusta 1913. je postal nadvojvoda »generalni inšpektor cele oborožene sile" in s tem najvišji zapovednik armade in mornarice. Posvetil je armadi največjo ljubezen in poskušal armado in mornarico pomnožiti, kar le mogoče, da bi bila nepremagljiv instrument in zanesljivo sredstvo za dosego velikih ciljev. Prestolonaslednikova poroka. Za časa svoje velike bolezni na pljučih se je nadvojvoda Fran Ferdinand seznanil z dvorno damo gronco Zorijo Chotekovo Ta mu je stregla z veliko vnemo in požrtvovalnostjo in nadvojvoda se je vanjo zaljubil. Razvedelo seje kmalu, da se nadvojvoda zanima za grofico Chotek in različni člani cesarske rodbine so prijazno pomagali odstranjevati ovire, ki so onemogočale poroko. Največ je pa zalegla odločna volja nad vojvode samega. Kar je hotel doseči, na to je delal z železno eneržijo in tako je tudi toliko časa pritiskal, da mu je cesar dovolil se poročiti s konteso Chotekovo. Največja težava je bila ta, da se nadvojvoda ni hotel odpovedati ne prestolonasledništvu ne grofici Chotekevi. Težava je bila posebno v tem, ker po ogrski postavi je kraljeva žena prava kraljica, naj je tudi morganatično poročena; po hišnem zakonu avstrijske cesarske rodbine pa ne. Stvar se je uredila tako, da se je nadvojvoda cerkveno in postavno pravilno poročil z grofico Chotekovo, pa se je obenem za svoje otroke vsem pravicam odpovedal. Njegov sin je zakonski, je legitimen tudi po cerkvenih postavah, pa ni legitimiran slediti očetu ne na cesartkem prestolu, ne v vžitku fidejkomisa. Grofica Chotek ni vsled po- Varčiti pomaga Zvezdi a križcem MAGGP zabela z zvezdo s križcem. Vsaka še tako redka Juha In tudi vsaka slaba goveja juha, ravno tako omake, sočivja in salate zadobe takoj fli In jako dober okus, če jim pri-deneš samo par kapljic MAGGI ieve zabele. Navodilo za vporabo Je pridjano vsaki originalni steklenici. Poskusne skleničice po 12 v. roke postala deležna pravice do cesarske krone, njeni otroci niso člani cesarske rodbine in nimajo nobenih pravic do cesarskega rodbinskege premoženja. Poroka nadvojvode Franca Ferdinanda z grofico Zofijo Chotek se je vršila čisto na tihem dne 1. julija 1890., v mestecu Zakupy na češkem. Pii poroki ni bilo ne cesarja, ne kakega dragega člana cesarske rodbine. Navaden tehant je poročil nadvojvodo in grofico in prisostvovala sta poroki dva kapucina. Cesar je ta dan grofico Chotekovo imenoval za kneginjo Hohenberg. Rajna vojvodinja Hohenberg. Rajni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je spoznal v hiši svoje matere mlado, zgodaj osirotelo značajno češko grofico Zofijo Chotek pl. Chotkov in Vognin, ki je bila rojena 1. marca 1868 v Stuttgartu. Duhovita, pridua in pobožna češka grofica se je rajniku tako priljubila, da je sklenil jo poročiti. Premagati je moral tisočero ovir. Cesar Franc Jožef, ki je vzljubil bodočega nositelja krone, bi bil umevno rad videl, da bi bil rajni prestolonaslednik poročil kako euakorodno prlncesiujo, a ajiiral se modri, preizkušeni vladar nečaka ni, marveč je z vso Ijubeznjivostjo mu svetoval, da naj počaka, predno skleno nerazdružljiv zakon, da naj poizkusi, če ga res preveva čut čiste ljubezni. Opozoril je prestolonaslednika, da po hišnih postavah Habsburžauov ne bi mogli postati njegovi otroci, če grofico Chotekovo poroči, nikdar nasledniki prestola Ponosni nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand je pa rajši poslušal glas svojega srca, kakor glas častihlepja in je s slovesno prisego dne 28. junija 1900 v cesarjevi navzočnosti obljubil, da njegovi bodoči otroci ne bodo zasedli avstrijskega prestola. Cesar iu rajni prestolonaslednik sta bila oba ob tej slovesnosti globoko ginjfna. Modri naš vladar je dovolil rajniku poročiti grofico Chotek; poročena sta bila 1. julija 1900. 1. julija 1900 ji je podelil cesar naslov kneginja Hohenberg z nagovorom knežja milost, dne 4. oktobra 1909 jo je povišal cesar v avstrijsko vojvodinjo z naslovom visokost. Na Ogrskem so pa v državnem zboru izjavljali, da če zasede kdaj rajni prestolonaslednik ogrski prestol, bi Ogri vojvodinjo priznali za svojo kraljico. Cel svet zna, kako srečen da je bil zakon rajnikov. Res, da se je rajnica odtegovala brumu in šnmu na dvoru, a zato se je posvetila rodbini in možu Visoko so rajnko cenili tudi v inozemtvu. Strogi angleški dvor jo je sprejel ob prestolonaelednikovem obisku kot ženo bodočega avstrijskega cesarja, tudi cesar Viljem je rajnico ob vsaki priliki odlikoval, kar jo je le mogel. Povila je rajnica nadvojvodi prestolonasledniku kneginjo Zofijo Marijo Frančiško 24. julija 1901 v Konopištu, kneza Maksimilijana Karla Franca 29. septembra 1902 na Dunaju in dne 27. majnika 1904 kneza Emsta Alfonza Karla Franc Jožefa. Rajnica je bila prava opora rajnemu prestolonasledniku. Ko je klicala dolžnost rajnika k velikim vojaškim vajam v Bosno, bi bil rad rajnik, da bi ostala rajnica doma, a zvesta žena se je podala na pot in omrla je ob strani svojega ljubečega, vdanega ji soproga. Prestolonaslednik in mornarica. Po svojem potovanju okolu sveta pričel se je Fran Ferdinand intenzivno zanimati za mornarico. Dne 2. septembra 1902 imenovan admiralom, je pred vsem častniškim zborom mornarice razvil svoj mornarični program in pojasnil, kako on umeva bodočo nalogo avstro-ogrske momarice. Njegovi inicijativi je pripisovati mogočen današnji razvoj vojnega brodovja. Zanimal se je za vse organizatorične reforme, aktivno vodil skoro vsako leto velike mornariške vaje, zadnjič predlansko leto, ko se je tudi nemški cesar udeležil revije v primorskih vodah. Od svojega imenovanja je bival kot najvišji mornarični častnik vsako pomlad po več tednov v Polju in na Brionskih otokih, ter nadziral vse posameznosti pomorske službe pri eskadri, v ladjedelnicah, arzenalu in pristanišču. Novi prestolonaslednik. Vsled smrti Frana Ferdinanda je prešlo nasledstvo krone na Karla Frana Josipa, najstarejšega sina pokojnega nadvojvode Otona in nad-vojvodinje Marije Jožefe, rojene princezinje saške. Rojen je bil dne 17. avgusta 1887 v Persen-bargu na Nižjeavstrijskem; študiral je deloma na gimnaziji Stotov na Danaju ter bil po polnoletnosti imenovaa poročnikom pri 7. dragon-skem polku v Pragi, kjer je stanoval na Rrad-čanih ter študiral pri profesorjih češke univerze, znamenitem Brafu in Ottu državne in upravne nauke. S svojim polkom je bil prestavljen v Brandys na Labi in od tam v Galicijo. Poročil se je dne 21. oktobra 1911 z nad vojvodinjo Žito, princesinjo Parma. V novembru 1911 je bil imenovan majorjem pri 39. pešpolku na Dunaju, kjer je danes v garniziji. Prestolonaslednik ima dne 20. novembra 1912 rojenega sina nad------------------------vojvodo Franc Jožefa in hčerko Hedviko. — Že v zgodnji mladosti se je imenovalo njegovo ime v zvezi z vprašanjem nasledstva po smrti cesarjeviča Rudolfa leta 1889. Pokojni prestolonaslednik Fran Ferdinand je bil ta čas neoženjen, poleg tega težko bolan, vsled Česar se je v dvornih krogih ugibalo o njegovi odpovedi nakorist Karla Franca Jožefa. Po poroki Frana Ferdinanda z grofico Chotek je bilo dedno vprašanje za enkrat rešeno, vse kombinacije o antagoniji med bratoma Franom Ferdinandom in Otto-nom, ki so temeljile na po večini na publicistični kampanji raznih senzacijskih listov, so postale brezplodne. Obenem z abdikacijo Frana Ferdinanda in kneginje Hohenberg na hišni zakon in pragmatično sankcijo, je bil Karel Franc Jožef definitivno designiran za bodočega prestolonaslednika. Vzgoja mladega Karla Franca Jožefa je bila vsed teh pomembnih dogodkov že 8 pričetka posvečena bodočim vladarskim nalogam. Kot mlad otrok je pričel z učenjem avstrijskih jezikov; cesar se je večkrat osebno prepričal o njegovem napredovanju v jezikovnih 4 študijah in dajal navodila za izpolnitev vsestranskega izobraževanja. Karel Franc Jožef se je vzgajal v domači hiši, po večini v gradovih rodbine Otona na Nižje Avstrijskem, daleč od dvornega življenja, skupno s svojim bratom Maksom, dočim je mati Marija Jožefa po smrti cesarice Elizabete in poroki bivše nadvojvodinje btefanije z grofom Lonyayem, morala prevzeti funkcije prve dvorne dame. Življenje mladega Karla Franca Jožefa je potekalo priproato in brezskrbno. Pozimi je bival ponajveč v gradu v okolici Payerbacha na Semeringu, kjer se ja živahno zanimal za zimski špoit in si s svojim ljubeznjivim značajem in priprostim obuašanjem osvojil simpatije vsega, na Semeringu pozimi bivajočega občinstva. Lepi mladosti je kmalu napravila konec bodoča naloga. Z 18. leti je odšel kot poročnik v Prago, od tam pa s svojim polkom v Brandys na Labo. Tekom svojega bivanja v Pragi se je temeljito priučil češčini in v svojem občevanju s profesorji češke univerze, odkril svoj lepi, modemo vzgojen in za vsa vprašanja napredka izredno se zanimajoč značaj. Njegovo gicanje na Češkem jenara\no vzbudilo v njem simpatije za češki narod in utrdilo njegovo objektivno presojevauje narodnostnega vprašanja v Avstriji. Iz garnizije v Brandysu je pogosto zahajal na Dunaj, kjer se je seznanil s princezinjo Žito Parma, ki je po svojem mirnem značaju popolnoma sorodna njegovi duši. — Medsebojna duševna in značajna sorodnost je privedla do zakona, ki velja v vseh dvornih krogih za vzor rodbinske idile. Prorokovanje o atentatu. V .Hrvatskem Pokretu" čltamo: „V mesečniku za znanstveno proučavanje supernor-malnih psihičnih fenomenov „Novo Sonce" je neki ,Uranus" v zadnji številki 1. 1913. obelodanil prorokovanje za 1. 1914 V tem proroko-vanju pravi: „To leto bo velike važno3ti za Avstro-Ogrsko, torej tudi za Hrvatsko. L. 1914 smatram samo za nadaljevanje 1. 1913., v političnem ozira pa bo neprimerno važnejša za Avstro-Ogrsko, Nemčijo in za njiju vladarske hiše ... To leto bo izredno kritično za Evropo in evropske vladarje, predvsem za Belgijo, Nemčijo, Busijo, Avstro-Ogrsko in Turčijo. Visoke osebe bodo v nevarnosti. Dnevi od 12. do 28. junija bodo vrlo kritični dnevi prvega reda." — Zadnji dan, ki ga navaja to prorokovanje, sta bila umorjena prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Hohenberška. Svečanostni pogreb nadvojvode in vojvodinje iz Sarajeva. Sarajevo, 30. junija. Včeraj dopoldne je nadškof Stadler ob asistenci duhovščine blagoslovil trupli nadvojvode in vojvodinje. Nato Močnate jedi so važni del človeške hrane. Dobro pripravljene vsebujejo mleko, mast, moko, jajca, sladkor, torej za človeški organizem potrebna redilna sredstva v dobro okusni obliki. V mnogih slučajih, zlasti za otroke, jih je odlikovati pred mesnimi ali sestavljenimi jedili. Samo to napako imajo mnogokrat, da so težko prebavljive in da jih slabotni želodec, zlasti zopet pri otrocih, ne more dobro prenesti. Tej napaki se danes da lahko odpo-moči, ako se ne napravi nobeno močnato jed, nobeno pogačo, nobeno pecivo, brez praška za peci« dobi ^L Pa;ite t kar si je vzelo k srcu in kar stori danes že mnogo milijonov gospodinj. Vporaba je otroško-lahka in po dr. Oetker'jevih receptih, ki se jih daje zastonj, je uspeh zagotovljen. Dr. Oetker prašek ca pecivo se dobi povsod z recepti vred. Pazite da dobile pristne Dr. Oetker'jeve izd so uradno konstatirali identiteto umorjenih, nakar je posebna komisija zaprla ter zapečatila krsti. Ključa so tudi posebno zapečatili. Že pred šestimi zvečer so zastražili vojaki vse ceste, po katerih je imel iti pogreb. Vojaški špalir je segal cd vladne palače do Bistriške ceste. Trupli sta bili razstavljeni v črno opremljenem muslimanskem salonu vladne palače. Dragoceni kovi-nasti krsti Bta ležali na katafalku, ki g-« je obdajalo mnogo sveč. Krsti sta bili popolnoma zasuti od vencev. Na obeh straneh so stali častniki, dvorni orožniki in služabniki kot častne straže. Neprenehoma so prihajali civilni in vo j ški dostojanstveniki ter molili pred krstama. Ob šestih zvečer so zopet blagoslovili tmpli Nadškof Stadler z vsem kapiteljem, frančiškanski provincial z vsemi frančiškani so bili navzoči pri obredu. Nato so podčastniki 84. pehotnega polka dvignili krsti ter ju odnesli iz palače na ulico, kjer sta čakala mrtvaška voza. Kondukt je vodil general Appel. Med zvoki žalostink se je kondukt pomikal po cestah. 24 topov je za-grmelo. Na čelu izprevoda je korakalo več in-fanteriJ8kih bataljonov in oddelek kavalerije; sledila je duhovščina. Pred krsto so vozili voz, poln vencev. Za krsto je šla prestolonaslednikova neposredna bližina, na čelu polkovnik Bardolff in grofica Lanjus, nato še bosanske vlade šef Po-tiorek, vojaški in civilni najvišji dostojanstveniki in službe prosti častniki. Sprevod se je pomikal po Bistriški cesti. Po vseh hišah so gorele sveče, po ulicah elektrika. Na Applovam nibrežju in pri Fran Josipovem trgu je čakala nepregledna množica ljudi, ki je odkritih glav in nemo gledala žalosten pogreb in slovo nadvojvode in vojvodinje iz Sarajeva. Ob pol sedmih je prišel pogreb na kolodvor, kjer je čakal posebni vlak z mrtvaškim vozom. Ko so položili obe krsti v mrtvaški voz, je oddalo vojaštvo generalno de-saržo. Putem je nadškof Stadler zadnjič blagoslovil krsti. Ob 7. uri 10 minut se je odpeljal vlak proti Metkoviču v Dalmacijo. Kmetje, obrtniki, delavci! Grozovita nesreča je zadela našega presvit-lega cesarja in z njim vso milo avstrijsko domovino. Srbski zločinci so v Sarajevu umorili bodočega cesarja nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo vojvodinjo Hohenberg. Ves olikani svet se zgraža nad tem krvavim dejanjem. Naslednika našega presvitlega cesarja nam je prokleta reka srbskega zločinca umorila; umoriti pa ni zamogla ljubezni do naše domovine in do cesarske hiše! Možje in žene! Po vsej Avstro Ogrski plapolajo črne zastave ... V tem usodepolnem trenutku kliče vas „Štajerčeva stranka" na veliko zborovanje ki se vrši v nedeljo 5. julija dopoldne ob pol 10. uri v „Vereinshausu" v PTUJU. Dnevni red tega zborovanja obsega le eno točko: „Umor prestolonaslednika in njegove soproge ter utlanostna izjava presvitlemu našemu cesarju". Povedati točemo sivolasemu našemu cesarju, da ni sam v svoji žalosti, da čutimo z njim in jokamo z Djim, da je srbski morilec kakor Dje-govo tudi naše srce zadel. Pokloniti se hočemo presvitlemu cesarju in mu nanovo povedati, da je naša zvestoba neomahljiva. Pridimo vsi! Udeležimo se vsi shoda! Bog živi našega cesarja Franca Jožefa I.! Vodstvo „ Štajerce ve" stranke. •$3?» Styria- kolesa največja fabrika na Avstrijskem in se priporoča po sledeči ceni 130, 140, 160, 180-200 K. Zaneslji-rim kupcem se proda po pogodbi tudi na mesečne rate. Deli (Bestandteile), Pumpe, šlauhe, laterne, vse v veliki zalogi. Cenik se pošlje resnim kupcem brezplačno. — Zaloga : 151 BRATA SLAWITSCH v PTUJU. Razno. Predor pod Atlantskim oceanom. Nemec Kellermann je nedavno napisal in izdal knjigo za zgradbo podmorskega prekopa med Evropo in Ameriko. Knjige se je v par tednih samo v Nemčiji prodalo 70.000 izvodov ter je že prevedena v več drugih jezikov. Ta roman je vzpodbudil inž. H. Dominika, da je začel natančno proučevati načrt podmerike železniške zveze med Evropo in Ameriko. Prišel je do zaključka, da bi stvar ne bila neizvedljiva, a premagati bi bile neizmerne težkoče. Najmanjša oidaljenost med Ameriko in Evropo znaša 36 000 km. Tunel bi se dal zgraditi na dva načina: skozi trdo zemljo pod morskim dnom (Kellermannov načrt) ali pa po dnu morja potom cevi. Ako bi se predor začel kopati od obeh strani naenkrat, bi se z današnjimi sredstvi na vsaki strani dnevno napredovalo za 5 m, na leto torej za približno 3 in pol km, kopanje predora bi potemtakem trajalo skoraj 1000 let. Ako bi se pa začelo kopati na otokih (v Kellermannovem romanu so za to določeni Azori in Bermudi), bi kopanje trajalo najmanj 12 let. — Ako bi se tunel napravil iz kovinskih cevi, ki bi se spustile na morsko dno, . bi stal 270 milijonov funtov šterlingov, to je 6480 milijonov kron. Brzina vlakov bi mogla doseči največ 100 km na uro, torej bi vožnja trajala 54 nr. Vozne cene bi morale biti silno visoke, pa bi se zgradba kljub temu ne rentirala. Tako sodi nemški inženir Dominik. Toda kdo ve, ako se tehnika sčasoma le ne bo lotila tudi tega orjaškega dela? Višji adjutant poljskega kralja 1» Ponja- tovskega Pavel Paszcwaki je umrl v Karti pri Kijevu v starosti 124 let. Dvojni roparski umor. V Velikem Bečkeretu so pred par dnevi ponoči umorili krčmarja Jana Wilhema in njegovo ženo. Roparji so ukradli 1704 krone ter pobegnili. V soboto so v Titeli prijeli mesarskega pomočnika Ignaca Killarja, ki je priznal umor. Obenem pa je izpovedal, da mu je pomagal mesarski pomočnik Peter Jo-\anov. Spomenik madžarskemu žurnalistu. V Ba- dimpeštanskem mestnem gozdičku so pred par dnevi odkrili kip madžarskega časnikarja in bivšega poslanca Nikolaja Birtha. Bartha je bil eden izmed najradikalnejših publicistov neodvisne stranke iu je bil urednik časopisa „Magyaror-szag." Kip je delo madžarskega kiparja Ivana Ištoka. Skrb za Otroka je neprestano pri nas in največjo skrb dela materi otroška hrana. Hotenje v prebavi se žal tako pogosto pojavlja, in ravno pred tem se mora varovati otroka edino le s pravilno hrano. Poskusite pa le zaupanja vreden, v tisoč rodbinah z najboljšim uspehom rabljen hranilen preparat, kakoršen je Neatlč jeva moka za otroke. Poskušnjo in poučno knjižico o otrokovem negovanju se dobi popolnoma zastonj pri tvrdki Henri Nestle, Dunaj, I. Biber-strasse 2 S. Neposredni davki. Tekom III. četrtletja 1914 postanejo neposredni davki na Štajerskem do-tekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. f*t , ^ /TT * "1 "\ P° 3"—> 5—", 6'— kron se dobijo v zalogi Stole (Zimmersessel) slawitsch&heller 53 — 5 - Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5 odatotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno najemninskega davka in sicer: 7 mesečni obrok dne 31. julija 1914, •8 mesečni obrok dne 31. avgusta 1914, 9 mesečni obrok dne 30. septembra 1914. II. Občna pridobcina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov. III četrtletni obrok dne 1. julija 1914. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer na samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15, januarja 1904. 1. dež. zak. broj 17 tadi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na do-tičnem državnem davka preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K do-tične dolžnosti in za vsak zamujen dan 1*3 v iu se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle do'znosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obrestmi vred potom predpisanega prisilnega postopanja. Nezgoda V gorah. Iz Trbiža poročajo, da sta se dne 28. junija ponesrečila pri prehoda na Mangart neki gospod in neka dama iz Celovca. K sreči se nista smrtnonevarno poškodovala. Gospod je dobil poškodbe na roki, dama jo dobila rano na glavi. Takoj, ko so ju našli, so mislili, da sta se huje poškodovala in 80 brzojavno poklicali zdravnika, ki je pa konšta-tiral le lahke telesne poškodbe. Proti večeru sta si toliko opomogla, da sta se sama lahko odpeljala z vlakom v Celovec. Strašna rodbinska drama v Beljaku. V restavraciji Bpri Ovci" v Biljaku se je dogodila grozna rodbinska drama. Našli so v neki sobi pekovskega pomočnika Leopolda Madnerja, njegovo Ijnbico Matildo Lacknerjevo in njeno 10 in pol meseca staro hčerko dne 28. junija zjutraj v veliki mlaki krvi. Otrok je bil že mrtev in je imel prerezan vrat, Matilda Lacknerjeva je umrla, predno so ji mogli rešiti življenje in si je prerezala po izpovedi Leopolda Madnerja žile na obeh rokah. Tadi Madner ima prerezane žile na rokah, a upajo, da ga bodo rešili. Našli so v sobi na mizi pismo, v katerem Madner sporoča, da bosta njegova ljubica in on izvršila samoumor zaradi neozdravljive srčne napake, ki jo ima on in ker ne more upati na dolgo življenje. — Ta skupni samomor vzbuja v Beljaku veliko pozornost. Na vseh javnih koroških cestah se uvede počenši s 1. novembrom 1914 vožnja na levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran). Dvojni samomor vsled nesrečne ljubezni. V bližini Spodnjega Dravograda je skočila pod vlak v noči od 27. na 28 jnnija zaljubljena dvojica. Obema je vlak odtrgal glave. Kakor se je dognalo, je moški neki 21 letni čevljarski pomočnik in nesrečnica, ki je skupno s tem iskala smrti, neka 17 letna hčerka iz ugledae rodbine v Spodnjem Dravogradu. Oba sta izvršila samomor iz nesrečne ljubezni, ker nista imela upanja, da bi se kdaj poročila. Otrok zgorel. V Spitalu ob Dravi se je pripetila grozna nesreča. Otroka posestnika Josipa Vilšerja sta se v odsotnosti staršev vrnila od tete, kjer sta med časom, ko je bil oče pri nekem pogrebu in mati na polju, domov in je prišla šestletna hčerka Karolina ognju na ognjišča preblizu. Njena obleka je pričela goreti in je bila vsa naenkrat v plamena. Njena mlajša sestrica je tekla k sosedom in ko eo ti prihiteli nesrečni deklici na pomoč, je ta ravno planila iz hiše in se zgrudila. Vsa rb'eka jo popolnoma Mnogo milijonov ljudi stanuje v naši lepi domovini in mnogo jih rabi Vas stane dopisnica, s katero 1'hko moj najnovejši 4000 slik obsegajoči katalog zahtevate, ki vsebuje bogato izbiro koristnih rab-nih predmetov in primernih priložnostnih daril in ki se vsakomur zastonj ter poštnine prosto razpošilja. C in k dvorni liferant Hans Konrad razpoSiljalna hiša (Briii št. 5454 Češko.) Prave niklaste žepne ure K 3 90, K 5-— in višje. Niklaste budilnice K S-90, ure-kukavice K 7-50, ure na pendelj K 9' - , harmonike K 5 —, gosle K 580, revolveri K 6'80. Razpoši-Ijatev po povzetju ali naprej-plačilu. Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 190 Veliki uspeh, ki se ga je to zasluženo pridobilo, da razumeti, da pridejo posnemanja v promet (ki se jih semintja celo »brez troškov" ponuja, potem pa jako drago zaračani). Le ta okolščina nas sili, v varstvo čitateljev pred posnemanji v zgorajšni sliki predstaviti, kako izgledajo steklenice in varstvena znamka pristnega Fellerjevega flaida z zn. »Elsaflaid." Ne nameravamo reklame, kajti na vprašanja bodejo zdravniki potrdili, tisočero zahvalnih pisem pa dokazuje, kako odpravi bolečine, okrepča muskelje in kite, oživlja, prepreči razne reumatične in vsled mrazu, prepiha ali mokrote nastale bolezni. Mi sami ga rabimo z iz-bornim uspehom pri raznih indispozicijah, kakor nahodu, glavo- in zo-bobolu ter bolečinah v trupla. En poskus ni drag. 12 steklenic stane 5 kron. * * * Mi imamo dober tek, zdrav želodec, nobene slabosti, pač pa Feller- jeve odvajalne Rhabarbara-krogljice", ki odpravijo tadi trdo truplo in motenje prebave, ki se jih zdravniško priporoča in so cene. — 6 škatljic franko 4 kron. Oba domača sredstva pristna pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz 241 (Hrvatsko). Ameriko od m Antierpa i 12.000 do 19.000 tons relikimi parniki z dvojnimi Sravbami Red Star Line Prvorazredni paniki. Zmerne cene. Izboru« ukrfai. Odpoto- vanje vsak teden v soboto T Novi York, vsakih U dni v četrtek t Boston, Poizvedbe pri: Rod Star Llnle, Antwerp«", Dnnaj IV VViedenergUrtel 20, Jullua Popper Innsbruck Sttdbahnstraase 2, Franc Dcienc, Ljubljana, kolodvorska ulica 41. Le«- fold Franki, Gradec. JoannrunirmR .'.* zgorela. Nesrečni otrok je zadobil težke opekline in je tri ure po nesreči umrl. Pekel-Poličane. V pondeljek dne 6. julija se vrši v Peklu na Poljčanskem kolodvoru velki živinski sejem. Zivinoposestnikom se da na znanje, da je obisk kupcev kakor prigon vsakovrstne živino v obilnem številu pričakovati. Sejemska vstopnina (Standgeld) se ne pobira. Mariborski okraj. (Gorostaano zavijanje fanta Žebota, urednika „SI. Gosp." zoper g. Robleka.) Ravno brez-merne in predrzne zvijače zadnjega „S1. Gosp." svedočijo nedolžnost g. Robleka in propalost Žebota, ker ta v svoji nepričakovani in izvan-redui srečiin in toraj brez vesti žveči, da je g. Riblek kot pristaš liberalcev tadi zato Žebota tožil, da bi liberalci Kmečko stranko porazili in jo pobili. To je neumnost in dahovska fantazija. Potem predbaciva Žebot liberalcem '„psovke", a fantova vnebovpijoča nesramna obrekljivost, polna hudobije pa, da je Roblek mejnike krivično prestavljal in kot take še v popravka resnične potrjeval, je bil zato „pred vsem svetom osramočen", niso pri nezrelem fanta Zebotu „nobena psovka"!! četudi so ravno te tožbo povzročile in jo prisilile! To je hinavsko, pobalinsko obnašanje. G.. Roblek sicer ni naše stranke in se mi za njega ne brigamo, kakor tudi ne za liberalce, vendar pravično in nepristransko misleči iz vsega prerekanja in vseh prič nekako izvidijo, da je pri dotičnih parcelah in mejah n kaj zap'etenega in nena-tanko določenega, zakaj je bilo potem treba tO na veliki zvon, to je na lažnjivi, obrekljivi in ubijalni časopis »Slov. Gosp." obešati in tako poštenjaka, značaja in dobrotnika cerkve in ubogih pred vsem svetom z velikim veseljem kot „krivičnika" (ravno kakor tata) oblatiti in mu vso zasluženo čast ukrasti?! Fej hadobneŽ Žebot! častiti bralci sodite, če jo to možato in kristjansko, človeka tako po nepotrebnem »uničiti", ja obdolžiti, ako krivica ni natanko in očividno dokazana. Zato ni čudo, da že nekateri gg. porotniki, ki so osramotitelja in zasmeho-valca Z. oprostili, sedaj premišljujejo. Dalje se Žebot prav po hinavsko sladkari trdeč, da ako bi Roblek ne bil popravka poslal, bi bilo vse mirno O3talo, a tako pa stoji on »osramočen" pred vsem svetom!! Ko bi bil paR res rrfolčal, bi Ž. zopet kričal, poglejte ne opa se oglasiti, zadet je! Torej kakor duhov ski svetniki zahteva tadi fant Žebot, da sme on druje osramotiti, obrekovati, se čez nje lagati, kolikor hoče, a napadeni pred vsem svetom pa morajo molčati, vse voljno potrpeti iu požreti in tako peklensko obrekovanje »potrditi"!! Fej žebot, se line sramuješ takšne surovosti, imaš H krokodilovo kožo?! Najnesramnejše pa je še za Žebota, ker ee z g. Roblekom v tem norčuje! ker pravi: da je župnik dobrohotnemu srcu Robleku le zato smreke podelil, da ta ložje cerkve podpira!! Takšna je toraj hvala za 20.000 kron in vso delo brez plačila pri domači cerkvi. Fej, hudoben jezičnik! Kaj vendar milostljivi in strogi gospod knezoškof k vsemu temu poreče?! Vsi premožni cerkveni dobrotniki pa si naj to dobro zapomnijo, kakšna prokleta nehvaležnost in zasramovanje pred vsem svetom jih še zna po »ubijalnem SI. G." zadeti, ako pred duhovnikom ne klečijo in mu pete ne ližejo. Predrzni fant celo zahteva, da bi Roblek moral župnikn vsa prepirljiva drevesa pustiti, a kakšni pa so župniki, za vsaki grm se tožujejo, ako se jim sosedje brezpogojno ne udajo. Vse kar 30 priče o g. Robleku ugodnega izpovedale, je zvijač Žebot opustil, zavil ali vtajil, za sebe pa mogočno naglaševal. „S1. Gospodarja" navadni pregovor je: božji mlini počasi meljejo. Tadi za njega kot ubijalca naprednjakov in brezvestnega zasra-moyalca Žebota se bo to zdivjano veselje in zasmehovanje spreobrnilo, kajti sreča je opotočna. Konečno, trezno misleči sodijo: Nikakor Žebot, temveč g. Roblek je na pravici vkljub obsojenju, osramočena in obsojena pa je tudi cerkev in vera zaradi dubovskega ubijalca ,S1. G." Nehvaležnost je plačilo sveta. Rebenbander-gumi za trsje cepiti samo zanesljivo dobra in frišna, priporoča po nizki ceni in po pošti franko «g Brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod slnži in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. „6tajerčev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-k ar na h, kavarnah in brivnicah »Staj erca." 3. Agitiral za „Š t a j e r c a." gtf Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, Daj jo blagovolijo vposlati! "^Plj Vsi na delo za naš listi Loterijske Številke. Gradec, dne 24 junija: Trst, dne 1. julija : 2, 11, 40 27. 55. 40, 54 84 21, 69 nitjo, da io aajbotyla zdr»rilo n kaSolj [BUiii"» pij • „3 smrekami." [Milijoni ^^ Kašelj i invkii, zaaliženje, zaduaii kairlj, katar, vratne bole- [ čine, kakor tudi nbraije- vaije prehlada. 6100 Učenec za knjigoveznico se sprejme pri gOBp. VV. Blanke v Ptuju Hauptplatz št. 6. not. dot. spričoval od zdravnikov in zasebnikov jamčijo za goto-vi uspeh. Zelo okusni- kru&ljiee za sprožitev teka. Zavitki po 20 in «1 vin. in skali- ca 60 vin. se prodajo pri II. Melitor, lekarnar v Ptuju, Ignaz Behrbalk, lekarna v Ptuju, A.PUtrer, lekarna v P< dcetrtku, Hans Schniderscbitsch, lekarna v tiralicah, Ppaaa Pelzolt. lekarna v Slov.-Bistrici, dast-Trantvetter, lekarna v ~rmožu, Max Levrer, lekarna v Radgoni. Na obroke zlata verižica . 82 za gospode ia dame 82 IfO gramov težka IK 140—, na f mesec 4 K. Prvorazredna srebrna ura s S srebrnimi pokrovi K 14'— Diiluva vsepovsod. Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj takoj pise. R. Leehaer, Goldwarenhaus, Lundenbartr, __________Nr. 661.__________ Orožje skrbno pristrcljeno, z državnim pečatom (Beecbussteinptd), v najboljši izpeljavi razpošilja e. in kr. dvorni Hferant HANNS KONRAD liriix it. 625 (lesku). Revolver K 660. Flobert-iepne piStole K 350, Terceroli K 8-20. Flolert-teSingi K 11-20. Lovske puške K 48"— in višje v najbogatejši izbiri, tilavni eenik na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 630 5 Hiša v Mariboru z velikim vrtom za zelenjavo, poleg njiva, zlasti primerno za vrtnarja, lepa, solnCnata lega, 10 minut od glivnega kolodvora, se takoj pod ugodnimi Bgoji proda. — Vprašanja v lislgasse 3,1 Stock, Maribtr. 682 3tXK*ttKXtttt Lepa posestva na prodaj lepa hiša, zidana, s 5 sobami in 2 kuhinji in 2 kleli, in ena žininska stala. Zemlje je 10 oralo-/; proda se takoj zaradi rajže v Ameriko. Cena se izve Sri posestoici Ana Pajk v senci $t. I, posta Štore. 625 Prvorazredna kolesa! Najnovejši modeli 1914/15. Nočna! Trajna! Lahko tekoča! 6 let pismene reelne garancije! Krasna priznanja iz vseh krogov. Št. 13/2. Leitner-kclo znamka „B. L." z najboljSim lorpedo-freilaufom, doppelglockenlager, gorskim manteljnom, delavskim orožjem, zvoncem, ace-tylen-svetilko, nožno pumpo, varstvom proti blatu, skupaj K 120-—. Posamezni deli po najnižjih cenah. Ceniki gratis in franko I Največja fabričua zaloga koles Briider I.eilncr. St Veit a/d. Glan št. 23. 383 XXXXXXUXX "Vino od leta 1912 po 32 h liter v sodih od 56 liter naprej proda Job. Toplak, trgovec v Jnr- sinci pri Ptoju. 631 XXXXXXXXX Delavna učenka 14 do 16 let stara, se takoj sprejme pri H. de Toma, Dobje p. Planina, gostilna in trgovina z mešanim blagom. 560 Malo posestvo I hiša s 3 stanovanji, sobe, kuhinja, veliki vrt za zelenjavo, poleg stavbeni prostor se iz proste roke za K 13.C0O proda. Ve2 pove ali piše KimIi.H Jelli-nek. Bergstrasse Nr. 8. Maribor. Kupna priložnost enega lepega posestva, hiša in hlevi v.ie novo zidano, lepe njive in travniki, ki se lahko 3 goveda redijo, na lepi ravni legi tik okrajne ceste, tO minut od kolodvora postaje Polčane oddaljeno, se takoj z živino vred za prav nizko ceno proda. Več se ust meno izve pri Albin Bella" Piilt-eehai-h a. p. SUdb. 010 Na predaj je po jako nizki ceni'v zelo prometnem l raju na Gorenjskem enonadstropna hiša S Pri gospoda Wratzfeldn ali po starem na Ekelnovcm, potrebujejo 648 vincerja z večimi delavskimi močmi prav pod dobrimi pogoji. Vpraša se pri gospodu Wr&tz- feld« pri Novi cerkvi. Vedeževalske karte sloveče Lenormand, Pariz, največje vedeževalke sveta, s skrivnostnim ključem za razrešitev vsakršnega vprašanja. Vseh 36 kari v etuiju le K 130 (iudi v piicmskih znamkah). Mill. Hnrowilz, i: rak mu. Ditla 61 i:. 645 Konjski hlapec, tudi 644 hišni hlapec se spre me pri F. C Schwab, špecerijska trgovina v Ptuju. Proda se trgovina v najbolj živabni ulici v Mariboru Različno blago, katero je še v zalogi, kakor tudi trgovska oprava se lahko kupi po najnižji ceni. Trgovina se lahko tudi prevzame pod jako ugodnimi pogoji. P Srebre, Manufakturwaren-I.ager, Marburg. 493 dobro vpeljano trgovino, trafiko, žganjetočem in pekarijo. Naslov se izve pri upravniStvu tega lista. Uč enec 1» mesarijo, ki razume slovensko in nemški), se pod dobrimi pogoji sprejme pri mesarju Lickl v Plnja. Prima "2 i^"* ajda *•■ za žetev in mletev se najceneje oddaja pri Josef Rosenberg, Maribor. Pozor! V najem se da ali pa tudi ptoda gostilna in mesarija tik farne cerkve sv. Juri ob Scavn:c. Hiša je enc-nastropna, obs'iji iz 8 sob, 2 kuhinji, spodnje kleti, mesnice, prostorne leden ce in gospodarsk:m poslop:em. Tik hiše je ztlenjak in sadonosnik, v bližini 10 minut pa skupaj ležeče posestvo 12 oralov, njiv, travnika in lesa; dalje mlin, stremi tečaji in oljovo opravo na dobri vodi tik okrajne ceste. Pojasnila daje posestnica Marija Tr-stenjak tamkaj štev. 13. 643 Edikt Od c. kr. oktajne sodnije v Velikovcu se naznanja, da se je po naprošbi Bartolomeja S u p p a n z dovolila t prostovoljna, javna razprodaja Warab k posesti v Ober-f _ greutsehach, e. št. 16 k. obč. Obergteutschacb, ki obstoji iz stavbenih pa:cel v razmerju 10 ar, 13 m2, vrtnin parcel v razmerju 10 ar 89 m2, pašn.h parcel v r?zmerji ! ha 39 ar 37 m2, njivnih pared v razmerju 5 ha 2 ar 24 m2, planinskih paicel v razmerju 10 ha, 27 n.2, trav4 niJkih parcel v razmerju 4 ha 27 ar 81 m2, gozdnih. parcel v razmerju 5 ha, 33 ar, 89 m2, z vsem, kad zraven spada, setvijo, košnjo mrve in nekaj proste prj mičnine za izklicno ceno K 9000'— za posestvo samo dovolilo in sicer na četrtek, dne 9. julija 1914 ob;-10. uri dopoldn: na lici mesta v Obergreutschachu. Ponudbe pod izklicno ceDO se ne sprejmejo. Vsakdo, ki hoče kupiti, mora pred licitacijo kot vadij 10% izkicoe cene, torej svoto 900 kron, v bese- " dah d ivetsto kron v gotovem denarju ali pa v javnih, za naloženje sirotrtnih denarjev primerah vrednostnih papirjih ali vložnih knjižicah kakšuje avstrijske hranil-i nice in posojilnice v roko razprodajalnega komisarja položiti. Na posesti zavarovanim upnikom ostanejo njib rubežne pravice brez ozira na kupno ceno obdržane. Največjo ponudbo mora se tekom 3 mesecev odf dneva kupčije v roko sodnijskega komisarja položiti. Razprodajalne pogoje, pole zemlj-ške posesti in zemljiško-knjiini izvleček se zamorejo vpogledati teko: navadnih uradnih ur v c. k. notaijatski pisarni v Velikovcu. C. kr. okrajna sodnija v Velikovcu, odd. I. dne 30. junija 1914. 662 (Podpis.) Čvrsti fant 651 od dobre hiša se sprejme za učenca v mesarijo! k dobrim ljudem ; le zanesljivi se naj oglasijo,! katerim se smo denar zaupati. Naslov: J. S.,j mesar, pošto restaute Rietzdorf a. d. Pack. vlad. državnega mesta Ptuj « # Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. m m priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka oadeva pojasni in po vsem = vstreže. = $ Občenje $ $ i avst. ogersko # $ bauko. $ on Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š tajerčeve" • u žig al ice. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj i., drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. ••»••••••••••••MM« Trfforii« i troijea, e. k. »loga »odlika d LECHNER u. JUN6L, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev »torn. Žepno piltole, precizno pristreljene t zistemih „Brow-ning", „Steyer', „Mauieru in „Bayardu. ReTolTri v najbogatejli izbiri te od K 6*60 naprej. Flobert-puSke in karabinerji, dvo-carn« Lancaater-lOTfke-puBke od 86 K naprej. Patrone, ovitke ___________patroaoT itd. Cenik zaatonj in frank o. S4 na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, rasnih T»t usnatega blaga kakor ksfre, taike za ioio, ca nakupovanj« in za denar, toaletne reči, pisalne In kadilns predmet«. RazM stvari Iz jekla ■pr. bsstek, žlic, nož« za lep i« prav« Solinger britve itd. Blag« Iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blag« npr. k«rbe za potovanje vseh Trst. Razno blago Iz stekla hi porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in drug« r to atroko ■padajoče reči. Bazarnl oddelek ž* od 20 rin naprej. Posebno lepe reči pa m. BO d O K 1*20. Warletz & Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa'po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 33 Oženjeni majef ako mogoče z večimi delavskimi močmi sprejme se Da neko posestvo v bližini Ptoja. Vstop takoj. Natančni naslov po^e ■uLpraTra „Štajerca-" Otročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbira se dobiva y veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik), m Mestna posredovalnica (lohnung- and Dienstvermittlnng) 10S službe, učence« stanovanja in posestva ▼ Ptuju izrrfnje rse vrste posredovanja najhitreje. "*■ Tprašaaja in pojasnila v mestni stražni«* (rotevž). Izjava. Franc Basiovšek, c. kr. -cestar v Stranici obžaluje, da je gospo Frančiško G u z e j pri različnih prilikah grdo imel, ter prosi g. Guzej izrecno za oproščenje in se zaveže kazenske stroške plačati. R m Pridna, zanesljiva prodajalka, ki zna dobro račanati in ki ima izvršiti navadna pismena trgovska dela, se sprejme pri g. Max Straschill, žganjetoč v Ptuju. 5*9 Mlati I ni stroj na Štifte. Mlatilni stroj na šlageisen široki mlatilni stroj z dtojnim čiščenjem, entgranerjem, sortir- nim cilindrom, bencinski motorji in loko- mobili, stroji in aparati za vino- in sadje- rejo, ter hidraalične preše oddajajo Mayfarth & Co., Dunaj II., Taborstrafie št. TI fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. s 700 odlikovanj. Ilustrovani katalog štev. 434 zastonj in franko. pOJ"* Išče se zastopnike. ~¥© veliko trgovino Johann Koss, Celje ■ zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblak za moška, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- — grobne vence In trakove, z eno besedo vse. ^----- 611 Sparkasa mestne občine Celje naznanja, da je določena obrestna mera za hranilne vloge i zanaprej s 4 1 0 2 0 Obrestovanje vlog se zgodi od prvega delavnika in neha z delavnikom pred dnevom dviganja. Rentni davek plača, kakor doslej, zavod samo iz lastnih sredstev. Zunanjim vložnikom se daje naželjošeke poštne hranilnice brezplačno na razpolago. Hranilne vložne knjižice lastnega zavoda se brezplačno shrani. L Šparkasa mestne občine Celje. 6 A N 6 L O N A L it najboljših vegetabilij sestavljeni posebej preparirani Saj, se kot domače sredstvo zoper obolenje živcev z uspehom rabi. 128 Ta čaj pomiri živce, odpravi bolečine, sestavlja kri, prepreči krče, prinaSa spanje, poveča telesno moč in sploSno dobročutje, pospešuje prebavo. Tfl čaj Ganglional ne vsebuje nobenih omamljajočih ingrcdencij. Edino pristen se dobi ta čaj pri c. in kr. diorn. i a nadvojvudn. komornemu dob&vateljn JULIUS BITTNER ---------- lekarnar 128 Relchenau, Nižje-Aestrijsko. Cena enaškatlje z natančnim navodilom 3 krone. Se dobi v lekarnah; kjer ne, pa proti vpošiljalvi K 3'— franko po BOLINDER -5- motorji za surovo olje -f primerni za vsak obrat in kraj za postavljanje ednostavni, ceni, ekonomični, stoječi in ležeči, stabilni in vozni. Bolinder 1229 družba za zgradbo stroje« Dunaj, IX., Porzellangasse 18. Hitra dobava, ugndnl plačilni pogoji, najboljša raforoncB. od K 20— naprej Amerik, niklasta ura K Roskopf patentura . „ Amerik, goldin-ura . ., Železniška Roskopf . „ Roskopf dvojni mantelj „ Plošča rrestna ura . „ Srebr. imit. dvojni m. „ 14 karatna zlata ura S-M) B-~ H-60 *•- 4-60 5 — ti-— 18- 14 karat. zl. verižice „ 20'— Konkurenčna budilnica, zanikl., 20 cm. vis. ,, 2'— Znamka Junghaus . . „ 8 — Radium svetilna ura . „ *•— Radium dva zvonca . „ 6'— Radium štiri zvonci . „ 6'— Radium godba ..... 8'— Ura na pendelj, 76 cm „ 8'— h u m stolpovo zvonenje . . . „ 10 — budiln. in Slagverkom „ 14*— Ura na pend. Okrogla ura z budilnico 3 leta pismena garancija. Razpošilja po povzetja. Max Beimel 6" Dunaj IV., Margarethenstrasse 27/51 Llferant e. k. drž železnic Oris fabr. cenik zastonj. Nečistosti kože •■■ kakor mozoli, mitciaer, ma«tni svit, trgava ¥»S»«^v(ra^fc| ia trda koža odpravi * J.UV»tJ* ki vseknje najbolj zdravilne snevi teera izolirana in proste od <3i-šečih, barvastih, ter lepljivih snovi, ter je po preiskavah grašSe dVrmatologične klinike vplivnejši, kakor oficinelne vrste teera. Raba se zgodi najbolje v obliki tekočega Pinosol-mila (v steklenicah po K l-— in K 2 60 dolgo trajajoča zeloga). Kdor rabi vsled navade trda mila, naj vzame Pinosol-boraksoTo ■ilo i80 vinarjev) ali Pinosol-žvepleno-mlecns-milo (90 vinarjev). Proti boleznini kiže in izpahom priporočajo zdravniki trdo 10'/. ■o Pinosol-milj in Pinosol žvepleno milo (vi) vinarjev). Več pove milu dodani prospekt. Za umivanje glave proti izpadanja las, šnpan itd. slu/i tekoče Piniisol-lasno milu v ateklenieah po K 1 — in K 2 50 (dolgotrajna V lekarnah, drozerijah in parfamerijah. 1217 Pinosol-tvornice G. Hell & Comp., Troppau lluoaj. I., Bolferstorferstrasse 11. tla 1000 kron je naročitelj proti nezgodam zavarovan taW-samo K5-50 15"0OO parov žnorastih čevelj, glasom figure iz čisto dobrega usnja z močnim žebija-nim podplatom, ki so bili določeni, za Balkan in so zaradi vojne zaostali. To zalogo sem prisiljen v v popolnoma kratkem času pod izdelovalno ceno prodati. Se dobi v vsaki velikosti. Razpošiljatev po povzetju. Vsaki poštni pošiljatvi doda se zavarovalno polico. ARNOLD WEISS! Magyarfalu, Komitat Pozsony. 502 oooooooooooooooooooo Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20--3 m K 25--3'/, K 30'-4 m dolge Wasserdichte Pterdedecken — Vododržne klDJSke rujave 190 m dolge po !0, 12, 16 kron, priporočata Slawltsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 432 Štajersko dež. zdravilišče starozn. radij vseb. Akratotherma 37° C. Termalna, zračna, solnčna in elektr. kopelj, govt zidane 8!eg. separatne kopelji, fini prostori za ~ iivanj!. Termalni pitni studenec. Izborni zdravilni uspehi pri ženskih, živčnih leznih giiitu, lev-maiizmu etc. urad, prt Celju. Poštni in brzojavni električna razsvetljava. Vodovod, krasni park. Nizke cene. AtllOOITUlibUS [elje-Bad-ilenhaus. Sezija od 10. maja do oktobra. Pojasiilj is prospekti daje brez Iroikov rentni urad. Svetovno znana je eks>tra-plošča amerik. ISkar. zlatodublc 36 utna anker-remont. Zepoa ura, dvakrat krita s pokrovom, ki škofi, mnogokrat preroiirana znamka „Sirena.B Le to ura ima veleprima Švicarsko kolesje in jo nt razločiti o& zlate ure za 100 K. Zato da gre natanko, garantiram 6 let. 1 kos 4 K 85 h, 2 kesa 9 K 60 b. Dam- ska zlcto duble-ora 6 K 50 h. Nadalje oferiram Gloria »rebrno Ž*pno uro sa 3 K 00 h. Vsaki uri doda se zastonj eleg. pozlačeno verižico. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali de nar nazaj. Razpošiljate** po povzetju S. K 011 AN S, eksport ur, Krakova štev. 809. 635 Lepo kmetsko posestvo! Hiša, hlevi in gospodarsko poslopje v dobrem stanu, preša itd., 16'/» ora'ov dobrih njiv, travnikov, gozda in velik sadonosmk, v=e skupaj ckoli hiše, vse sijano in sajeno, t naj'epsem redu, 8 goveda se lahko redi in se iz proste roke zaradi starosti p oja. Cena je 120OO kron. Polovico se pri kupni pogodbi plača in ostanek po pogojih. Več o tem pove Frane Podlipnik, Theaen It. 37 pri Mariboru. Tule;j je tudi lepa hiša za trgovino ali greislerijo piav poceni za prodati ali v najem oddati. 633 ava 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna ia sledilna. 5 funtna poskusna vreča K 5— fianko po povzetju. '/, klgr. veleprima najfinejši čaj K 2 — oddaja A. Saphir, ekspoit kave in čaja Tiszsbogdany 490. 407 Kari Kasper trgovina » m slanim blagom in zaloga imodnik. 0** ptuj *&m priporoča svojo bogato zalogo 84? špecerijskega blaga, zukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete municij« za Iot kakor patrone, kap-j seljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo! v umetneni gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. pof najnižjih eenah. Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju. Čas z> kopanje, ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. are zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 18. ure dopoldne. 1 kopeli z vročim zrakom, paro ali „Brausebad" z rjuho K —• 70 mmmmBPBansanmmmamtBmmmmsmamsiBU a r Ceno perje za postelj! 1 k; sirih slišanih 2 K; belilih 2 K 40 h; na pol h. lih 2 K «01.; belih 4 K; belih mehkih 5 K 10h 1 kg najfinejS.h srezeno belih, čii ganlh 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauina (Daunen) sivega 6 K, 7 K ; belega 10 K.;; najfinejši prani 12 K. Ako «e vzame 5 K, potem frw-ko. MT» Goteve postelje -fl&s iz krepkega, rdečega, piavega, belega ali rumenega nsnkinga. 1 tiheat, 180 cm dolg, 120 cm »irok z 2 glavnima blazlnana. vaaka 80 cm dolg«, 60 cm široka napolnjene z novim, sivim trajnim in flamnaitim perjem za postelje IG K; pol-d.-.nno 20 K; Ssane 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavrs blazine 3 K, 8 K 60 h, 4 K. Se posije po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrniUvr franke dovoljena. Kar ve n« dopada denar nazaj. g. BeillSOh, DeSChenifc Nr. 716. Češki (Bohmnn) Cenik gratiz in franko. '- 823 Pozor! Kupci ali prodajalci posestev! a Kdor hoče priliko porabiti, da si kupi. lepo kmetijsko posestvo poceni, obrne naj se čimpreje na od visoke kr. deželne vlade koncesMonirano pisarno za prome posestev KARL MAGNET v Velikovcn, Koroško Obere Postgasse 113. Tam so zdaj na razpolago Posestva z gozdom, dva lepa nova ume tna mlina na jaki dobrem kraju, mestne, stanovalne in trgovske hiše itd 600 kron I Vam plačam, ako moje 477 kt^ ,Ria=baIzam' Vaša knrja očesa, bradavice, trdo kož« ne odpravi brez bolečin v 8 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K I"—! 8 posodice K 260. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. Kemeny Kaschau (Kassa) I. postni predal 121721 Ogrsko. Zagotovljen uspeli, drugače denar nazaj. Zdravniška spričevalo 8 izbora iiftku! Polna krasna pr$a dobite pri rabi 639 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8"—. Kosmetiscfles Dr. A. Rix LaHatoriura Dunaj II Berggasse 17(1 Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri g&latero jelenu", v dišavi A. Kauc, in „Adria-Drogerie." Brzojavni naslov: Lanzeva podružnica Dunaj. Telefonična zveza z vsemi mesti. HEINRICH LANZ MANNHEIM SV ventilni lokomobil za vroči sopar naravnost pripetim dinamom. Podružnica: DUNAJ YIII, Laudongasse 9. LOKOMOBILI z ventilnim parovodom. ..System. Lentz" najbolj sposobni obratni stroj za vroči sopar. :: Prosta postrežba. :: NajvarčnejSo ravnanje. Izpolni do 1000 PS. Letno izdelovanje crez 2000 lokomobilov. :: Inžener8ki obisk in ponudbe zastonj. ::