•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBD	koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04I2H0 10 40, 280 10 17, 2X0 10 30 faks: 04 / 2X0 10 12 www.fibd.\i, info(" gbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varnost > strokovnost t donosnost
..—— finančna družba, d o.o.
menjalnice - exchange
tel. 04 I 23 60 260 www.wilfan.si
Gorenjska Banka	ELEKTRONSKA BANKA
http://www.gbkr.si ^f	1 JgEllJLZlSZLam^
Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 99 - CENA 150 SIT (13 HRKj
Kranj, torek, 18. decembra 2001
Luč miru v Sloveniji - V soboto je 12-letni skavt Rok Ozebek iz Cerknega sprejel na Dunaju Luč miru iz Betlehema in jo prenesel v Maribor, od koder je v nedeljo z vlakom in avtobusom krenila po Sloveniji. V nedeljo je prišla na Gorenjsko. Med drugim so jo sprejeli na kranjski železniški postaji (na sliki). Luč miru bodo sprejeli najvišji predstavniki slovenske države. Danes jo bo sprejel ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, jutri bo v parlamentu, v četrtek pa jo bo sprejel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. • J.K., slika T. Doki
Lastninjenje bank
Ko so Zlatka Kavčiča, prvega moža Gorenjske banke, na nedavni Glasovi preji z naslovom Komu prodati banke vprašali, kako ocenjujejo privatizacijo državnih bank, je odgovoril takole: "Če bi bil v položaju, da bi lahko odločal, bi delal drugače, predvsem pa ne bi tako hitel. Naš bančni sistem-je stabilen in zaupanja vreden in ker cena vsemu, kar je takšno, stabilno in vredno zaupanja, narašča, še nismo dosegli točke, ko bi banke morali nervozno prodajati." Niko Kavčič, leta 1972 odstavljeni prvi direktor Ljubljanske banke, je v nedavnem pogovoru za Gorenjski glas ocenil, daje privatizacija bančništva eno od prelomnih obdobij slovenske samostojnosti in daje tu Slovenija pred dilemo, ali je res samo tuji partner tisti, ki nas bo osrečil in prinesel, kar nam manjka, ali lahko to zmoremo tudi sami. Takšnih vprašanj, do kod in komu prodati bančno premoženje, da bi še zavarovali nacionalne interese, je bilo po objavi programa lastninjenja Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor ter prodaji večinskega deleža Banke Koper italijanski banki slišati še več.
Prav pritisk (strokovne) javnosti in politike je bržkone prispeval k temu, da je vlada na četrtkovi seji dopolnila program lastninjenja NLB, s katerim je omejila lastništvo ključnega (tujega) partnerja na 34 odstotkov in z dokapitalizacijo banke v višini 15 odstotkov osnovnega kapitala še razširila možnosti za sodelovanje domačih portfeljskih investitorjev pri nakupu bančnih delnic in za povečanje slovenskega deleža lastništva. Po končani privatizaciji bo lastništvo razdeljeno približno po tretjinah. Eno tretjino bo skupaj s kapitalsko in odškodninsko družbo imela država, 34 odstotkov delnic bo v lasti (tujega) ključnega investitorja, tretjina pa v lasti malih delničarjev, Evropske banke za obnovo in razvoj in (domačih) portfeljskih investitorjev, ki bodo s ponudbami za bančne delnice lahko že v kratkem pokazali, koliko so dejansko pripravljeni plačati za nacionalni interes. • Cveto Zaplotnik
Gorenjska banka deli vmesne dividende
Delničarji bodo 27. decembra dobili po tisoč tolarjev bruto vmesne dividende na delnico, saj je Gorenjska banka letos poslovala odlično.
Kranj - "Letošnji poslovni rezultat je izjemno dober, kar je posledica dolgoročne poslovne politike in preteklih dobičkov, zato smo se odločili za vmesno dividendo, ki jo bodo naši lastniki lahko vključili v zaključne račune za letošnje leto. Dividende bodo tako razdeljene v dva dela, saj jih napovedujemo tudi za zasedanje skupščine maja prihodnje leto," je povedal Zlatko Kavčič, predsednik uprave Gorenjske banke.
Delničarji Gorenjske banke bodo dobili "božičnico", saj bodo 27. decembra na svoje račune prejeli po tisoč tolarjev bruto dividende na delnico. To velja za pravne osebe, medtem ko bodo fizične osebe dobile po 750 tolarjev, saj je zanje banka dolžna plačati akontacijo dohodnine. V poštev pridejo delničarji, ki so bili v delniško knjigo vpisani 13. decembra. Nadzorni svet Gorenjske banke je tako sklenil v sredo, 12. decembra, predsednik uprave Zlatko Kavčič pa objavil v četrtek zvečer na tradicionalnem, že šestem srečanju z imetniki zlatih kartic Ac-tiva, ki so ga pripravili na Brdu pri Kranju. V Gorenjski banki tako dobro obvladujejo svoje poslovanje in informatiko, daje direktor Zlatko Kavčič že pred iztekom leta napovedal, da bo kosmati dobiček znašal pet milijard tolarjev, po plačilo davka pa približno štiri milijarde tolarjev. Lani je znašal 2,1 milijarde tolarjev, letos je torej za 144 odstotkov večji, kar je resnično odličen rezultat. Donos na kapital pred obdavčitvijo je tako presegel 20 odstotkov. Kar za 50 odstotkov je letos zrasla vrednost delnice Gorenjske banke in ob koncu leta bo presegla 60 tisoč tolarjev, na začetka leta je bila vredna 42.750 tolarjev. Bilančna vsota Gorenjske banke bo od koncu leta dosegla 198 milijard tolarjev, kar je za približno 24 odstotkov več kot lani. • M.V.
Podelili 31. Severjeve nagrade
Ojdip v spomin, nagrade v trajanje
Škofja Loka - V nedeljo so v dvorani Loškega odra že enaintridesetič podelili Severjeve nagrade. Za igralske dosežke na gledaliških odrih v iztekajočem se letu jih podeljuje Sklad Staneta Severja.
detajl in občudujoča sposobnost transformacije, je med drugim zapisano v obrazložitvi k nagradi za vlogi Tarnale v predstavi Kako sem se naučila voziti in Anite v Antigoni v Ncw Yorku (obe v režiji Mateje Koležnik). Janja Maj-zelj je Severjevo nagrado prejela za vlogi "igralke nemega filma" v predstavi Drrream (Vito Taufer) in Irine v predstavi Tri sestre (Tomi Janežič). Kot je bilo povedano Majzljcva vedno znova osvoji občinstvo s svežo, zapeljivo igralsko prezenco in eruptivno energijo, s svojevrstno mimiko ter odličnim obvladovanjem telesa in glasu pa se njeno odrsko življenje
odvija pred očmi gledalca do konca avtentično.
"Študentski" Severjevi nagradi sta prejela študenta tretjega letnika AGRFT Gašper Jami za vlogo Leara in Dunja Zupanec za vlogo Norca v Shakespearovi tragediji Kralj Lear. Severjevo nagrado za življenjsko delo na ljubiteljskih odrih ie prejel amaterski igralec Leon Cižmek iz Amaterskega gledališča Velenje.
• Igor Kavčič, foto: Aljoša Korenčan
www gorenjskaonline.com
Severjevi nagrajenci (od leve): Dunja Zupanec, Gašper Jami, Janja Majzelj, Vesna Jevnikar in Leon Čižmek.
izdelava in prodaja
SLOVENSKIH ZASTAV
tel.:04/510 90 70
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
"ECO O/IL 04 531 77 00
PROMOCIJSKE CENE DO 31.12. 2001
Letošnja podelitev je bila še posebej "spominska", saj je po podelitvi domača igralska skupina Loški oder uprizorila gledališko klasiko, antično tragedijo Kralj Ojdipus, ki so jo v mestu ob sotočju obeh Sor pripravljali že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Vlogo modreca Terej-ziasa naj bi odigral prav Stane Sever, a ga je žal prehitela smrt. Škofja Loka je bila tudi mesto, kjer je veliki slovenski igralec nazadnje ustvarjal.
Tako kot v preteklih letih so tudi letos podelili nagrade za igralce v
poklicnih gledališčih, za študente dramske igre in ljubiteljskih gledališč. Na profesionalnem igralskem odru sta se po mnenju komisije v preteklem letu posebej izkazali Vesna Jevnikar, članica Prešernovega gledališča v Kranju, in Janja Majzelj iz. Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani.
Jevnikarjeva je prekaljena in senzibilna interpretka psihološko najzahtevnejših vlog in jo odlikuje izjemna sugestivnost, studioz-nost v pristopu, popolna predanost igri, prefinjen občutek za
"Otroci d« > spremstvu
IDobrač Smučarske karte s popustom pri:
Skipass Travel Kranjska Gora, v poslovalnicah v Kranjski | v Hotelu Kotnik, tel.: 04 - 58210 00 in na avtocesti pred karavanškim predorom v stavbiEj££!3t. tel.: 04 ■ 58615 31. it: www.skipasstravel.si
EOC d.0.0. PE LESCE, ROŽNA
NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
opusta v toplicah ' Bleibergu.
9770352666018
PO SLOVENIJI / joze.kosnjek@siol.si
Torek, 18. decembra 2001
Bavčarja vabijo v Koper
Igor Bavčar bo v primeru izvolitve za predsednika uprave Istrabenza odstopil kot minister za evropske zadeve. Kot njegov naslednik se najpogosteje omenja vodja naših pogajalcev dr. Janez Potočnik.
"Lepota moškega je v njegovi pameti" (arabski rek)
Stanislav Boštjančič,
Združena lista socialnih demokratov
GORENJSKI GLAS • 2. STRAN
IZ POLITIČNIH STRANK
V Gorenjskem glasu je bil 30. novembra objavljen zapis nekdanjega tajnika SDS Branka GRIM-SA pod naslovom "Politični proces kot ritual stare nomenklature", 4. decembra 2001 pa zapis Vincencija DEMŠARJA, bivšega poslanca SKD + SLS, pod naslovom "Sestopanje z oblasti na oblast". Zapis Branka GRIMSA vsaj delno zasluži reakcijo, medtem ko je zapis Vincencija DEMŠARJA na stopnji prostega spisa osemlet-karja in odraža le naučeno ponavljanje stališč razno raznih lider-jev strank, ki se same imenujejo spomladanske. Zaradi tega ni vredno polemizirati z njim, saj so s temi stališči argumentirano opravili le komentatorji, kot sta npr. Bogdan JEŽ in Vlado MIHE-LJAK. Je pa skupno obema najmanj dvoje. Sodeč po vsebini obeh člankov upoštevajoč izhodiščno reklo niti eden niti drug kakšne lepote ne premoreta in bi eventuel-no zmagala le na lepotnem tekmovanju v kakšnem majhnem lokalu v kakšni majhni KS.
Druga stvar, ki je obema skupna, pa je v tem, da sta začela predvolilni boj. Branko GRIMS za Barbaro BREZIGAR in njeno ambicijo, Vincencij DEMŠAR pa kar počez, pri čemer cilja na predsedniške in lokalne volitve, ki bodo drugo leto. Tokrat naj volivci po njegovem rečejo "NE" ljudem iz sedanje koalicije, v kateri je tudi njegova stranka, in volijo tiste "ta poštene". Nerodno je leto, da so bili ti njegovi argumenti dani na svetlo že pred parlamentarnimi volitvami, pa niso zalegli. Zato, da ljudje ne verjamejo nakladanjem tako Branka GRIMSA kot Vincencija DEMŠARJA, so po njunem mnenju krivi mediji, zlasti še (to je moja ocena), ker objavijo vse, kar rečejo in pišejo. Torej v njunem primeru bo kriv Gorenjski glas, ki objavlja njune misli, za katere bralci sicer ne bi izvedeli in bi mislili, da imata v resnici kaj za povedat, da pa molčita, ker je molk pač zlato. Ljudje tako ne bi vedeli za njuno ceno in bi ju morda na prihodnjih volitvah celo kupili. Vemo pa, da tovrstne robe po volitvah ni več moč zamenjati, kljub temu da kupec opazi, da kvaliteta robe ni v skladu z. deklarirano.
No, sedaj pa k temu, zaradi česar se je potrebno oglasiti.
Kazenski postopek, ki v zadevi "Depala vas" teče zoper obtožence pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja po č. 143/IV KZ. V tem členu je določeno, da je storjeno takrat, "ko eden drugemu " protipravno odvzame prostost za več kot teden dni ali če to stori na grozovit način". Za to dejanje je zagrožena kazen od treh mesecev do petih let. V tem postopku Miran SMOLNIKAR ne nastopa kot tajni agent policije in neuspešni špicelj, kot to trdi Branko GRIMS, temveč nastopa v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku kot oškodovanec z vsemi pravicami, ki mu jih ta status daje. Tudi sub-sidiarni pregon, ki je bil uspešen, je prevzel kot oškodovanec in ne kot neuspešni špicelj. Zavrženje ovadbe, ki jo je po dveh letih "mukotrpnega " zadrževanja v predalu na koncu zavrgla Barbara BREZIGAR, ne pomeni (zopet trditev Branka GRIMSA), da je pravosodje s tem razglasilo, da je bil postopek pri Depali vasi zakonit, niti da jo je posebna skupina tožilcev zavrgla.
Zavrgla je ni posebna skupina, ampak Barbara BREZIGAR osebno, poleg tega pa je bilo s tem, ko je bila zoper sedaj obtožene pravnomočno uvedena preiskava, s strani pravosodja povedano, da so obtoženci utemeljeno sumljivi, da so storili kaznivo dejanje. Ali bodo pravnomočno tudi obsojeni, pa je stvar nadaljnjega postopka, ne pa tovrstnih razmišljanj Branka GRIMSA. Glede glorifikacije takratne skupine tožilcev za po-
sebne zadeve in njene vodje Barbare BREZIGAR s strani Branka GRIMSA, pa je potrebno reči sledeče. Posebna skupina je bila s strani takratnega generalnega tožilca Antona DROBNICA ustanovljena, potem ko je kandidatura Barbare BREZIGAR za vodjo največjega državnega tožilstva v Sloveniji propadla. Zato jo je bilo potrebno postaviti na enakovredno mesto glede na tožilsko hierarhijo. Tako je bila ustanovljena skupina tožilcev za posebne zadeve, na mesto vodje pa postavljena Barbara BREZIGAR. Vsaj to je bil osnovni motiv takratnega generalnega tožilca. Konkretni delokrog te skupine zato ni bil določen, rečeno pa nam je bilo (tožilcem in javnosti), da se bo skupina ukvarjala z najtežjim, organiziranim kriminalom in kriminalom z mednarodnim obeležjem. Za kakšen kriminal, s katerim se je morala ukvarjati celo vodja te skupine Barbara BREZIGAR, je v danem primeru šlo, pa naj presodi bralec sam. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je dne 22. 3. 1994 s strani UNZ UKS Ljubljana prejelo ovadbo v zadevi "Depala vas ". Dne 28. 3. 1994je ovadbo v isti zadevi podal tudi oškodovanec. Iz obeh ovadb izhaja, da so prijavljena takšna kazniva dejanja, ki se štejejo za lažja glede na zagroženo kazen. Edino kaznivo dejanje, ki pa ga je prijavil oškodovanec (torej ne policisti), ki po teži delno odstopa, je bila ovadba zaradi kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti po 4. odst. 243. čl. KZ, kjer je zagrožena kazen zapora od treh mesecev do petih let isto kot za veliko tatvino po 212. čl. KZ.
Obe ovadbi je obravnavala in zavrgla Barbara BREZIGAR kot vodja skupine tožilcev za posebne zadeve, potem ko je bila zadeva Okrožnemu državnemu tožilstvu Ljubljana odvzeta in prenesena na posebno skupino. Zavrgla jih je na podlagi 4. odst. 161. čl. ZKP (namesto na podlagi 4. odst. v zvezi s 1. odst. 161. čl.ZKP). Iz zavrnitve je razvidno, da jih je smiselno zavrgla iz razloga, da za nekatere osumljene ni dokazov za to, da so storili kaznivo dejanje, glede drugih pa, da ni protipravnosti v njihovem ravnanju. Kar se tiče njenega pojmovanja protipravnosti, v konkretnem primeru ji je to natančno razložilo Višje sodišče v Ljubljani s svojim sklepom opr. št. I Kp 70/99. S tem sklepom je sklep o uvedbi preiskave postal pravnomočen in je bilo pravno stališče Barbare BREZIGAR podrto v celoti.
Iz tega je mogoče napraviti samo en sklep. V danem primeru ni šlo za zadevo, s katero naj bi se ukvarjala posebna tožilska skupina zaradi tega, ker naj bi šlo za organiziran, najtežji kriminal, ampak jo je Barbara BREZIGAR dobila zato, da se zadeva spravi s sveta z zavrženjem. Očitno je šlo za to, da se s "strokovnimi" argumenti uveljavi politična odločitev.
To pa pomeni politizacijo tožilstva, kar Barbari BREZIGAR ni tuje. Se je pa potrebno temu upreti, kot se je to zgodilo, ko slednja ni bila imenovana na funkcijo generalnega državnega tožilca, čeprav jo je takrat podpirala SLS in njen minister za pravosodje MA-RUŠIČ. Le-ta je namreč v časopisu "Večer" v intervjuju, objavljenem 24. 9. 1998, na vprašanje o podpori Barbare BREZIGAR na mesto generalne tožilke dejal "logično je, da iščeš prvega Človeka tožilstva, ki je garant za to, da stranka izvaja svojo politiko." Kot da bi šlo za to, da je tožilstvo podružnica ene izmed strank. Glede na to, da Barbara BREZIGAR takšnemu stališču ministra ni ugovarjala, menim celo, da se je s tem strinjala, je edini logični sklep ta, da bi tudi tožilstvo (pa ga hvala bogu ne) vodila kot podružnico stranke. Šlo pa naj bi pri tem imenovanju tudi za nagrado, za njeno dotakratno politično delovanje. Je pa bila kasneje zato v času "Bajukove vlade " ministrica za pravosodje. Naredila pa tako ali tako ni ničesar, razen nekaj spornih kadrovskih potez, v skladu pač s tem, zaradi česar je bila ministrica.
Bistveni cilj sodnega postopka zoper obtožene v zadevi Depala vas je po mnenju Branka GRIMSA "gonja zoper vse tiste pravnike, ki svoje delo opravljajo strokovno in pošteno. Zlasti je bistveni cilj tega kazenskega postopka poskus diskreditacije Barbare BREZIGAR kot kandidatke za predsednico države. Ker je izjemna osebnost, se njene morebitne kandidature očitno panično bojijo. " Takšno nakladanje spada bolj v pogrebni govor kot v okvir resnega razmišljanja. Po mnenju Branka GRIMSA je Barbara BREZIGAR izjemno strokovno in pošteno bitje zgolj zato, ker je zavrgla ovadbo v zadevi "Depala vas", nepošteni in nestrokovni pa so potem tisti sodniki, ki so sprejeli sklep o uvedbi preiskave, in tisti tožilec, kije vložil obtožnico. Sicer pa ne pove niti kdo se panično boji njene kandidature, niti kdo jo je naredil za kandidatko. Dosedaj je ni obesila na svoj prapor še nobena stranka in je utemeljeno sklepati, da se je za to razglasila kar sama, kar je njena pravica, kot je bila to pravica Štefana HUDO-BIVNIKA, takratnega predsedniškega oziroma samooklicanega kandidata za predsednika države.
Bi pa na koncu gospodu Branku GRIMSU, ki tako ali tako vse ve in vse zna in je sploh fin in pošten ter strokoven itd. komentator, postavil sledeče vprašanje: "Ali je moralno, pošteno itd, da je bivša poslanka stranke, katere član je tudi sam, 78-letna Irena VIRANT celo leto prejemala poslansko plačo, ker kot dolgoletna upokojenka ni mogla nikjer dobiti službe, da bi se lahko preživljala."
Zanima me tudi (imena in priimki), kdo so tisti univerzitetni profesorji, ki so svojo profesuro za oblatanje lastne domovine, zlorabili tako, da so v tujini razlagali, da bo v Sloveniji prišlo do vojaškega puča. Navedena trditev je namreč pavšalno navedena v njegovem zapisu z dne 30. 11. 2001 v Gorenjskem glasu.
Glede na zgoraj zapisano pa naj se glede izjemne osebnosti Barbare BREZIGAR in Branka GRIMSA dokončno opredeli vsak bralec sam.
Ljubljana - Po ugibanjih, ali minister za evropske zadeve in podpredsednik Liberalne demokracije Slovenije Igor Bavčar odhaja iz politike ali ne, je negotovost pretekli teden presekal kar sam. V izjavi za javnost je zapisal:
"Potrjujem, da sem vložil kandidaturo za predsednika uprave Istrabenz, d.d., ki sem jo sprejel na povabilo Janka Kosmine. Po več kot desetletju dela na političnem področju je nastopil čas in priložnost za potrditev v gospodarstvu. Vodenje mednarodnega gospodarskega sistema, kakršen je skupina Istrabenz, predstavlja zame velik osebni izziv. Delo ministra opravljam z vso odgovornostjo in angažiranostjo, ki ne bosta nič manjša tudi v primeru, če nadzorni svet na seji v ponedeljek, 17. decembra 2001, moje kandidature ne sprejme. Projekt pristopa Slovenije k Evropski uniji, ki ga vodim, poteka tako uspešno tudi zato, ker sem angažiral kvalitetne strokovnjake, ki bodo delo na trem najpomembnejšem projektu nadaljevali. Uspeh nenazadnje potrjuje včerajšnje zaprtje dodatnih treh poglavij, s katerimi je Slovenija prišla na vrh lestvice med državami kandidatkami. V primeru, da bo nadzorni svet potrdil mojo kandidaturo, bom takoj odstopil z mesta ministra za evropske zadeve, hkrati pa tudi ne bom kandidiral za nobeno funkcijo v stranki na kongresu LDS januarja 2002. Morebitni nastop v
funkciji predsednika uprave Istrabenza je predviden v začetku junija prihodnje leto. Vmesno obdobje bo namenjeno predaji ministrskih poslov, poslov v stranki in uvajanje v novo delo," je zapisal pretekli četrtek Igor Bavčar.
Kot najverjetnejšega novega ministra omenjajo dr. Janeza Potočnika, vodjo ožje pogajalske skupine za vstop Slovenije v Evropsko unijo, ki ima sedaj že položaj ministrskega svetnika. Napovedan odhod Igorja Bavčarja iz politike je pomemben tudi za Liberalno demokracijo Slovenije, saj je Igor Bavčar eden od njenih podpredsednikov. Mnogi so ga imeli za naslednika dr. Janeza Drnovška na eni od njegovih sedanjih funkcij: kot predsednik Liberalne demokracije Slovenije ali kot predsednik vlade.
Minister Kopač zavrnil očitke
Pretekli teden se je sestala vlada, ki se je seznanila z odgovori ministra za okolje in prostor mag. Janeza Kopača na očitke iz razširjene interpelacije. Na očitke vlagateljev interpelacije glede pogodbe o toplotni obdelavi živilskih odpadkov z družbo KOTO je minister odgovoril, daje bilo izhodišče analiza stroškov takšne storitve v državah, članicah Evropske unije. Minister Kopač je tudi zavrnil očitke glede zamud pri ureditvi koncesijskih razmerij za izkoriščanje energet-
skega potenciala Spodnje Save in očitek o nezakonitem ravnanju v primeru priprave lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo hidroelektrarne Moste. Dejal je, da doslej ni bilo nobene strokovne ali pravne podlage za prekinitev priprave lokacijskega načrta, ki ga niso ovrgle preveritve in recenzije. Vlada je pretekli teden sprejela Državni razvojni program Republike Slovenije 2001 -2006. Program bo osnova za koriščenje sredstev iz predpristopne-ga programa Phare na področju ekonomske in socialne kohezije v naslednjih dveh letih ter osnova za koriščenje sredstev v prvih treh letih članstva v Evropski uniji. Državni razvojni program je izvedbeni dokument Strategije gospodarskega razvoja Slovenije, ki ga je julija letos sprejela vlada. Razvojni program ima pet prednostnih nalog: spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnost; znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje; informacijska družba, infrastruktura in kakovost bivanja; prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja ter spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Vrednost programov za obdobje 2001 - 2003 znaša 1,26 milijarde tolarjev ali 8,9 odstotka bruto domačega proizvoda. Vlada je sprejela tudi predlog dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa. Gre predvsem za uskladitev s pravnim redom Evropske unije.
• Jože Košnjek
Stranka z novim imenom
Ljubljana - Že pred kongresom v Celju so v SLS + SKD Slovenska ljudska stranka razmišljali o spremembi imena v zgolj Slovensko ljudsko stranko. Vendar so takrat ocenili, da ni bil pravi čas, saj so člani navezani tako na nekdanjo SLS kot na SKD, ki sta se združili v novo stranko. Sedaj postaja ime znova aktualno. Na včerajšnji seji glavnega odbora SLS + SKD, ki je bila za zaprtimi vrati, je bilo predvideno tudi sklepanje o spremembi imena, ki naj bi bilo samo Slovenska ljudska stranka. Tako nekdanji SLS in SKD izhajata iz njenih izročil. • J.K.
Srečanje s Peterletom
Cerklje - Občinski odbor Nove Slovenije Cerklje vabi na predpraz-nično srečanje z Lojzetom Peterletom, predsednikom sveta stranke in poslancem državnega zbora. Srečanje bo v petek, 21. decembra, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Cerkljah. Moto pogovora bo Deset let kasneje.
Blejski otok Narodnemu muzeju
Ljubljana - Vlada je na dopisni seji sprejela nekatere sklepe, ki zadevajo predvsem področje kulture. Tako je sklenila, da se Blejski grad, ki je kulturni spomenik državnega pomena, določi kot javna infrastruktura na področju kulture in se da v upravljanje Narodnemu muzeju Slovenije. »J.K.
Slovenija med izbranimi
Ljubljana - Slovenska delegacija, ki jo je vodil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, je zadovoljna zapustila vrh Evropske unije v belgijskem mestu Laeknu, kjer so sklepali o širitvi Evropske unije. Konec leta se končuje polletno belgijsko predsedovanje uniji, ki ga bo za pol leta nasledila Španija. V Laeknu so objavili seznam desetih držav kandidatk, s katerim bo Unija po pričakovanju do konca prihodnjega leta lahko končala pogajanja. Med deseterico, ki lahko upa na sprejem, je tudi Slovenija. Izpadli sta, po pričakovanju, Bolgarija in Romunija, ki bosta morali čakati naslednjo širitev.
Slovenija je po zaprtju pomembnih pogajalskih poglavij o notranjih zadevah in pravosodju naredila pomemben korak naprej in seje po številu "zaprtih" poglavjih uvrstila na prvo mesto med kandidatkami. Vse kandidatke, tudi
Slovenijo, pa čakajo pogajanja o ključnih področjih, ki zadevajo denar. To so kmetijstvo, proračun in regionalna politika. Šlo bo za pogajanja, na katerih bo sklenjeno, kdo od kandidatk bo v prvih letih članstva plačeval v blagajno Unije in kdo bo iz nje prejemal pomoč. Prvi izračuni kažejo, da nobeni od novih članic, tudi Sloveniji ne, v bruseljsko blagaj-
no ne bo treba zgolj plačevati, ampak bomo iz Bruslja dobili več, kot bomo dajali. Razen teh treh poglavij morajo kandidatke končati še pogajanja o transportu, kjer je glavni "problem" Avstrija z omejevanjem števila tovornjakov, ki bi smeli potovati preko njenega ozemlja. V Laeknu so napovedali možnost rešitve tega problema še pred prazniki. • JJK.
Z gibanjem do zdravja
Bled - Občinska odbora SDS in Nova Slovenija Bled (Koalicija Slovenija) sta 13. decembra organizirala zanimivo predavanje z naslovom Z gibanjem do zdravja. Znani gorenjski zdravnik dr. Avgust Mencinger je preprosto povedal, kaj vse lahko posameznik z dobro voljo in malo napora naredi za svoje zdravje. Vprašanja poslušalcev so se kar vrstila in posegala tudi izven obravnavane tematike. Zanimalo jih je, zakaj so potrebne tako dolge čakalne dobe za določene operacije, zakaj so v blejski ambulanti vrste in se čaka po več ur, zakaj je, celo na višku sezone, lekarna na Bledu zaprta. To je bilo prvo tovrstno predavanje, ki je pokazalo, da so za ljudi zanimiva in jih kaže še organizirati. • R.B.
t/ <
li
ifttilt
Ali mestna občina kranjski športni zvezi res dolguje 160 milijonov tolarjev?
Namesto poravnave se bo občina pustila tožiti
V letošnjem občinskem proračunu je namenjenih 20 milijonov tolarjev za plačilo odškodnine športni zvezi, enak znesek je bil zajet tudi v osnutku proračuna za prihodnje leto. V predlogu ga ni več, občina pa je zadržala tudi izplačilo letošnjega.
Kranj - Koliko bo mestno občino stala nameravana poravnava s Športno zvezo je bilo namreč vprašanje, ki se je ob obravnavi osnutka novega proračuna kar pogosto ponavljalo. Tudi stališče občinskega nadzornega odbora, naj bo športna zveza z drugimi 20 milijoni tolarjev (skupaj torej 40 milijonov tolarjev) poplačana "za vselej", je dalo misliti. V ogib morebitnim očitkom, da sedanja občinska oblast pretirano popušča Športni zvezi in po nepotrebnem zapravlja denar, se je ta po ponovni proučitvi odškodninskega zahtevka slednjič odločila, da poskus poravnave opusti. Občina se bo pustila tožiti in športni zvezi po pravnomočni sodbi plačala, kolikor bo, če bo, odločilo sodišče.
Športna zveza Kranj, ki jo je po odprtju pokritega olimpijskega bazena v začetku leta 19,95 z vsemi "kanoni" napadel prejšnji kranjski župan Vitomir G ros in z odvzemom denarja iz proračuna, ki ga je začel nakazovati neposredno klubom in društvom, tudi dosegel njen razkroj, je prek svojega odvetnika Jožeta Kristana marca 1996 proti občini vložila tožbo na kranjsko okrožno sodišče. V njej od mestne občine zahteva plačilo 160,7 milijona tolarjev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Visok znesek v Športni zvezi utemeljujejo z več lastnimi izdatki. Največji naj bi bil vreden kar dobrih 618 tisoč nemških mark, kolikor naj bi Športna zveza vložila v dokončanje izgradnje pokritega olimpijskega bazena, ki gaje nato v praksi pa tudi formalno prevzela ekipa takratnega župana
Vitomirja Grosa. Športna zveza, ki jo je župan sprva imenoval za upravljalca, potem pa ji ^se pravice nad bazenom (in ostalimi centralnimi športnimi objekti v Kranju) odvzel, je vložila dobrih 8,7 milijona tolarjev tudi v nakup osnovnih sredstev za bazen, trdi v to/bi.
Kot rečeno, je župan Gros Športni zvezi že v letu 1995 priprl proračunsko pipico. V tožbi Športna zveza navaja, da bi morala mestna občina 1995. leta za delo Športne zveze nakazati 125,5 milijona tolarjev, dejansko pa jih je le 29,7 milijona. Razlika, ki predstavlja dolg, znaša nekaj več kot 95,7 milijona tolarjev. Razen tega naj bi si mestna občina januarja 1996 iz blagajne na pokritem olimpijskem bazenu prisvojila še nekaj dnevnih izkupičkov v skupni vrednosti 59.800 tolarjev. Skupaj torej 160,7 milijona tolarjev!
V tekmi za pokriti olimpijski bazen je občina leta 1995 sicer zadala Športni zvezi smrtonosni udarec, ki pa očitno ne bo zastonj...
Športna zveza, ki je po letu 1995 ostala brez proračunskega denarja, si je s svojim bolj ali manj neuspešnim poskusom, da bi se kljub županovi gonji vendarle obdržala, nakopala vrsto dolgov. Upnikom je sodišče že pri/nalo terjatve. Tako naj bi Športna zveza raznim podjetjem in organizacijam (na dan 5. novembra letos) dolgovala skoraj 24,6 milijona tolarjev. Razen tega pa naj bi Športna /veza po letu 1995 dolgovala tudi svojim šestim nekdanjim zaposlenim, ki so prav tako dosegli
sodno priznanje svojih terjatev. Za neizplačane plače, neizkoriščene dopuste, regrese, prevoze na delo in druge stroške so Športni zvezi zaračunali skupaj blizu osemnajst milijonov tolarjev. V terjatvah zlasti izstopata dva delavca, ki sta v stavbi športne zveze kljub odklopljeni elektriki v upanju na boljše Čase vztrajala vse do konca mandata župana Grosa.
Odvetnik Jože Kristan, ki je po nastopu župana Mohorja Bogataja postal občinski odvetnik, se je
dvojni vlogi odpovedal. Zastopanje interesov Športne zveze je prevzel odvetnik Damijan Pavlin, v bran interesom mestne občine pa je stopila domača pravnica, načelnica oddelka za gospodarske in premoženjske zadeve Tatjana Hudobivnik.
Pobuda za izvensodno poravnavo
Damijan Pavlin je kot zastopnik Športne zveze Kranj mestni občini ponudil izvensodno poravnavo. Če občina poplača upnike Športne zveze (polovico glavnice brez obresti) ter nekdanje zaposlene (revalorizirano glavnico), s čimer naj bi upniki in nekdanji delavci odstopili od terjatev oziroma zahtevkov do Športne zveze, potem bo tudi Športna zveza odstopila od tožbe proti Mestni občini Kranj.
Poravnava se je v primerjavi z zahtevanimi 160 milijoni tolarjev zdela dober, predvsem tudi cenejši, izhod za občino, ki ima na glavi še vrsto drugih odškodninskih zahtevkov oziroma dolgov po županu Grosu. Kot rečeno, pa je zaradi lastne pravne varnosti pred kratkim misli na poravnavo izključila in se bo Športni zvezi raje pustila tožiti za zahtevanih 160,7 milijona tolarjev, terjatve upnikov
Delovno razmerje, sporazum delavca in delodajalca
Vlada ga je po usklajevanju socialnih partnerjev sprejela sredi novembra in posredovala državnemu zboru v drugo obravnavo. Nadomestilo plače zaradi bolezni in poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni je še naprej obveznost delodajalca.
Ljubljana - Vlada in stranke vladne koalicije so spoštovale dogovor in kljub nekaterim pomislekom potrdile za drugo obravnavo pripravljen predlog novega zakona o delovnih razmerjih, ki mu nekateri pravijo "mala ustava". Zakon, ki naj bi ga sprejeli v prvi polovici prihodnjega leta, je eden od zakonov iz tako imenovanega paketa "evropske zakonodaje". Veljati naj bi začel v začetku leta 2003.
Osnova je pogodba o zaposlitvi
Predlog zakona ima 238 členov inje med obsežnejšimi zakoni. Če z drugimi zakoni ni drugače urejeno, bo ta zakon, ko bo sprejet, urejeval tudi delovna razmerja delavcev zaposlenih v državnih organih, lokalnih skupnostih in v zavodih, drugih organizacijah ter zasebnikih, ki opravljajo javno službo. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno, nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje, je zapisano v 9. členu predloga zakona. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko in invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezpo-
selnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno. Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, daje pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi smejo skleniti osebe, ki so dopolnile starost 15 let. Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosta delovna mesta javno objaviti. Za javno objavo se šteje tudi objava v uradnih prostorih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. V 24. členu so naštete izjeme od obveznosti objave, v 25. členu pa je izrecno poudarjena enaka obravnava glede na spol, razen če je določen spol nujen pogoj za opravljanje dela. V 6. členu zakona je generalno prepovedana diskriminacija glede na spol, raso, barvo kože, starost, versko in politično prepričanje, članstvo v sindikatih in podobno. V 26. členu je delodajalcu prepovedano od kandidata zahtevati podatke o družinskem in zakonskem stanu, 0 nosečnosti in drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.
V 29. členu je določeno, kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi. Seznam je dolg: podatki o pogodbenih strankah, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, čas trajanja delovnega razmerja, če je sklenjena pogodba za določen čas, določilo o delovnem času, določilo o osnovni plači, druge
sestavine plače, plačilna obdobja ter način izplačevanja plače in o morebitnih drugih plačilih, določilo o letnem dopustu in načinu njegovega določanja, dolžino odpovednih rokov in navedbo kolektivnih pogodb.
Delavec dela, delodajalec plača
Kar nekaj členov obravnava obveznosti pogodbenih strank. Tako mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z. izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, vzdržati se mora škodljivih ravnanj, varovati poslovne skrivnosti in spoštovati konkurenčno klavzulo. Delodajalec pa mora po predlogu zakona zagotoviti delavcu delo, ki je dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, in ustrezno plačilo, zagotoviti varno in zdravo okolje za delo ter spoštovanje delavčeve osebnosti. Predlog zakona posebej obravnava posebnosti pogodb o zaposlitvi za določen čas, o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, o zaposlitvi za opravljanje dela na domu in 0 zaposlitvi s pogodbenimi osebami.
V 72. členu je obravnavan tudi primer spremembe delodajalca oziroma pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja. Zagotovljeno mora biti spoštovanje kolektivnih pogodb in morebitnih terjatev delavcev, 30 dni pred prenosom pa mora biti o tem obveščen tudi sindikat. Predlog zakona o delovnih razmerjih urejuje problematiko
Zakon izrecno določa dodatke za nočno delo, delo preko polnega delovnega časa, za delo v nedeljo in za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Delodajalec mora delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija, v primeru nelikvidnosti delodajalca pa najkasneje do 1. novembra v tekočem letu. Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplačuje najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. V predlogu zakona piše, da je delodajalec dolžan pisno predhodno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne.
prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je lahko posledica preteka časa, za katerega je bila sklenjena, smrti delavca ali delodajalca, sporazumnega dogovora, redne sli izredne odpovedi ali sodbe sodišča. Veliko razprav je bilo o tako imenovani redni odpovedi, če delavec zaradi svojega vedenja, pomanjkanja znanja ali zmožnosti ali zaradi neizpolnjevanja posebnih pogojev določenih z. zakonom, ni sposoben izvrševati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja - osebni razlog, ali če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja - krivdni razlog.
V 87. členu je določeno, da mora delodajalec najprej preveriti možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu in temu primerno spremeniti pogodbo o zaposlitvi. Neutemeljeni razlogi za odpoved so začasna odsotnost ali nezmožnost za delo zaradi bolezni in poškodb, vložitev tožbe ali udeležba v postopku zoper delo-
in nekdanjih zaposlenih pa prepustila športni zvezi. Ne nazadnje gre za terjatve do Športne zveze, nastale po letu 1995, torej času, ki ni več predmet tožbe Športne zveze proti mestni občini.
V pripravljalni vlogi, ki jo je Tatjana Hudobivnik poslala sodišču kot odgovor na tožbo, v celoti izpodbija zahtevek Športne zveze. Rudis, ki je gradil pokriti olimpijski bazen v Kranju, je Športni zvezi potrdil dobrih 442 tisoč in ne 618 tisoč mark dejanskih plačil oziroma vlaganj, Športna zveza vlaganj v osnovna sredstva bazena v višini 8,7 milijona tolarjev ni dokazala, v obeh primerih pa tudi ni dokazala lastnih virov financiranja; tedaj je bila še proračunski porabnik in je torej lahko vlagala le proračunski denar.
Neutemeljena je po trditvah Tatjane Hudobivnik tudi zahteva Športne zveze po plačilu proračunskega dolga za leto 1995. Občina je bila tisto leto brez proračuna in je dejavnosti financirala po proračunu za leto 1994, ki ga je sprejela. Takrat je za šport namenila 117,9 milijona tolarjev, del te vsote (70,4 milijona) tudi za Športno zvezo. Leto kasneje je v okviru enake vsote Športni zve/i nakazala 40.6 milijona tolarjev, zato pa je večji kos - brez posredniške vloge Športne zveze - dobil šport. Jemanje dnevnih izkupičkov iz blagajne pokritega olimpijskega bazena od 11. do 16. januarja 1996 ima po prepričanju Tatjane Hudobivnik opravičilo v tem, da je bila tedaj mestna občina že lastnica in tudi upravljalka bazena. • Helena Jelovčan
dajalca, članstvo v sindikatu in sodelovanje v sindikalnih dejavnostih, kandidiranje za funkcijo delavskega zaupnika in drugi razlogi (rasa, spol, starost, verski) in politično prepričanje, nacionalno ali socialno poreklo, nosečnost, družinski stan, družinske obveznosti). Če odpoveduje pogodbo delavec, je minimalni odpovedni rok en mesec in najdaljši pet mesecev, če pa odpoveduje delodajalec, traja odpovedni rok od enega do pet mesecev, glede na delovno dobo delavca. V 108. členu predloga zakona je zapisano, daje delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, dolžan plačati odpravnino. Osnova je delavčeva povprečna plača v zadnjih šestih mesecih, višina pa je od petine plače za vsako leto službe do polovice osnove, če je bil delavec zaposlen pri delodajalcu nad 25 let. Delavec in delodajalec imata pravico do izredne odpovedi delovnega razmerja.
• Jože Košnjek
AORIAke
SALON KERAMIKE
KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13
Allimu Int.. d 0.0.. Riharpva ui 2. Ljubljana
(^PMi]M^MGLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak Uredništvo
novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Ali župan res ukinja krajevne skupnosti
V Škofji Loki letos končno zastavili občinski proračun že v decembru.
Škofja Loka - Skoraj bi lahko dejali, da tudi za škofjeloški občinski svet velja staro reklo: kakršen začetek, takšen konec, saj tudi zadnje seje v letošnjem letu, podobno kot vrsto sej med letom, zaradi preobilnega dnevnega reda niso uspeli dokončati. Le da tokrat ni bila po sredi preutrujenost, pač pa bojazen, da se bo ohladila večerja za slovo od leta 2001. Obširna razprava pri prvi obravnavi proračuna za prihodnje leto je bila vzrok, da so obravnavali devet od petnajstih točk dnevnega reda.
Posebne pozornosti in obširnejših razprav so bile na zadnji četrtkovi seji občinskega sveta v Škofji Loki deležne v bistvu tri točke: druga obravnava in sprejem odloka o proračunskem skladu za stanovanjsko gospodarstvo, odloka o aleji znamenitih Loča-nov in prva obravnava predloga občinskega proračuna za prihodnje leto. Pri ustanavljanju proračunskega sklada so se namreč svetniki že na prejšnji seji odločili, da je tak sklad možnost, celo precej pomembnejša od samega upravljanja z 12 občinskimi stanovanji, za urejanje nadvse potrebnih stavbnih zemljišč, za njih komunalno opremljanje in nenazadnje (dobičkonosni) promet z zemljišči. Nesporazum je nastal ob tem, kako naj bi bil tak sklad upravljan in voden, saj so menili, da kljub zaupanju županu, tako obsežno in širše pomembno dejavnost ne gre prepuščati v celoti enemu posamezniku, zato so se po razpravi sporazumeli, da bo občinski svet imenoval poseben odbor, ki naj bi upravljal ta sklad. Župan je razumljivo vztrajal na tem, da ostane izvršitelj in odred-bodajalec, saj bo sklad del občinskega proračuna.
Druga pričakovana vroča razprava je bila ob drugi obravnavi odloka o aleji znamenitih Loča-nov in o postavitvi drugih umetniških del. pri čemer so ta nerodni naslov le skrajšali tako, daje ostal le odlok o aleji. Ker tokrat ni bilo spornega seznama možnih zaslu-žnežev, ki so kandidati za spome-
nike v aleji (ta seznam je hudo razburkal prvo obravnavo tega odloka), je šlo lažje. Sporazumeli so se tudi o tem, da so na sejo odbora za družbene dejavnosti lahko vabljeni predstavniki Muzejskega društva - prav to društvo je pobudnik te ga urejanja, vendar brez. pravice glasovanja pri pripravi predloga, komu naj bi se spominsko obeležje postavilo. Ni pa bilo soglasja o tem, da naj bi občinski svet Z dvotretjinsko večino dokončno odločal o postavitvi obeležja, zato že nekateri napovedujejo, da se bodo spomeniki tudi odstranjevali. Kot da se ne bi na izkušnji s preimenovanjem osnovne šole prav nič naučili.
Najobsežnejša pa je bila razprava ob prvi obravnavi občinskega proračuna za prihodnje leto, kjer je bilo seveda opozorjeno na pre-številne, zlasti investicijske potrebe Škofje Loke. Kot že večkrat so tu padali očitki o tem, da ni prave razvojne strategije, na eni strani, in da tudi denarja, ki "leži na cesti" (mišljeno je bilo pobiranje parkirnine in davka na prazne hiše in stanovanja) občina ne zna pobrati, na drugi strani. Opozorjeno je bilo na vedno hujše stanje na Partizanski cesti, nujnost vlaganj v infrastrukturo (npr. vodovode) na podeželju, ki bi jih lahko vključili tudi v evropski program SA-PARD, pa problem obnove "kristalne dvorane", priprav osnovnih šol na devetletni program, delovanja lokalne Loka TV itd.. Najbolj vroče pa je bilo ob jasni in glasni obtožbi župana, da s tem proraču-
nom ukinja krajevne skupnosti, ne da bi se vedelo, kam bodo šli delavci in da marsikaj koristnega, kar so opravili delavci na javnih delih, ne bo več. Župan je odločno izrazil prepričanje, da se krajevne skupnosti ne morejo več ukvarjati z javnimi gospodarskimi službami in daje te potrebno urediti s profesionalnimi (čeprav dražjimi) izvajalci. Kljub temu da po taki raz-
pravi ne bo lahko pripraviti predloga proračuna za drugo branje, je župan obljubil, da bo to storjeno v januarju in do konca meseca naj bi bil tudi sprejet. Še več: pripravili so že osnove tudi za proračun za leto 2003, ki naj bi ga sprejeli že letos spomladi, saj je sicer precejšnja verjetnost, da ob koncu leta, ki je za občine volilno, to ne bo mogoče. • Štefan Žargi
Nadomestila bo moral zamenjati davek
Škofja Loka - Kar nekaj vroče razprave je bilo na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta tudi ob predlogu za povišanje nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, saj so odločbe in položnice Davčnega urada pred nekaj dnevi v Škofji Loki povzročile kar precej razburjenja. Ne samo zaradi kar krepke višine, pač pa tudi povsem logičnega sklepanja ljudi, da so postali lastniki (tudi pri večstanovanjskih objektih je večinoma že urejena lastnina funkcionalnih zemljišč) in daje vprašanje, s kakšno pravico se takšno nadomestilo zaračunava. Župan Igor Draksler se je strinjal, da je to nadomestilo že povsem neprimerna ostalina preteklega sistema, da pa je občina pri tem povsem nemočna, saj mora spremembo v davek pripraviti država. Ob predlaganem povišanju za 7 odstotkov so nekateri svetniki menili, daje previsoko, daje Škotja Loka pri teh nadomestilih ena najdražjih v državi - celo dražja od Ljubljane (kjer je komunalni standard le občutno višji), vendar je župan vztrajal, da si brez tega proračuna ne more predstavljati. Razložil je celo, da bi bila v sedanjem sistemu financiranja občin občina dvakrat "udarjena": dobila bi manj denarja iz nadomestil in še dodatno bi ji država, ki zahteva pobiranje te dajatve, odtegnila del proračunske izravnave. Z večino glasov je bilo predlagano povišanje vrednosti točke za izračun nadomestil za stavbna zemljišča le sprejeto. • Š. Ž.
Plin prihaja tudi v Lesce
Kdor se bo za plinski priključek odločil sedaj, ga bo to stalo bistveno manj, kot če se bo za to odločil kasneje, je povedal radovljiški župan Janko S. Stušek na novinarski konferenci prejšnji teden, na kateri so spregovorili
o poteku plinifikacije v občini.
Radovljica - Doslej je pogodbe za nove priključke za plin podpisalo skoraj štiristo gospodinjstev v Radovljici, v Lescah pa so s sklepanjem pogodb pravkar začeli. Z dosedanjim odzivom ljudi so tudi v Petrolu zadovoljni.
Cena priključka za stanovanjsko hišo je 53.550 tolarjev, za stanovanje v večstanovanjskem objektu pa 29.750 tolarjev. Mnogi občani oklevajo z odločitvijo, vendar pa jih v Petrolu opozarjajo, da bodo kasneje za priključek morali plačati od sto do tristo tisočakov (glede na oddaljenost objekta od plinovoda), saj bodo sami morali pridobiti dovoljenje za izvedbo, poleg tega pa jim bodo ceno obračunali po dejanskih stroških. Plinifikacija se že zaključuje v Radovljici, edinole Linhartov trg bo prišel na vrsto marca. V Lescah je vse pripravljeno na začetek del, gradbeno dovoljenje je namreč že izdano, v Begunjah pa postopek pridobitve še poteka, tako da bodo z deli pričeli pomladi prihodnje leto,Je povedal predstavnik Petrola Štefan Lebar. Izjema
je Soseska Zapuže, kjer bodo z deli začeli že v teh dneh. Kot je povedal župan Stušek, bodo zaradi racionalizacije stroškov sočasno z gradnjo plinovoda v Lescah v Dacarjevi in Boštjanovi ulici uredili kanalizacijo, prav tako tudi v Radovljici v štrukljevi, Janševi, na delu Gorenjske, Trubarjeve in Gubčevc ulice.
Tako v Petrolu kot na občini poudarjajo, da je plin okolju bistveno prijaznejše gorivo, saj do 15-krat manj obremenjuje okolje. Petrol seje s koncesijsko pogodbo tudi zavezal, da bo cena nižja od cene kurilnega olja. Trenutno liter kurilnega olja slane 78,8 tolarjev, kubik zemeljskega plina pa 74,1 tolarja (en kubik plina ima za okoli tri odstotke manjšo kalorično vrednost od litra kurilnega olja). Pa še to: za razliko od blej-
ske občine, kjer je koncesijska pogodba najstrožje varovana poslovna skrivnost, je v Radovljici to javen dokument, ki ga lahko vidi vsak občan. Na vprašanje, če bo kdo vendarle povrnil denar tistim občanom, ki so se za plin odločili že pred letom 2000, ko je bila iz-
vajalec še Komunala Radovljica, in so za priključek morali plačati tudi 130 tisočakov, je župan odgovoril, da bi bila edina možnost poplačilo iz občinskega proračuna. Vendar bi to morala biti politična odločitev.
• Urša Peternel
Planinsko darilo za predsednika
Cena na Mali Mežakli je izsiljevalska
Do 17. januarja naj bi se Radovljica skušala dogovoriti za znižanje cene odlaganja na Mali Mežakli.
Radovljica - Ravnanje z odpadki se bo s L januarjem v radovljiški občini podražilo za 19 odstotkov. Občinski svetniki so sicer na seji prejšnji teden imeli na mizi predlog za dvojno podražitev -julija prihodnje leto naj bi se cene dvignile še za 18 odstotkov, a temu so se odločno uprli. Najbolj oster je bil Zvone Prezetj: "V imenu mnogih občanov, katerih klice sem prejel, češ a ste nori, vas pozivam: ustavite konje!" Menil je celo, da bo - če bo res prišlo do tako drastičnih podražitev - treba sprožiti akcijo državljanske nepokorščine pri plačevanju komunalnih storitev.
Tudi večina drugih občinskih svetnikov se je strinjala, da so s cenami na robu sprejemljivega, mnogi med njimi pa morajo poslušati očitke občanov, da na sejah samo dvigujejo roke za nove in nove podražitve. Tako pojasni-
la župana Janka S. Stuška in direktorja Komunale Radovljica Draga Finžgarja, ki je tudi občinski svetnik, češ da je podražitev nujna zaradi višje cene odlaganja odpadkov na Mali Mežakli (od januarja na 240 mark
LEKARNA
ADLER APOTHEKE
MAG. PHARM. JUTTA ROSIAN Borovlje - Ferlach, Hauptplatz 16
Tel. 0043/4227/2225
Fax 0043/4227/2572 email: adlerapo.ferlach@aon.at
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO
za tono, od julija prihodnje leto pa na 270 mark za tono) in zaradi nove republiške ekološke takse, niso kaj prida zalegla. Kritike so letele zlasti na nenehno dvigovanje cen na Mali Mežakli. Klemen Toman: "Nedopustno je, da država dopušča takšne pogodbe. Odlagališče je nastalo tudi s pomočjo države. Gre za izsiljevanje, v to smo bili prisiljeni!" Janez Erman: "Pogodba je bila lahko škodljiva, zato je. treba preveriti, če se kaj da narediti." Vladimir Černe: "Sedanja cena ni posledica stroškov, ampak nekih groženj in revanšizma." Župan Stušek je povedal, da kaj dosti drugih možnosti kot odlaganje na Mali Mežakli ni, na vseh drugih deponijah so dobili same negativne odgovore. Tako naj bi se, kot so sklenili na koncu, do 17. januarja, ko poteče pogodba na Mali Mežakli, skušali z lastniki deponije in državo dogovoriti za bistveno znižanje cene odlaganja. Če dogovor ne bo mogoč, bodo iz proračuna namenili do 25 milijonov tolarjev za pokrivanje razlike v ceni deponiranja. Sklenili so tudi, da bodo na prihodnjo sejo povabili državnega sekretarja na ministrstvu za okolje, ki naj pojasni možnosti deponiranja v naslednjih letih. Država namreč uvaja nove in nove takse, skrb za odpadke pa prepušča občinam.
Na seji je bilo mogoče slišati tudi nekaj zanimivih podatkov: prihodnje leto bo Radovljica Jesenicam, Žirovnici in Kranjski Gori za odlaganje na njihovi deponiji odštela kar 1,5 milijona mrk. To je toliko, kot je stala
gradnja obrtniškega doma v Radovljici. In še: od 18.200 občanov jih komunalne storitve plačuje le 15.300. To pomeni, da se jih okrog tri tisoč temu izogiba. Mnogi ne prijavljajo vseh članov gospodinjstva, dogaja pa se tudi, da enostavno kupijo zabojnik za smeti in ga ne prijavijo. Delavci Komunale pač ne vedo, kateri zabojniki so postavljeni na črno, je dejal direktor Komunale (pa bi bilo res tako težko skupaj s položnicami poslati nalepke za zabojnike?!).     • Urša Peternel
Brdo pri Kranju - Leta 2002 bo mednardno leto gora, na kar se pripravljajo tudi v naši planinski organizaciji. O tej pomembni akciji pod okriljem Združenih narodov je spregovoril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan na petkovem sprejemu za vodstvo PZS in letošnje nagrajence iz gorniških vrst v Gradu Brdo. V zahvalo za izkazano pozornost sta mu predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar in generalni sekretar Srečo Podbevšek izročila spominsko darilo. Ker predsednik tudi sam rad zahaja v gore, ga verjetno ne bo hranil v vitrini. Dali so mu namreč zložljive pohodne palice, varnostni komplet za samovarovanje na zavarovanih planinskih poteh in čepico z znakom PZS. • Stojan Saje
= sfl®iy®® = ltgOs
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz  103,7 MHz
Radio Cerkno, d.o.o., lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77
Lokalci spet polnejši
V upravi mestne občine Kranj že pripravljajo javni razpis, na podlagi katerega bo občina najboljšemu ponudniku podelila koncesijo za javni mestni avtobusni promet.
Kranj - Na eni strani skoraj povsem, razen ob šolskih in delavskih konicah, prazni Alpetourjevi "lokalci", na drugi strani zadrege s parkiranjem v mestu, na tretji pritožbe Kranjčanov, češ da je mestni avtobus predrag, da prevoznik ukinja nedonosne proge in redči število voženj - vse to je upravo mestne občine Kranj vodilo k razmišljanju, da po vzoru nekaterih slovenskih mest soodloča o voznih redih in cenah vozovnic v mestnem avtobusnem potniškem prometu. Soodločanje je seveda povezano s sofinanciranjem prevozov na mestnih progah. Za ta namen je v proračunu mestne občine Kranj za prihodnje leto rezerviranih 40 milijonov tolarjev. Trenutno v občinskem oddelku za gospodarske javne službe že pripravljajo besedilo javnega razpisa, na podlagi katerega bodo izmed danih ponudb izbrali najugodnejšo in prevozniku podelili koncesijo.
Bodoči koncesionar bo predvidoma začel voziti nekje v začetku pomladi. Ugibanje, ali bo to Alpe-tourjeva Potovalna agencija, ki ima že zdaj na skrbi mestni potniški promet v Kranju, ali kateri drug pre-
voznik, je verjetno dokaj nesmiselno. Jasno je namreč, da vse mestne avtobusne linije lahko pokrije le močan, velik prevoznik, občina pa želi koncesijo oddati v enem kosu.
Po že sprejetem odloku o organizaciji in načinu izvajanja javnega mestnega prometa bo moral bodoči koncesionar zagotoviti javni prevoz potnikov na območju mesta Kranja in primestnih naselij Struževo, Kokrica, Mlaka, Predosljc, Suha, Britof, Cirče, Ore-hek, Drulovka in Zgornje Bitnje.
"Mestna občina bo sodelovala pri oblikovanju voznih redov in cen vozovnic ter tako neposredno vplivala na kakovost mestnega potniškega prometa. Da bi bil ta res čim bolj ukrojen po meri Kranjčanov, V oddelku za gospodarske javne službe zbirajo tudi pobude in predloge ljudi, kje in kdaj pa tudi, po koliko, naj v prihodnje vozijo "lokalci", da bi bili spet vsaj pol tako polni kot so bili v svojih najboljših časih. Precej predlogov v Alpetourju že imajo, glede na rek "več ljudi več ve", pa bodo morebitni novi prav tako dobrodošli. • Helena Jelovčan
•••••••
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si
Plemenito delo, ki ga cenijo in spoštujejo
Na slavnostni akademiji ob prazniku občine Tržič so podelili občinska, Kurnikova in športna priznanja, častni občan
pa je postal Paul Baumann iz Francije.
Tržič - Najuspešnejše kulturne skupine so na prireditvi z naslovom "Inventura 2001" dokazale, da so ustvarjalne vse generacije prebivalcev. Zato je bila bera letošnjih priznanj posebno bogata. Slavju se je kot gost pridružil nekdanji župan pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš, ki se odslej počuti še bolj Tržičan.
Številni ugledni gostje, med katerimi so bili tudi predstavniki pobratenih mest iz Francije in Hrvaške, so se v petek zbrali na akademiji ob tržiškem prazniku v Osnovni šoli Bistrica. Njih in domačine je nagovoril tržiški župan in poslanec državnega zbora Pavel Rupar. Kot je ugotovil, je bila odločitev o izbiri 12. decembra za občinski praznik modra. Že pred koncem 15. stoletja je namreč na ta dan naselbina dobila status trga in je bila prvič povabljena v druščino Evrope. Sedaj občina dokazuje s številnimi investicijami in prizadevanji za oživitev gospodarstva, da je na pravi poti. Najbolj plemenita dejanja se zrcalijo prav v dobitnikih priznanj in novem častnem občanu, je še dejal tržiški župan.
stikih s Tržičem prizadeval uresničevati vodilno misel pobratenja: "Za mir in svobodo, proti vsem zlom vojne". Poklicno se je tudi kot novinar zavzemal za promocijo Slovenije v Franciji in priznanje naše države ob osamosvojitvi. Po razglasitvi za častnega občana občine Tržič je gospod Baumann izrazil zadovoljstvo, da so ga sprejeli za člana njihove družine. Kot je priznal, se sedaj počuti še bolj Tržičan in malo tudi Slovenec, čeprav se še ni naučil našega lepega jezika.
Priznanja za življenjsko delo in dosežke
Plaketo Občine Tržič za življenjsko delo je prejel Franci Ša-rabon, ki je zapisan glasbi in pet-
ZRCALCE__
Aleja via Marija
Na zadnji seji škofjeloškega občinskega sveta nas je predsednik krajevne skupnosti Sv. Duh in svetnik Janez Jenko obvestil, da ima, poleg Škofje Loke, za katero so prav na tej seji sprejeli odlok o aleji znamenitih Ločanov, tudi vas Virmaše, svojo alejo. Pred dobrim mesecem so namreč občutno razširili in nanovo asfaltirali dostopno cesto v središče vasi Virmaše, kjer stanuje tudi naša odgovorna urednica Marija Volčjak. In prav po njej se je te nove pridobitve menda prijelo tudi ime: Aleja via Marija .... • Š. Ž.
Mesnica v Šorlijevem naselju spet odprta
Kranj - Franc Kalan iz Stražišča je v četrtek popoldne znova na stežaj odprl vrata že dvakrat pred tem zapuščene mesnice v Šorlijevem naselju. Novice so bili veseli predvsem okoliški stanovalci, ki so se slovesne otvoritve polnoštevilno udeležili,.med povabljenci pa sta bila tudi kranjski župan Mohor Bogataj in podžupan Janez Osojnik.
Ob prazniku so razvili prapor tudi člani Združenja častnikov Tržič.
Paul Baumann je postal po Bojanu Križaju drugi častni občan.
Med letošnjimi nagrajenci so štirje posamezniki in dva kolektiva.
Pred tremi desetletji sta župan občine Ste Marie aux Mineš Paul Baumann in tržiški župan Tine Tomazin podpisala listino o pobratenju. Kot dolgoletni župan -to dolžnost v francoskem mestu je opravljal s presledki 19 let - si je v
ju. Igral je harmoniko v ansamblu, kije deloval do leta 1969. Sodeloval je tudi v vokalnih zasedbah, kar 15 let v Tržiškem oktetu. S to skupino je dobil bronasto Kurnikovo plaketo, sam pa tudi bronasto in zlato Kurnikovo pla-
keto, zlato Gallusovo značko in Gallusovo listino ter državno odlikovanje za dosežke v kulturi. Več priznanj ima s pevskih taborov in revij. Plaketo je dobila tudi Vida Raztresen za dolgoletno nesebično delo na humanitarnem področju. Dela kot medicinska sestra v zdravstvenem domu, vendar je ob strokovnem opravljanju poklica pri njej prisotno tudi razumevanje za sočloveka. Ta lastnost prihaja še bolj do izraza pri delu v Rdečem križu, kjer pomaga pri raznih akcijah. Diplomo za uspešno vodenje Folklorne skupine Karavanke si je prislužil Bojan Kni-fic, ki je njen stalni član že od leta 1981. Aktiven je pri izobraževanju mladih, raziskovanju oblačilne kulture in snovanju prireditev, zato je prejel dve Kurnikovi priznanji in zlato Maroltovo značko. Matevž Valjavec, ki je bil dober nogometaš v lokalnem klubu in uspešen balinarski trener, je prejel diplomo za delo v športu in kulturi. Kot pek rad priskoči na pomoč v Kumikovi hiši, kjer razveseljuje obiskovalce z dišečimi hlebci iz krušne peči in svojo vedrostjo. Kolektiv podružnične šole Pod-Ijuhelj je prejel diplomo za prizadevno pedagoško in kulturno delo v kraju. Učiteljice Helena Ahačič, Maja Ahačič in Dominika Pirje-vec ter tehnična delavka Alenka Lindav so se izkazale zlasti ob pripravi knjige in prireditev ob letošnji 110-letnici šole. Družbo Peko INDE so nagradili z diplomo Občine Tržič za uspešno invalidsko podjetje. Gre za kolektiv, ki omogoča delo ljudem z omejenimi telesnimi sposobnostmi, kar je ob pomanjkanju delovnih mest zanje posebej pomembno.
Na akademiji so razglasili tudi nagrajence Zveze kulturnih organizacij in Športne zveze Tržič, o čemer bomo poročali prihodnjič. Med programom, v katerem so nastopili cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik, kvintet Pueri Can-torum, folklorna skupina Kara-
vanke, moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič, plesna skupina Karizma in Pihalni orkester Tržič, so razvili tudi prapor Združenja častnikov Tržič. Predsednik Tine Klemenčičje povedal, daje v njem več kot sto častnikov in podčastnikov, ki delujejo zlasti na strokovnem vojaškem področju. Z novim simbolom, ki ga je prevzel v varstvo Tomaž Pirjevec, bodo še bolj opazni na raznih prireditvah. • Stojan Saje
Prostori mesnice so namreč v občinski lasti, zato je tudi občina zainteresirana, da čim bolje posluje. Franc Kalan obljublja, da kupci ne bodo razočarani, saj v prodajalni lahko dobijo kakovostno meso, mesne in številne delikatesne izdelke, ki sodijo k mesu. Z obiskom mesnice v prvih dneh je zadovoljen.
• H. J., foto: Gorazd Kavčič
Iz Bodovelj vozijo tovornjaki
v širni svet
Po 22 letih ukvarjanja s prevozništvom je Valentin Jurčič za svojo transportno družbo odprl vrata novih poslovnih in vzdrževalnih prostorov.
Bodovljc pri Škofji Loki - V soboto sta župan Škofje Loke Igor Draksler in lastnik transportne družbe Jurčič Transport Valentin Jurčič družno prerezala trak ob vhodu v novo poslovno hišo, kjer so urejeni novi prostori za delo vodstva družbe in vzdrževanje ter popravila vozil. V okolici so uredili tudi predpisana parkirišča ter pralnico, vse v skladu z okotjevarstvenimi predpisi.
Le dobri dve desetletji sta minili od leta 1979, koje Valentin Jurčič sedel za volan tovornjaka in
kot prevoznik - obrtnik začel s svojo dejavnostjo. Ne samo velika delavnost, pač pa tudi vztrajnost.
v
Zupan je podpisal škodljivo pogodbo
Komisija za nadzor plinifikacije predlaga občinskemu svetu, da sprejme sklep o začasni prekinitvi pogodbe o koncesiji z Adriaplinom. Roman Beznik: "Pogodba je zelo škodljiva!"
Bled - Blejski župan Boris Malej je podpisal škodljivo pogodbo o izbiri koncesionarja za plin. Občinski svet naj zato sprejme sklep o začasni prekinitvi izvajanja pogodbe o koncesiji z Adriaplinom, župan pa naj brez pogojev takoj preda vso dokumentacijo. To je sklenila posebna komisija za nadzor plinifikacije, ki jo je imenoval občinski svet z nalogo, da pregleda vse dosedanje postopke in dokumentacijo. Njeno poročilo naj bi občinski svet obravnaval na jutrišnjem nadaljevanju seje, vendar župan nadaljuje s taktiko izmikanja, saj naj bi bil ta del seje zaprt za javnost.
Kot je povedal Roman Beznik, ki vodi komisijo, so na osnovi dosegljivih podatkov -županjim namreč ni omogočil vpogleda v celotno dokumentacijo - ugotovili, da so pogoji, pod katerimi Adriaplin lahko spreminja ceno dobavljenega plina, za občino nesprejemljivi. Lahko se namreč zgodi, da bodo na Bledu plačevali najdražji plin. V pogodbi namreč piše, da 'prodajne tarife zemeljskega plina morajo v vsakem primeru koncesionarju zagotoviti povračilo vseh stroškov in pravično povračilo vloženega kapitala'. "Iz prebranega je bilo
mogoče razbrati, da lahko Adriaplin spreminja ceno tudi iz razlogov, ki nastopijo znotraj podjetja oziroma v njegovem poslovanju," je povedal Beznik. Komisija je tudi ugotovila, da Adriaplin ponuja le 35 kilometrov plinovodnega omrežja, kar je trikrat premalo, pogodba pa tudi ne zajema krajevnih skupnosti Bohinjska Bela in Zgornje Gorje z naselji. Za nameček je koncesionar pripravljen zgraditi plinsko omrežje le, če se bo na mestnem območju Bleda za priključitev odločilo vsaj 35 odstotkov porabnikov, v drugih krajih pa vsaj 50 od-
stotkov. Komisija zato na osnovi delnega vpogleda v dokumentacijo meni, daje župan podpisal škodljivo pogodbo, zato bo jutri na seji predlagala občinskemu svetu, naj sprejme sklep o začasni prekinitvi pogodbe z Adriaplinom. Nenazadnje pa bi moral biti Adriaplin izločen že v razpisnem postopku, je povedal Beznik, kajti ni pripravil kompletne ponudbe.
Komisija se je sestala včeraj, a člani tudi tokrat na mizo niso dobili zahtevane dokumentacije. Taktika zavlačevanja se nadaljuje, gre za novo izmikanje župana, je komentiral Beznik, ki je tudi povedal, da županovo ravnanje, ko noče pokazati koncesijske pogodbe, v nasprotju z vsemi pravilniki in zakoni. Na jutrišnji seji bo Beznik vsekakor predlagal, naj bo obravnava omenjene točke javna. Gre namreč za tako pomembno zadevo za Bled, da je vključitev javnosti nujna, je še dodal.
• Urša Peternel
celo, kot smo slišali na otvoritvi, hribovska trma, na eni strani, ter velika podjetnost in celo vizionar-stvo, na drugi strani, sta omogočili razvoj iz obrti v samostojno podjetništvo in leta 1992 v oblikovanje transportne družbe, ki je z izgradnjo doma - stanovanjske hiše v letu 1989 dobila svoj sedež v Bodovljah ob začetku Poljanske doline. Ta dom so sedaj dogradili s poslovnim delom: poslovnimi prostori za delovanje družbe - za direktorja družbe, računovodstvo, logistiko, tajništvo in arhiv; ter tremi velikimi garažami - delavnicami za vzdrževanje in popravila vozil, v okviru zunanje ureditve pa vsa potrebna in predpisana parkirišča, pralno ploščad in obračališče, vse po strogih okolje-varstvenih predpisih. Vse našteto je družbo stalo okoli 900 tisoč nemških mark. Zagotovo je malo podjetnikov v tej panogi, ki bi imeli tako dobro in dosledno urejene vse potrebne in predpisane pogoje za delo, in kot je bilo reče-
no v soboto: podjetnost in vizio-narstvo sta tod lepo obrodili. Vse našteto pa ni le zgolj funkcionalno, pač pa tudi zelo lepo urejeno, saj stopnišče pri vstopu v poslovni del krasijo trije vitraži z upodobitvijo dejavnosti družbe, pomladi v Bodovljah in Sv. Krištofa, zaščitnika furmanov in širše prevoznikov. Danes v transportni družbi Jurčič transport opravlja prevoze 20 velikih tovornih vozil, kot nam je dejal Valentin Jurčič, po vsej Zahodni Evropi, dela pa je toliko, da se bodo še širili. V družbi je zaposlenih 26 ljudi, od tega 21 šoferjev, ki so na otvoritvi s čestitko v verzih in darilom direktorju jasno pokazali, kakšni odnosi vladajo v tej hiši.
Sobotna otvoritev pa je pokazala Se nekaj: velika udeležba sosedov, sodelavcev in poslovnih partnerjev, ki so skoraj eno uro vztrajali na hudem mrazu, je dokazala, da znata zakonca Martina in Valentin Jurčič izjemno dobro poskrbeti za dobre odnose, ali kot je bilo večkrat omenjeno, za toplo srce. V priložnostnih nagovorih in molitvah ob blagoslovu je bila večkrat izrečena želja, da bi srečno in varno vozili, da bi jim bile prihranjene nesreče, ki so žal vse prepogosti spremljevalec te dejavnosti. Vse skupaj ima eno samo veliko napako: le nekaj sto metrov od hiše stoji na Poljanski cesti prometni znak s prepovedjo vožnje za tovornjake - vlačilce in Jurčičevim voznikom ne preostane drugega, kot da ga na skoraj 3 kilometrih skozi že neznosno ozka "poljanska vrata v Škofji Loki" kršijo, če sploh hočejo domov. Ko smo povprašali župana, kako kaže / obvoznico Škofje Loke v Poljansko dolino, ki bo edina rešila tO hudo zagato, nam je odvrnil, da je na potezi država. V prihodnjih treh letih pa še nič ne kaže, da bi se kaj resno premaknilo.
• Štefan Žargi
Predsednik države sprejel planince
Predsednik Milan Kučan je pred vstopom v mednarodno leto gora gostil letošnje nagrajence Planinske zveze Slovenije.
Brdo pri Kranju - Zlati častni znak PZS je prejela za vrhunske dosežke v športnem plezanju v letošnjem letu Martina Čufar iz Mojstrane. Podelili so tudi enajst spominskih plaket ob visokih življenjskih jubilejih in devet svečanih listin za življenjsko delo posameznikom ter dve listini društvoma s stoletno tradicijo.
Odločitev Združenih narodov o razglasitvi leta 2002 za Mednarodno leto gora je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan označil za pomembno dejanje. Organizacija za kmetijstvo in prehrano ter Unesco sta pozvala vse vlade, naj podprejo dejavnosti, ki so v tem letu povezane z gorami. Prav je namreč, da posvetimo vso našo skrb tudi temu delu Zemlje. To je priložnost za države, da pritegnejo pozornost na ekološke in
ekonomske težave v njihovih gorah. Tudi pri nas se še premalo zavedamo, da je človek v gorah gost in ne gospodar. Varstvo gora mora zato postati del premišljene državne politike, je med drugim dejal predsednik Kučan na sprejemu za vodstvo in povabljene člane planinske organizacije v Gradu Brdo.
Za sprejem na visoki ravni seje zahvalil predsednik Planinske Zveze Slovenije Franc Ekar, ki je
izrazil prepričanje, da bo leto gora odmevnejše od pravkar iztekajočega se leta prostovoljstva. Prav PZS je s skoraj 74.200 člani v društvih, klubih in postajah Gorske reševalne službe najbolj zainteresirana za uravnotežen in trajen razvoj gorskega okolja. Ob upoštevanju ranljivosti tega dela naše dežele ne bi smeli okrniti pravice dostopa do gora, poti, sten in gozdov vsem, ki tja radi zahajajo.
Za leto 2002 načrtujejo več projektov, ki jih bodo skušali uresničiti s sofinanciranjem drugih organizacij. Pripravili so tudi obsežen program prireditev, med katerimi bo osrednja slovesnost ob
dnevu slovenskih planincev 14. 9. 2002 na Lisci. PD Lisca Sevnica -Krško praznuje prihodnje leto 100-letnico Jurkove koče in 50-letnico Tončkovega doma na Lisci.
Praznično pa je bilo tudi na Brdu pri Kranju. Tam so namreč po nagovorih in nastopu Slovenskega okteta podelili priznanja Planinske zveze Slovenije. Zlati častni znak je za letošnje vrhunske dosežke v športnem plezanju prejela Martina Čufar iz Mojstrane. Spominske plakete so izročili članom, ki so dopolnili 60, 65, 70 in 80 let, v preteklosti pa so uspešno delovali v društvih; od Gorenjcev jo je dobil Vlado Tre-
Upokojenci razstavljajo ročna dela
Spodnje Duplje - Društvo upokojencev Naklo, ki ima 865 članov, je znano po raznoliki dejavnosti. V ospredju je skrb za pomoč starejšim. Bolj čili upokojenci se radi udeležujejo izletov in se družijo ob športu ter kulturi. Njihove sekcije organizirajo telovadbo, tenis, balinanje in pohode v gore, razvijajo pa tudi petje v zboru in ples v folklorni skupini. Ena od tradicij, ki sojo obudili po petletnem premoru, so tudi razstave ročnih del. Do leta 1996 sojin prirejali v Naklem, letos pa je prireditev sprejela družina Mauser v Dupljanski graščini. Tam je bilo v petek popoldan posebej svečano, saj so odprtje razstave popestrili koledniki iz folklorne skupine društva. Ob spremljavi Teje Rozman na citrah so zapeli nekaj starih pesmi z dobrimi željami za srečo v novem letu. Obiskovalce
lavi gobelinov, slikanju, rezbarje-nju, pletarstvu in izdelavi maket starih hiš, tem umetninam pa so dodali še čebelarske izdelke. Ustvarjalcem se je s priznanji zahvalila za sodelovanje tajnica Fanika Pagon, ki je povabila k ogledu razstave do 22. decembra.
• Stojan Saje
ven iz PD Javornik Koroška Bela ob 70-letnici, med nagrajenci pa je bil tudi 65-letni Stane Skrabar iz PD RTV Ljubljana, ki je kot novinar Gorenjskega glasa dal pobudo za zimski pohod na Stol. Svečano listino, najvišje priznanje PZS za izreden prispevek k razvoju planinstva, je dobilo devet po-
DRUSTVENA SKRINJICA
sameznikov, med njimi tudi Peter Ježek iz PD Radovljica, Slavko Koblar iz PD Jesenice in Dušan Štefula iz PD Kamnik. Enaki priznanji so ob 100-Ietnici delovanja izročili tudi predstavnikom Slovenskega planinskega društva Celovec in Planinskega društva Ruše. • Stojan Saje
Koncert upokojenskega zbora
Škofja Loka - Na dan Sv. Lucije, 13. decembra, je pripravil Mešani pevski zbor Društva upokojencev Škofja Loka božični koncert v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Nastop 29-članskega zbora je navdušil oskrbovance, ki so prisluhnili venčku ljudskih pesmi in trem božičnim skladbam. Spored je povezovala Marija Debeljak, kije predstavila dva najlepša družinska praznika, božič in novo leto. Po vošči-lih za vse dobro v prihodnosti so zbrani zapeli skupaj s pevskimi gosti pesmi Sveta noč in Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Taki večeri so prijetna popestritev vsakdanjega življenja varovancev, zato se je zbor letos odločil za gostovanja v domovin starejših občanov po Sloveniji. Povabilo lahko pošljejo ha naslov zbora, Partizanska 1, 4220 Škofja Loka, so sporočili iz Društva upokojencev. • S. S.
Voščilo društva invalidov
Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka jc poslalo čestitko
z naslednjo vsebino. Vsem invalidom želi veliko zdravja in notranjega zadovoljstva v letu 2002. V času božičnih praznikov naj se jim izpol-nejo vse želje, ki so skrite globoko v njihovih srcih. Vsem sponzorjem in donatorjem pa želijo veliko delovnih uspehov v letu, ki prihaja. Obenem se priporočajo za nadaljnjo pomoč njihovemu društvu. • S. S.
Zgodovinsko društvo v Medvodah
sta pozdravila tudi predsednik DU Naklo Franci Jeglič in predsednik KTD Pod Krivo jelko Ivan Meglic. Razstavo, na kateri se predstavlja 32 upokojencev s 142
izdelki, je odprl župan občine Naklo Ivan Štular. Pohvalil je ustvarjalnost prebivalcev, ki so pravi mojstri v klekljanju (tudi moški), pletenju in vezenju, iz.de-
Medvode - Minuli teden seje v Medvodah sestal iniciativni odbor za ustanovitev Zgodovinskega društva. Na ustanovnem sestanku so se dogovorili, da bodo v društvu sodelovali ljudje različnih poklicev in različnih starosti. Društvo ustanavljajo, da bodo poiskali in ohranili zanamcem čimveč gradiva, ki priča in potrjuje zgodovinske in naravne značilnosti, lepote in bogastva v občini Medvode. Na ustanovnem zboru seje zbralo okrog 40 ljudi. Potrdili so statut društva in izvolili upravni odbor. Za predsed-
nika je bil izvoljen Vladimir Bertoncelj, za podpredsednika Lojz Tršan, člani upravnega odbora pa so še Brane Praznik, Boris Primožič in Nataša Pust. Dogovorili so se, da bo društvo zbiralo različno gradivo iz krajev v občini. Zbrano bodo popisali in na ta način poskrbeli za ohranitev zanamcem. Posebno skrb nameravajo nameniti tako imenovanim ustnim izročilom. Zato se bodo pogovarjali predvsem s starejšimi ljudmi, ki poznajo ali so bili kakorkoli priča različnim zanimivim dogodkom. • A. Ž.
Nagradna igra "5 x 5" - 18. december 2001
Petmestna naročniška številka je lahko nagradna
Na tak način občasno objavimo seznam petkrat po pet izžrebanih naročniških številk. Za vse, ki ste na "5x5 že pozabili: našo datoteko naročniških številk občasno "zavrtimo v bobnu" v nagradni igri "5x5". Izžrebamo PETKRAT po PET petmestnih naročniških številk za PETKRAT po PET (res imenitnih!!!) nagrad.
Pravila v tej nagradni igri so nespremenjena: če med OBJAVLJENIMI petmestnimi naročniškimi številkami v nadaljevanju tega poročila o izidu žreba najdete tudi Vašo, čimprej, do izida naslednje številke Gorenjskega glasa v petek, 21. decembra, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/201-42-00, in poslali Vam bomo obvestilo o nagradi, ki Vam jo je namenil žreb. S posebnim pisnim obvestilom boste izkoristili nagrado pri našem poslovnem partnerju. Naročniška številka je v sklopu Vašega naslova na naslovnici desno spodaj. Naročniške naslove s petmestnimi številkami strojno izpisuje Pošta Slovenije v Poštnem centru Ljubljana, ista naročniška številka je vselej izpisana tudi na računu za naročnino, v rubriki "šifra". Poudarjamo: izžrebane petmestne številke so naročniške in ne kakšne druge - kar precej klicev v naše uredništvo je zato, ker so nekateri našli med številkami npr. svoje zelo stare telefonske številke ali kaj podobnega, kar pa z igro "5x5" nima prav nikakršne povezave.
Izžrebane naročniške številke v tretjem decembrskem krogu nagradne igre "5 x 5 petmestnih naročniških številk": 1/ za pet nakupov izdelkov SODAVIČARSTVA VOLK Kranj, vrednost posamezne nagrade 7.000 SIT: 16552; 34148; 60342; 66988; 677192/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v hotelu Kanu v Valburgi v vrednosti po 6.000 tolarjev: 1658S; 38961; 60340; 66927; 67590 3/ za pet družinskih nakupov v vrednosti po 5.000 tolarjev v DISKONTU (ali Vrtnarskem centru) TRENČA v Kranju: 18118; 37804; 61820; 66886; 67705 4/ za pel družinskih obiskov v FITNESS CENTRU MONIKA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju (ali na kranjskem pokritem olimpijskem bazenu) v vrednosti po 5.000 tolarjev: 16862; 38939; 62794; 66924; 67709 5/ za pet družinskih nagrad - gostinske storitve v GOSTIŠČU SMUK v Retnjah pri Mateji Smuk, s.p., v vrednosti po 5.000 tolarjev: 16776; 37237; 60340; 66954; 67416
Srečno so prevozili skozi pol stoletja
Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič je kot drugo tovrstno društvo v Sloveniji proslavilo 50-letnico delovanja.
Bistrica pri Tržiču - Takoj za Ptujem so se šoferji in avtomehani-ki združili v Tržiču, kjer so za seboj pustili vidne sledi. Na jubilejni slovesnosti je Ljupčo Jančev izročil priznanja še živečim predsednikom in sodelavcem. Združenje so pohvalili za vztrajnost tudi ugledni gostje, med katerimi jih je posebej razveselil Paul Baumann z darilom francoskih kolegov.
Hiter razvoj avtomobilizma je že pred drugo svetovno vojno spodbudil šoferje k povezovanju tudi pri nas. Tržičani so dobili leta 1936 podružnico Zveze šoferjev Dravske banovine, kije bila predhodnica današnje organizacije. Na prvem občnem zboru Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič so se zbrali marca 1951, koje prvi predsednik postal Anton Dornig. Za njim se jih je zvrstilo še deset, med katerimi je bil prava legenda njegov naslednik Jože Goričan, Pepi. Veliko je naredil za izobraževanje šoferjev, priznanje tega poklica in spremembe cestno prometne zakonodaje.
Tudi sicer so se največ ukvarjali z izobraževanjem in informiranjem članstva, delovnimi tekmovanji in družabnimi srečanji, pomočjo članom in mednarodnim sodelovanjem. Stiki s pobratenim alzaškim mestom Ste Marie aux Mineš in francosko šofersko organizacijo so odprli pot v družbo ev-
ropskih šoferskih društev tudi slovenskim šoferjem.
"Plodno sodelovanje s Francozi je začelo usihati po letu 1988, za kar gre iskati vzroke v menjavi
generacij in hitrih družbenih spremembah. Zaradi raznih problemov je prihajalo tudi do nihanj v delovanju tržiškega združenja. Žal je članstvo iz leta v leto starejše, med nas pa prihaja vse manj mladih," je kritično ocenil sedanje razmere Ljupčo Jančev, ki je predsednik od leta 1998. Na sobotni svečanosti ob 50-letnici združenja v OŠ Bistrica seje zahvalil 121 članom za zvestobo in
Z leve: Ivan Hotko, Janez Primožič ton Kajbič, Pavel Šmitek.
Alfred Komac, Ljupčo Jančev, An-
najbolj zaslužnim izročil priznanja. Prejeli so jih predsedniki Janez Primožič, Pavel Šmitek, Ivan Hotko, Alfred Komac in Anton Kajbič, Krsto Haller, Stane Bogataj, Nenad Antonič, Ferdinand Aljančič in Franc Rebec pa jih bodo dobili na domovih. Za pripravo brošure in proslave sta si priznanje prislužili Nuša Hafner in Zvonka Pretnar, za sodelovanje in pomoč pa so pohvalili številne ustanove in organizacije.
Slavljencem je prvi čestital tržiški župan Pavel Ropar, ki se jim je zahvalil za prizadevanja pri odpravljanju težav v prometu in skrb za varnost šolarjev. Gost iz Francije Paul Baumann je prinesel spominsko darilo stanovskih kolegov, ki so izrazili Zeljo po nadaljnjem sodelovanju. Dobre želje za bodoče sta izrekla tudi sekretar ZŠAM Slovenije Milan Rakovac in član predsedstva Albin Zev-nik. Slednji je spomnil, da so gorenjsko združenje ustanovili leta 1983 prav v Tržiču. V znak hvaležnosti za opravljeno delo je Tr-žičanom predal plaketo ZŠAM Kranj, enako priznanje pa je izročil tudi za francoske šoferje.
• Stojan Saje
Torek, 18. decembra 2001
VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Pater dr. Leopold Andrej Grčar, OFM, z Brezij
Jaslice so sveto prizorišče
O jaslicah, njihovi zgodovini, pomenu in oblikah smo se pred Božičem pogovarjali z največjim slovenskim strokovnjakom za jaslice patrom frančiškanom dr. Leopoldom Andrejem Grčarjem z Brezij. Leta 1995 je ubranil doktorsko disertacijo o slovenskih jaslicah. V samostanu na Brezjah skrbi v muzeju Sončna pesem za svetovno zbirko jaslic.
Kaj so za vas kot njihovega poznavalca jaslice? Ali so le ponazoritev dogodka v božični noči ali so kaj več od tega?
"Slovar slovenskega knjižnega jezika pojasnjuje besedo jaslice takole.' Prvič: manjšalnica od jasli. Drugič: v krščanskem okolju pa so jaslice kipci, slike, postavljene za božične praznike kot ponazoritev Kristusovega rojstva. V mali splošni enciklopediji pa pod besedo jaslice najdemo razlago, da pomenijo ponazoritev Kristusovega rojstva, pomenijo božični ljudski običaj. Kaj pa pravita Cerkev in teologija? Pod besedo božične jaslice ne razumemo samo jasli, kamor je bil položen Jezus v božični noči, ampak mnogo več. Jasli so širok in dramatičen svet, napolnjen s simboli in idilo. Predstavljajo ter na viden način upodabljajo božjo ljubezen, ki je prišla med nas z učlovečenjem in rojstvom Jezusa Kristusa. Jaslice so plastična predstavitev dogodka Jezusovega rojstva s kipi ali s čim podobnim v osebah protagonistih Jezus, Marija in Jožef, v osebah obiskovalcih pastirjih, angelih in modrih z vzhoda, in živalih, kijih omenja izročilo, volu, oslu in ovcah. Jaslice so običajno postavljene v palestinsko ali domačo pokrajino. Bistveno pri jaslicah pa je, da so narejene kot religiozni objekt pobožnosti v božičnem času. Oblike jaslic, ki jih srečujemo, so nastajale v zadnji polovici drugega tisočletja, pot do njih pa je vodila preko najstarejših upodobitev božičnega dogodka na freskah, sarkofagih, ampulah, mozaikih, slikah in evangelistarjih. Mnogo jasličnega bogastva se je uničilo in razgubilo. Zato so primerki, ki so ostali in so danes dosegljivi, toliko bolj dragoceni, ker ohranjeno jaslično gradivo dokazuje razširjenost jaslic, predvsem pa navdušenost, strokovnost in prizadevnost jasličarjev posameznikov in skupin, ki so želeli čim resneje in primerneje upodobiti in ponavzočiti božični dogodek."
Kdaj se prvič omenjajo jaslice?
"Likovno upodabljanje Kristusovega rojstva sega še v čas starega krščanstva. V rimskih katakombah so ohranjene freske, ki kažejo prav rojstvo Jezusovo in tri modre. Najstarejša podoba Jezusovega rojstva na slovenskih tleh pa je ohranjena v pečatu nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1242. Po letu 1300 pa je na gotskih freskah pri nas božični motiv zelo pogost. Žive jaslice z volom in oslom je v božični noči 1223 v votlini v Grecciu dal postaviti sveti Frančišek Asiški, ustanovitelj Frančiškovih redov, in na nov
Pater dr. Leopold Andrej Grčar
način prebudil v ljudeh željo po vidni predstavitvi Gospodovega rojstva. Jaslice, kakršne poznamo danes, so postavili najprej jezuitje leta 1560 v svojem kolegiju v Co-imbri na Portugalskem. To je univerzitetno mesto, kjer živi Lucija, tretja od fatimskih vidcev. Prve cerkvene jaslice so dve leti kasneje, leta 1562, v svoji cerkvi v Pragi prav tako postavili jezuitje. Vrhovni predstojnik jezuitskega reda je leta 1591 dovolil postavljanje
Indijanske jaslice iz Južne Amerike
jaslic v vseh jezuitskih cerkvah. Temu dovoljenju so sledili še drugi redovi. Na Slovenskem imamo iz leta 1644 opis jaslic v jezuitski cerkvi pri Svetem Jakobu v Ljubljani. Figure so bile visoke dva vatla ali skoraj poldrugi meter, saj je en vatel 66,7 centimetra. Naredil jih je brat Kilijan Hampl, doma iz Porurja, ki je bil po poklicu krojač."
So jaslice le evropska posebnost?
"Na vaše vprašanje z veseljem odgovorim, da postavljajo jaslice
po vsem svetu. Zato vabim na našo razstavo jaslic na Brezje, kjer imamo primerke od Kitajske do Peruja, od Mehike do Izraela. Včeraj sem postavil jaslice, ki jih je naredil Indijanec v Južni Ameriki. Jaslice pozna predvsem zahodna Cerkev na vseh celinah. Vzhodna pravoslavna Cerkev ima božični dogodek upodobljen na ikonostasih."
Globoka vsebina jaslic
V čem je vsebina postavljanja jaslic in upodabljanja božičnega dogodka?
"Vprašali ste za bistvo, za jedro, okrog katerega se vse vrti. Naši predniki posameznih praznikov niso doživljali samo v cerkvi, ampak so znali ponesti prazničnega duha slavljenja Boga miru in sreče tudi v svoje domove. Pri tem pripada jaslicam pomembno mesto, saj prav jaslice pridrže bežne trenutke božičnega bogoslužja in pritegnejo domače k hiši. Jaslice so vedno bile sveto prizorišče, na katerem so naši jasličarji razporejali narejene figure v določene prizore ob izbiri palestinskih ali domačih jaslic. Pri postavljanju jaslic je sodelovala navadno vsa družina, od gospodarja, hlapcev in dekel do najmlajšega sina ali hčere. Postavljene jaslice so vračale slovenskim družinam smisel in moč za ohranitev božjega načrta o družini in jih ohranjale v složni povezanosti. V bogatem obredju treh božičnih večerov, večer pred Božičem, večer pred Novim letom in večer pred Svetimi tremi kralji, z molitvijo rožnih vencev, kajenjem, škropljenjem in petjem starih božičnih pesmi so zajemale družine bogato zalogo miru, zadovoljstva, globokega veselja in sreče. Veliko slovenskih umetnikov je odkrilo, da so jim prav jaslice že v otroštvu prebujale želje po tistem, kar je najlepše, najtoplejše in globoko osrečujoče, da se ne da izraziti samo z besedami. Jaslice so nudile ustvarjalno možnost za izražanje bolj s srcem in duhovnostjo kakor s stilom."
Kdaj morajo biti jaslice postavljene? Ali na Sveti večer ali morda že prej?
"V trem vprašanju vidim vašo skrbnost in natančnost. Jaslice morajo biti postavljene na Sveti večer, 24. decembra. Ker je ves advent s svojimi štirimi tedni priprava na globoko doživetje božje ljubezni v božičnih praznikih, je prav, da v prvem tednu poskrbimo za mah in vse ostalo. V drugem
tednu preglejmo jaslični hlevček in figure, če se ni od lani kaj polomilo. Vse skrbno očistimo in pripravimo na postavitev. V tretjem tednu lahko že namestimo ogrodje in morda žlebove, po katerih bomo speljali vodo, in če se spoznamo na elektriko, tudi žico do pastirskega ognja in skritih mest, od koder bomo osvetlili posamezne jaslične prizore. V četrtem tednu pa pride na vrsto najlepše. Ovce motajo biti v tropih in ne razpršene, kot da bi mednje udarila strela. Ovce se vedno v tropu tiščijo druga druge. Če se katera oddalji, je bolna. Na Sveti večerje treba dati nad hlevček angela z napisom Slava Bogu, mir ljudem! Na večer pred Tremi kralji pa je treba namestiti zvezdo repatico, ki je po evangelijskem izročilu vodila modre k novorojenemu odrešeniku. Danes vemo, da so bile to Jupitrove lune in da seje ena od njih prikazala tisti večer. Na ta dan razporedimo pastirje tako, da bodo v ospredju sveti Trije kralji s spremstvom in kamelami. Po starem izročilu morajo biti jaslice postavljene do svečnice, 2. februarja, ko je končano božično obdobje. V moji knjižici Postavimo jaslice, ki je izšla leta 1995, sem napisal prav vse za osnovno vedenje o jaslicah. V njej je tudi fotografija slovenskih jaslic v Pensilvaniji v ZDA iz leta 1714, ki so najstarejše slovenske ohranjene jaslice."
Kotne jaslice, slovenska posebnost
V brezjanskem muzeju votivov in jaslic imate primerke, izdelane iz vsemogočih materialov in raznih oblik. Kakšne so najpogostejše?
"Čas prinaša najrazličnejše oblike jaslic, vse pa prinašajo edinstveno sporočilo: Bog se je učlo-večil, ker te ima neizmerno rad. Vračaj mu ljubezen z ljubeznijo. Za to gre. Materiali so različni: les, blago, glina, porcelan, sadra, papir, plastika, kovina, vosek, pla-stelin, stiropor in celo testo. Zakonca dr. Andrej in dr. Marta An-žič sta prinesla v muzej testene jaslice. Takšnih še nismo imeli. Ker se čas odmika in ker radi po-
SI
* m*
val. Prve takšne jaslice najdemo na Slovenskem v začetku 19. stoletja. Leopold Layer. ki je upodobil Marijo Pomagaj, jih je naslikal in izžagal za domačo cerkev v Kranju. Leta 1959 je dobila kulis-ne jaslice tudi župnijska cerkev v Podbrczjah. H kulisnim jaslicam sodijo tudi papirnate, v kolikor so figure nalepljene na tanke lesene deščice in nato izžagane. Ponekod so postavljali na oltar samo božje dete, ponavadi iz lesa, gline, voska ali sadre. Znane so omarične jaslice, ki jih hranijo v župnišču v Cerkljah in jih je verjetno izdelal nek Napoleonov vojak. Po domovih poznamo odrske, hodniške, papirnate in reliefne jaslice. Največja slovenska znamenitost pa so kotne jaslice, ki jih drugi narodi ne poznajo. Oltar na Slovenskem je bil "bohkov kot" s križem in svetimi podobami in na polico pod njim so ponavadi postavili jaslični hrib, pod njega lii šico ali votlinico, zgoraj košček Betlehema, okoli pa pastirje. Celotno odrešenje: spodaj rojstvo, zgoraj pa križ. Pred vojno so skoraj tovarniško izdelovali posebne prtičke za kotne jaslice. Slovenski tip postavljanja jaslic, ki ne sme biti pozabljen, je kotna oblika odprtih jaslic v "bohkovem kotu". Izvirno slovensko presenečenje pa je hlevček v obliko gorenjskega kozolca, postavljenega v domačo pokrajino, v raj pod Triglavom."
Od kod vaša ljubezen do jaslic, do njihovega raziskovanja in takega spoštovanja? Doktorirali
ste na temo Slovenske jaslice in njihov versko oznanjevalni pomen.
"Nadškof je v uvodu h knjigi zapisal, da sem glede tega verjetno prvi na svetu. Moj mentor je bil dr. Rafko Valenčič, bil pa sem menda drugi, ki sem doktoriral po ponovni vključitvi Teološke fa-
Postavljanje jaslic v baziliki na Brezjah - Foto: T. Doki
kultetc v Univerzo v Ljubljani. Jaslice so me vedno zanimale. Spadajo v tako imenovano ljudsko umetnost, v "zgodovino malih". To je bilo doslej manj raziskano področje dejavnosti malega človeka. Sodobna historiografija posveča temu veliko pozornost, ker misli in umetnosti niso ustvarjali le priznani voditelji, znanstveniki, umetniki in vojskovodje, marveč tudi mali človek, neznani ljudski umetnik. K raziskovanju jaslic in njihovega verskega in oznanjevalnega pomena meje vsa leta vabilo prepričanje, da je z odrešenjsko potjo Jezusa Kristusa Boga in človeka ljudem prikazana in dana najvarnejša pot, na kateri bodo lahko z gotovostjo živeli, delali ter dosegli svoj večni namen in cilj. S svojim delom skušam dokazati, daje tisto, kar je v očeh sveta neznatno in preprosto, pred Bogom veliko in vredno vsega posnemanja. Tako je na betlehemske dogodke gledal naš redovni ustanovitelj Frančišek Asiški, ki ga imajo nekateri za začetnika postavljanja jaslic."
• Jože Košnjek
zabijamo, moramo vedeti, kakšne jaslice so bile nekoč. Po cerkvah imamo odrske jaslice, ki so postavljene v obliki gledališkega odra. Imamo kulisne jaslice, pri katerih so figure izdelane iz lesenih ploščatih deščic, na katere je umetnik narisal obrise oseb in živali, jih izžagal in končno pobar-
Polnočnica v Kranju
Društvo ljubiteljev jaslic
Brezje - Že leta 1993 je bilo v Ljubljani srečanje prijateljev jaslic. Takrat je bila izražena želja po ustanovitvi Društva ljubiteljev jaslic. Želja je bila uresničena letos 16. novembra, koje Upravna enota v Radovljici vpisala Društvo ljubiteljev jaslic s sedežem na Brezjah 72 v register društev. V društvu je 128 članov, izdelovalcev jaslic. Prvi predsednik društva je pater frančiškan dr. Leopold Andrej Grčar, društveni pečat pa je oblikovan po pečatu benediktinskega samostana v Gornjem Gradu iz leta 1242, na katerem je ena najstarejših upodobitev Gospodovega rojstva na Slovenskem. • J.K.
Glasba in molitev
Kranj - Skupnost Emanuel in šola Abram, ki deluje v njenem okviru, njuna glavna naloga pa je evangelizacija, ter Dekanijski odbor mladih iz Kranja vabijo v soboto, 22. decembra, v Kranj k prijetnemu druženju, glasbi in molitvi. Pred župnijsko cerkvijo sv. Kancjjana bo postavljen poseben šotor, mladi in starejši pa bodo povabljeni v cerkev, kjer bo ob jaslicah igrala živa glasba. Možna bosta spoved in pogovor. Ob 18. uri bo maša. Misijonski dan z naslovom Prižgimo luč - prihaja Božič bo končan na Gimnaziji v Kranju, kjer bo ob 19.30 muzikl Jos-hua. Če ste mladi, željni srečati nove ljudi, moliti ob prijetni glasbi ali pa jo samo poslušati, potem vabljeni v Kranj, so zapisali organizatorji.
•J.K.
Kranj - Kdor želi doživeti enkraten uvod v Sveti večer, vabljen na polnočnico 2001 v cerkvi sv. Kancijana v Kranju 24. decembra ob 20. uri. Pod vodstvom zborovodje komornega zbora Gallus Kranj in priznane organistke Angele Tomanič bodo nastopili Komorni zbor Gallus, Instrumentalisti Cappella Cantiani in Barbara Pibernik na orglah. Vsi nastopajoči voščijo ob tej priložnosti vesel Božič in srečno novo leto. • J.K.
Svečano v Šentvidu
Šentvid - Pred prazniki bo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu več prazničnih prireditev. Sinoči je bil v koncertni dvorani nastop sopra-nistke Lucie Lacoste in pianistke Maše Poljanec. Lucia in Maša sodelujeta od lani, ko sta se spoznali v Parizu in kjer sta imeli že nekaj skupnih koncertov. Jutri zvečer ob 19. uri pa bo glasbeno slikarsko plesni dogodek Biblijski kontrapunkt. Sodelovali bodo orglar Juergen Schvvab iz. Nemčije, flavtist Joachim Ostertag in Kanade, Eva Stram-šek z izraznim plesom in akademski slikar Matej Metlikovič iz Kranja.
• J.K.
Gornjesavski muzej Jesenice k promociji tehniške dediščine
Z Ortenburškim redom do
Podkve sreče
Jesenice - Pretekli četrtek je bila v Idriji odprta razstava Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži, ki jo je avtorica Irena Lačen Bendičič, kustosinja Gornjesavskega muzeja, po predstavitvah po različnih krajih doma in v tujni tokrat postavila že osmič. V decembru tako Gornjesavski muzej Jesenice zaključuje zelo pestro razstavno in za
železarski muzej promocijsko leto.
Razstava, ki tokrat gostuje v Idriji, je bila prvič predstavljena pred tremi leti na Jesenicah, od koder je pot nadaljevala v Ljubljano v Arhiv Republike Slovenije, v Skedenj pri Trstu, na ogled je bila v poslovni stavbi Acronija, zatem na Ravnah, v Tehničnem muzeju Bistra, v septembru in oktobru pa so si dodatno razširjeno razstavo lahko ogledali tudi v sosednji Avstriji v Šentjanžu v Rožu. Kot je povedala avtorica razstave, kustosinja za železarsko zbirko v Gor-njesavskem muzeju, Irena Lačen
Benedičič, je osnovni namen razstave obuditi plavže in hkrati opomniti naše zanamce na pomemben prispevek jeseniških že-lezarjev v razvoju plavžarske tehnologije. Razstava obsega predstavitev zgodovinskega razvoja plavžev, ki je bil na Jesenicah pred takratno Evropo, splošen prikaz metalurškega procesa v plavžu in spremljaljočih naprav, avtorico pa je zanimala tudi usoda jeseniških plavžev v 20. stoletju od gradnje prvega v letu 1937, drugega tri leta kasneje, do povoj ne-
KULTURNA KREDENCA
Desetletnica FS Triglav
Slovenski Javornik - Dvorana kulturnega doma Julke in Albina Pi-bernika je bila v soboto malodane premajhna za vse, ki so prišli na koncert folklorne skupine Triglav, ki je praznovala 10-letnico ustanovitve. Obiskovalce so v avli dvorane pričakale žive lutke, ki so predstavljale različne plesne drže, način oblačenja, kmečka opravila, zave-zovanje peče in kovače. V nadaljevanju so predstavili bilten, v katerem je prikazana desetletna zgodovina FS Triglav. Ob tej priložnosti so se zahvalili in podelili priznanja vsem sponzorjem, brez katerih skupina ne bi mogla delovati. V dveurni predstavi smo lahko videli zanimive koreografije plesov, prepletene s pesmijo in igro. Folkloristi so predstavili plese iz alpskega dela Slovenije, navdušili z lepimi in zanimivimi kostumi, v besedi poskrbeli za humor in so poleg Roberta Svetine, ki jim je na pomoč priskočil kot voditelj, del programa vodili kar sami. Na koncu prireditve so plesalcem in glasbenikom podelili še zlate, srebrne in bronaste Maroltove značke za 15, 10 in 5-letno delo na področju folklorne dejavnosti. Na odru so se potem zvrstili še prijatelji FS iz Vipave, FS Julijana, FS Tržič in FS Žirovnica ter jim zaželeli še veliko uspešnih let dela na področju ohranjanja ljudskega izročila. • I.K.
Uspeh kranjskih glasbenikov v Italiji
Kranj - Na mednarodnem tekmovanju v Jupiter 2001 v Genovi v Italiji so učenci oddelka za trobila glasbene šole Kranj dosegli odlične rezultate. Prvo nagrado v A kategoriji je prejel trobentač Klemen Arh (mentor Matej Rihter), pravtako prva v C kategoriji s posebno nagrado za študij je bila kolegica Nina Ovsenek (Rihter). Mitja Škufca (Rihter) je v A kategoriji tenorjev dosegel 2. mesto, prav tako Rok Oblak (Vladimir Brlek) med pozavnami B kategorije, kjer sicer prva nagrada sploh ni bila podeljena. Rožle Kadunc (Brlek) je med baritoni C kategorije prejel 2. nagrado, Damjan Gartnar (Brlek) pa v E kategoriji rogistov priznanje. Po besedah ravnatelja Petra Škrjanca je bil to prvi mednarodni nastop kranjskih trobilcev, zato gre še posebej čestitati tako učencem, staršem, obema mentorjema Mateju Rihterju in Vladimirju Brleku ter korepetitorju Petru Miliču. • I.K.
Praznični medenjaki v Desetnici
Kranj - V Galeriji Desetnica v Kranju bo do 29. decembra potekala prodajna razstava imenovana "Praznični medenjaki". Na razstavi se predstavljajo različni rokodelski mojstri z izdelki, vezanimi za decembrska praznovanja. Izdelali so modele za loške kruhke, prostoročno oblikovali dražgoške kruhke, najbolj znana medičarka in svečarska delavnica družine Perger predstavlja svoje lectarske izdelke, Marjeta Pi-kelj je motive loških malih kruhkov prenesla v žgano glino in vosek, svečarska družina Štele jih je po zamislih arhitekta Plečnika uporabila za krašcnjc sveč. Predstavili se bodo izdelovalci jaslic, v času razstave pa bodo svoje znanje mojstri rokodelci posredovali tudi v živo: danes bo jasličar in rezbar Zdravko Strajnar rezljal jaslične figurice, jutri, v sredo bo Gabrijela Bodlaj iz slanega testa oblikovala okraske za novoletno jelko, v četrtek bo Ana Selan prostoročno oblikovala dražgoške kruhke, v petek pa bo novoletne in adventne venčke izdelovala Maja Rogelj. Vse predstavitve bodo na sporedu ob 17. uri. • I.K.
2. Jelovškovo likovno srečanje
Mengeš - V petek so v Galeriji mežnarija v Mengšu odprli prodajno razstavo likovnih del, nastalih na 2. Jelovškovem likovnem srečanju, ki je potekalo v oktobru in novembru letos. Kolonije, organizatorje Muzej Mengeš, ki jo prirejajo v spomin na v mengeški mežnariji rojenega slovenskega baročnega slikarja Franca Jelovška, se je udeležilo sedem slikarjev: Maša Bersan Mašuk, Blaž de Gleria, LojzeKalin-šek, Janez Kovačič, Zmago Puhar, Dušan Sterle in Urša Žajdela Hrovat. Ogled razstave je mogoč do 6. januarja 2002 med 16. in 18. uro ob nedeljak pa tudi med 9. in 11. uro, s tem, da bo galerija med 25. decembrom in in 1. januarjem zaprta. • I.K.
Umetnost na papirju v Festivalni
Bled - Še do 22. decembra je v Festivalni dvorani na Bledu na ogled razstava 2. svetovnega festivala umetnosti na papirju. Na natečaj, objavljen na internetni strani www.wf-a.si, se je odzvalo veliko število umetnikov, ki ustvarjajo na papriju. Žirija v podobi treh umetniških revij (z Nizozemske, Venezuele in Nove Holandije) je izbrala 410 del umetnikov iz 46 držav. Na Bledu je predstavljen izbor 60 del, med njimi tudi štirih umetnikov iz Slovenije: Melite Vovk, Janeza Ravnika, Matjaža Arnola in Mateja Koširja. Ob festivalu je bil izdan tudi katalog, v katerem so predstavljene reprodukcije del vseh 410 umetnikov, dela pa so na ogled tudi na zgoraj omenjeni domači strani na interne-tu. • I.K.
ga razcveta železarstva in rušenja metalurških gigantov pred nekaj leti.
Poleg razstave v širši projekt imenovan "Promocija tehniške dediščine", ki gaje muzej peljal v okviru Pharovega Sklada malih projektov mednarodnega sodelovanja Slovenija Avstrija, sodijo še druge aktivnosti, ki jih je Gornjesavski muzej vodil skupaj z institucijami kot so RAGOR, ZVNKD Kranj, občina Jesenice, TD in KS Planina pod Golico... Tako so ob 620-letnici izida Ortenburškega rudarskega reda, ki je za rudarje naseljence tisti čas pomenil temeljno listino za razvoj rudarstva in železarstva v jeseniškem koncu, listino je leta 1381 izdal Friderik Ortenburški, izdali študijski zvezek z natančnim prepisom omenjenega reda iz. leta 1452. Dokument je z razliko od prvega še danes ohranjen. Zvezek vsebuje zapis o nastanku Ortenburškega rudarskega reda, v nadaljevanju pa transkripcijo in prevod le-tega. Za prvo je poskrbela Irena Lačen Benedičič, za prevod pa dr. Anton Janko. Slikovno je predstavljena tudi originalna listina. Knjigo je oblikovala Tina Praprotnik.
Zanimiva je tudi družabna in hkrati izobraževalna igrica Podkev sreče, igrica zasnovana kot "človek ne jezi se". Ta na igralni plošči vsebuje tekst o tem, kako so nekoč iz rude pridobivali jeklo. Vsebini je novo vsebino z ilustracijami dodal letos žal pokojni je-
Dva od letošnjih projektov: Didaktična igrica Podkev sreče in študijski zvezek Ortenburški rudarski red. Foto: Silvo Kokalj
seniški amaterski slikar Jože Dak-skofler. Tudi figurice, s katerimi se potuje skozi igro, so vezane ne kovino, saj gre za štiri kovinske valjčke in sicer iz medenine, brona, aluminija in jekla, medtem ko je koca iz črnega lesa, kot nekdaj oglje. V priloženi brošurici izvemo tudi, kako so izbrane kovine povezane s Savskimi jamami, do-
dan pa je tudi slovarček manj znanih izrazov, s katerimi se igralec sreča.
V Gornjesavskem muzeju so izdali tudi 10.000 izvodov več jezične promocijske zloženke Savske jame o stalni železarski, rudarski in paleontološki zbirki, ki se nahaja v okviru muzeja na Stari Savi, oblikovalka Beta Koman
Poljanšek je oblikovala novi logotip Savskih jam..., poleg številnih razstav in dogodokov pa Gornjesavski muzej letošnjo sezono zaključuje v četrtek, 20. decembra, ko bo v Kosovi graščini Irena Lačen Benedičič pripravila predavanje z diapozitivi na temo železarstva.
• Igor Kavčič
Ob desetletnici galerije Krvina v Gorenji vasi
France Slana, nov kip Ivana Tavčarja in filatelistična razstava
Gorenja vas - Ob deseti obletnici delovanja je galerija Krvina in A rs 2000 v petek, 14. decembra, svečano odprla pregledno razstavo imenitnih del slovenskega akademskega slikarja Franceta Slane, predstavila nov kip Ivana Tavčarja kiparja Bojana Pahorja ter filatelistično razstavo "Znameniti Slovenci". Svečani dogodek sta z glasbo in besedo dopolnila citrar Miha Dolžan in dramski igralec Jože Logar.
tem času so bili veseli vsakega obiska, umetniškega gostovanja, razstavljenih del in sodelovanja z umetniki.
Danes predstavlja Galerija Krvina tako za Poljansko dolino kakor za širše gorenjsko območje, pomemben umetniški center, ki vse leto pripravlja različne razstave, likovne kolonije in sodeluje s slovenskimi umetniki, tako da dopolnjuje in nadaljuje umetniško vejo kulturnega drevesa, ki že dolgo stoletje raste v Poljanski dolini in se ponaša z mnogimi priznanimi slovenskimi pesniki, pisatelji, slikarji, kiparji in ostalimi kulturniki. Eden od njih je bil tudi Ivan Tavčar, katerega 150. obletnico rojstva svečano praznujemo že vse leto. Že ob lanskoletnem praznovanju 200. obletnice rojstva Franceta Prešerna se je galerija čutila dolžno prispevati k prazničnem vzdušju inje s kipom pesnika vključila v svoja ncdra del pesnikovega duha, prav tako in še bolj se je čutila letos, ob obletnici rojaka Ivana Tavčarja. K sodelovanju je povabila kiparja Bojana Pahorja, ki je izdelal realistični bronasti doprsni kip pisatelja, ki odseva nemirno, a dobrovoljno, imenitno in odločno naravo. Seveda je k kipu sodil tudi odlomek iz romana Cvetje v jeseni in glasba iz filma, ki jo je odlični slovenski citrar Miha Dolžan občutno izvabil iz strun. Ob tej pri-
Doprsni kip Ivana Tavčarja, delo Bojana Pahorja.
Svečani dogodek je v galerijo Krvina pripeljal veliko njenih prijateljev, ki so v petek uživali v imenitnem, svečanem in umetniško polnem večeru, v katerem so si umetniške muze kar podajale roke. Vodja galerije, Zdravko Krvina, je ob tej priložnosti povabil k sodelovanju imenitne slovenske umetnike, ki so s svojimi deli dopolnili dogodek. Ob tej priložnosti je spregovoril o delovanju galerije v prvih desetih letih, za katera si niso predstavljali, da se bodo tako polno razvijala, sploh pa, da se bo galerija obdržala. V
France Slana z imenitnim Don Kihotom v ozadju.
ložnosti se je galerija še posebej zahvalila županu Gorenje vasi, Jožetu Bogataju, ki jih je spodujal pri njihovem delovanju in razvijanju, posebno zahvalo pa je prejel tudi za velik trud, ki gaje vložil v svečano in primerno obeležitev Tavčarjeve obletnice. V dar je prejel uokvirjeno originalno pismo Franje Tavčar, kije pisala svojemu bratu Ivanu.
Vrhunec večera je vsekakor predstavljala otvoritev pregledne razstave del akademskega slikarja Franceta Slane in nagovor umetnostne zgodovinarke Polone Ško-dič. France Slana je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je svoj uspeh in priznanje doživel tudi v tujini in lahko bi rekli, da so se slovenskim ljudem odprle oči za njegovo umetnost šele po tem. Že v preteklosti seje dogajalo mnogim slovenskim umetnikom, ki so se
nadvse trudili, da bi slovenskemu narodu dali del navdiha, slovenske umetnosti in duševne hrane, a je ta prej kot ne ostajal v svojih sodbah in mnenju trd in vzvišen. Rad je hvalil tujo umetnost, nad svojo pa se je zmrdoval. Šele priznanja v tujini so njihova srca odprla, da so sprejeli domače umetnike in si bolje ogledali njihova dela. France Slana tokrat razstavlja značilna dela svojega ustvarjanja. Predvsem ga poznamo po številnih šopkih in petelinih, imenitnem Don Kihotu in odličnih akvarelih, ki predstavljajo drevesa, morsko krajino in mesta ob njem. Predvsem izurjena in povsem unikatna tehnika akvarela je tista njegova posebnost, ki ljubitelje slikarstva navdušuje. Motivi na slikah se v akvarelu prelivajo, a imajo tudi nekaj ostrine, ki jih postavlja v realnost in na tla. Ta jim daje tudi tisto življenjsko dimenzijo, ki motiv oživlja v estetsko izkušnjo. Barve, estetika in izbrana motivnost, ki navdahlja večnost, spoznanja in polnost življenja so tiste zančilnosti slikarstva Franceta Slane, ki slehernega gledalca napolnjuje.
Galerija Krvina je postavila na ogled tudi filatelistično razstavo na temo "Znani Slovenci", za katero je njen organizator Andro Alujevič pripravil priložnostni žig ob 150-letnici rojstva dr. Ivana Tavčarja in ob 10. obletnici Galerije Krvina. Ob vseh izbranih umetniških užitkih, ki jih je galerija ponudila ta večer, pa ni manjkalo tudi kulinaričnih, po katerih je prav tako znana.
• Katja Dolenc
PREJELI SMO
Zobozdravnica zobe le pregleduje
(Gorenjski glas, 4. 12. 2001)
V zvezi z nekaterimi navedbami v navedenem članku, ki se nanašajo na vlogo Zavoda za zdravstveno- zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod), želimo zaradi pravilnega informiranja javnosti posredovati naslednje pojasnilo.
Zasebna zobozdravnica, ki v osnovni šoli v Upnici izvaja preventivne zobozdravstvene preglede otrok, ima z Zavodom sklenjeno pogodbo za izvajanje programa zobozdravstva za mladino v prostorih v osnovni šoli Lesce. Na osnovi trenutnega razporeda izvajanja preventivne zobozdravstvene dejavnosti v Radovljici je po dogovoru z Osnovnim zdravstvom Gorenjske kot nosilcem dejavnosti zadolžena tudi za izvajanje preventi vn i h zobozd ra vstven i h pregledov za učence osnovne šole Lipnica. Gre za razmerje med dvema izvajalcema dejavnosti oziroma za dejavnost, ki presega okvire, določene s koncesijo za-sebnici in njene pogodbe z Zavodom. %
Kot nam je znano, zobna ambulanta osnovne šole Lipnica tehnično ni opremljena ne za izvajanje zobozdravstvenih storitev, ne za obračunavanje storitev Zavodu in preverjanje zavarovanja.
Iz navedb v članku lahko bralec domneva, da naj bi bil Zavod zadolžen za opremljanje ambulant in "'respiratorja ". S tem v zvezi Želimo za pravilnost informacije zapisati, da Zavod financira izvajanje programa storitev, investicije in nakup opreme v osnovni zdravstveni dejavnosti pa so predmet dogovora občine kot (soustanovitelja Osnovnega zdravstva Gorenjske oziroma zasebnega izvajalca. Pri "respiratorju " pa gre za očitno zamenjavo s "čitalni-kom " za branje podatkov na kartici zdravstvenega zavarovanja. Le-tega so namreč ob uvedbi po I kos prejeli vsi zasebniki. Nakup dodatnih čiialnikOv za delo na dodatnih lokacijah je bil in je še obveza izvajalcev.
Sodelovanje Zavoda z občino Radovljica je vzpostavljeno, vendar je predmet obravnave zgolj iskanje rešitve v smeri približanja storitev pacientom ob upoštevanju ekonomike ter organizacija in delitev dela med izvajalci, ne pa tudi nakup potrebne opreme za delo ambulante. Občina lahko zaveže zobozdravnika iz javnega zavoda ali zasebnega zobozdravnika, da prilagodi urnik dela tako, da bo v osnovni šoli Lipnica občasno opravljal tudi kurativne storitve, za kar je predhodno potrebna usposobitev ambulante. « Direktor: Srečko Erznožnik, univ. dipl. ekon.
Knjiga Nika Kavčiča
Pred kratkim je g. Niko Kavčič izdal novo predelano knjigo "Pot v samosvojitev". Knjiga je res polna zanimivosti in novosti, kar
mnogidoslej niso poznali. Mogoče pa g. Kavčič le ni vse napisal, kar bi številne zanimalo. Tako je prezrl napisati, koliko so on in obveščevalci iztržili v zadnjih dneh, o odnosih z Olgo Bohinc in drugič, kako je mogoče, da je Ro-zumek tako zlahka pobegnil z Bleda vkljub vsej dobri obveščevalni službi.
In drugič, kako je bilo možno, da je celoten štab Gestapo lahko zapustil Bled sredi dneva, ne da bi jih zasledovali in eventuelno ujeli.
Po nepotrjenih vesteh je padel le šef S D Franc Paher.
V pričakovanju, da nam bo tudi to še pojasnil g. Kavčič, vas pozdravljam.
Božo Benedik, Bled
pa se je, da so v jami pobiti ljudje, ki niso imeli stika z okupatorjem, v večini je celo podpirala partizansko vojsko. Edini "greh" pa je bil, da so imeli nekaj lastnine, ki so jo morali revolucionarji nacionalizirati.
Vsi, ki SO počenjali zločine zlasti nad civilnim prebivalstvom, bi morali biti obsojeni. Nihče od zločincev, ki je v imenu ideologije začel z revolucionarnim terorjem med vojno in zakrivil strahotne poboje po drugi svetovni vojni v Sloveniji, še ni bil kaznovan; še več, bili so nagrajeni. Vrsta naših revolucionarjev z vsemi častmi in bonitetami še danes uživa v miru brez bojazni, da bi bili poklicani na odgovornost.
Slavko Bohinc
Kaj pa druga plat komunizma?
Ob branju pisma g. Janka Fona, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, II. decembra, ugotavljam, kakšno mržnjo gojijo nekateri do vernih ljudi in RKC.
Ob opozarjanju RKC in dokazih, da je po vojni izginilo na tisoče Slovencev ter pozivu, naj država obsodi zločine komunistične diktature, ni to nobena propaganda. RKC mora opozoriti na zločine v upanju, da se diktature režimov fašizma, nacizma in komunizma nikoli več ne pojavijo v naši družbi. Z resnico, da je bila in je komunistična partija organizacija zločincev, delomrznežev in ljudi, ki strmijo po nadvladi in bogastvu, ki ju lahko pridobijo tudi z zločinom, se mnogi še danes ne morejo sprijazniti. Njihovi voditelji pa so diktatorji in samodržci, pa naj ho ob njihovi smrti še toliko državnikov in objokanih ljudi. Poboji in grozodejstva, ki so jih pritrpeli ljudje med vojno in po vojni, SO zločini.
V odgovor na vsa "kvazi" pisanja in trditve g. Janka Fona bi želel napisati nekaj resnic, pa naj bodo še tako krute.
Po vojni je bilo na ozemlju Slovenije pobitih okoli 200 tisoč ljudi od tega od 15 do 17 tisoč Slovencev. Slovenija je bila po vojni največje morišče v Evropi.
Tudi dejstvo, da je okoli 40000 borcev, kijih je štela partizanska vojska, zmogla v vseh letih vojne uničiti le okoli 800 okupatorjev (480 Nemcev in 304 Italijanov), medtem ko so komunistični partizani in njihove organizacije pomorile od 20 do 25 tisoč neoboro-ženih Slovencev, je jasen dokaz, da je šlo za revolucijo, osvobodilni boj pa je bil za komuniste predvsem maska. Komunisti so začeli z revolucionarnim terorjem in poboji prebivalstva že leta 1941. Na seznamih ubitih pa so bili le mnogi ugledni Slovenci. To so mnogi spoznali med vojno in so zato organiziral vaške straže, ki so se pozneje reorganizirale v domobransko vojsko.
Takoj ob odkritju povojnega grobišča v Slovenski Bistrici so uradne osebe izjavile, da so v jami pobiti kolaboranti. Izkazalo
Socialdemokratska stranka v Kranju zelo dobro deluje
(Odgovor na pismo z očitno namerno zavajajočim naslovom, objavljenim v Gorenjskem glasu dne 11. 12. 2001, str. 9)
Mestni odbor SDS Kranj je imel sredi novembra dobro obiskano konferenco, na kateri so člani izmed dveh kandidatov (za razliko od prejšnjih volitev predsednika odbora, ko je bil kandidat en sam) z izjemno visoko podporo - s skoraj osemdeset odstotki glasov -izvolili novega predsednika Mestnega odbora SDS Kranj. Dotedanji predsednik odbora je odstopil, ker se je preselil v Ljubljano, kjer je pred meseci dokončal izgradnjo nove stanovanjske hiše. Na konferenci je bilo jasno izraženo vabilo predsednika SDS g. Janeza Janše, da so k sodelovanju vabljeni prav vsi, ki želijo sodelovati pri graditvi bolj uspešne Mestne občine Kranj in Slovenije kot celote.
Mestni odbor SDS Kranj dela dobro in bo letos prvič organiziral predbožično srečanje, katerega del bo tudi poseben program za otroke, ki jih bo razveseljeval čarovnik in obdaroval Božiček. Za veselje vseh pa bo zaigral tudi poseben glasbeni gost s prijatelji. Na prireditev, ki bo v nedeljo, 23. decembra ob 17.00 uri v veliki dvorani hotela Creina v Kranju so prav lepo vabljeni vsi simpatizer-ji. še posebej pa članice in člani SDS z. družinami.
Bralkam in bralcem Gorenjskega glasa pa naj že danes iskreno zaželim vesel in miren Božič ter sreče, zdravja in veselja v novem letu 2002.
Branko Grims
Verjeti statističnim podatkom?
Nedavno so na kmetijskem inštitutu na oddelku za ekonomiko kmetijstva in pred mesecem tudi na novinarski konferenci KGZS (KG. 19.9. 01) predstavili javnosti, kako se je položaj kmetov v letu 2000 izboljšal.
Ko hi bilo to res, kmetje ne bi bili v vse slabšem ekonomskem položaju, ne bi opuščali obdelovalnih površin, ki se iz. dneva v dan bolj zaraščajo in tudi ne bi
vse bolj odhajali s podeželja v mesto za boljši kos kruha. Mogoče bi bilo prav, da bi novinarji sami obiskali kmete širom po Sloveniji in se sami prepričali o dejanskem stanju in tudi tako pisali v časopisih. Res, da je bila letina 2000 ena boljših v zadnjih letih, razen v tistih predelih, ki so utrpeli hude posledice suše in ponekod tudi toče (Dolenjska in Bela krajina). Očitno pa statistika veliko omenja državno pomoč zaradi posledic suše in novega načina izplačevanja subvencij na hektar po evropskem načinu, ki pa še zdaleč ne dosega enake vrednosti.
Več kot očitno je, da takšne podatke pripravljajo ljudje, ki imajo plačo iz prbračuna in morda tudi ne poznajo stanja na terenu. Prepričan sem, če bi živeli od dela iz kmetijstva in da upoštevamo visoko inflacijo in vse večje zahteve države, uvedbo DDVja bi zagotovo predstavili javnosti precej drugačno stanje slovenskega kmetijstva, kot pa so ga. Uvedba DDVja je dvignila stroške pridelave za najmanj 8 % kljub povračilu davka 4 ali 8 %, glede na staž davčnega zavezanca. Poleg tega je tudi višji davek za nakup kmetijske mehanizacije in gradnje gospodarskih poslopij. Tudi repro-material in storitve v kmetijstvu so se podražile za več, kot je priznana uradna inflacija. Nasprotno pa se cene kmetijskim pridelkom niso povišale za vrednost inflacije, ampak so se celo znižale. V letu 2000 so bile prvič izplačane subvencije, ki še zdaleč ne pokrivajo izpada dohodka zaradi visoke inflacije, uvedbe DDV, nižanje odkupnih cen in višjih drugih stroškov (pri pridelavi mesa, mleka. Žita, krompirja, si. pese).
Vse bolj je očitno, da je ta ekonomska analiza dohodkov iz kmetijstva posledica pritiska vlade in določene živilske predelovalne industrije, ki hoče tudi zaradi vse slabšega položaja delavcev prikazati javnosti, kako seje kmetom po uvedbi subvencij za kmetijstvo, neverjetno izboljšal njihov ekonomski položaj. Res da kmetje z uvedbo DDVja prispevamo v proračun mnogo večkrat, kot pa znašajo vse subvencije skupaj, poleg tega so še prispevki za socialo, zdravstvo in davek na zemljo, ki bremeni samo kmete in ne vseh lastn i kov zem Ijišč.
Tudi kmetijski minister Franc But stalno govori, kaj vse so dobrega naredili v kmetijstvu in pri vključevanju v ES in kako se stanje kmetov izboljšuje ter da bo z vstopom Slovenije v ES slabše za slovenske kmete. Morda ob takih slabih NEpogajanjih res. Morda pa je bolje imeti varno in dobro naložene delnice v Mercatorju, kot pa voditi dobro in zdravo kmetijsko politiko. Res je tudi, odkar je skrbništvo nad slovenskim kmetijstvom prevzela stranka SLS, vsak dan propade pet slovenskih kmetij, oziroma vsak dan preneha s kmetovanjem pet kmetij v Slove-ntji. Slovenski kmetje imamo to smolo, da nam vsaka vlada postavi slabšega kmetijskega ministra.
Prepričan sem, da v Sloveniji ni kmetije, na kateri bi vsi tisti, ki delajo osem in več ur na dan in 365
dni v letu imeli mesečno 214,788.000 sit bruto plače, kot je bila izračunana septembrska povprečna plača. Žalostno je tudi to, da je več kot polovica slovenskih kmetij prejela manj kot 100.000 sit subvencij na kmetijo za celo leto, kar je manj kot nekateri dobijo mesečno za nedelo. Res je tudi to, da več kot tri četrtine kmetijskega proračuna porabijo uslužbenci z.a plače. Delo slovenskih kmetov je največja socialna ustanova v državi, ki pa se od odkupa kmetijskih pridelkov do prodaje potrošniku izniči. Naj povem, da so odkupne cene kmetijskih pridelkov pri nas za 17 do 32 % nižje (si. pesa, goveje meso, mleko, krompir...) v trgovini na policah pa pogosto višje, kot so evropske cene (kruh, mesto, mleko...), npr. kmet je letos prodal dobro pšenico po 26-27 sit za kg. iz katere se je spekel kg kruha, ki stane v trgovini 300 do 450 sit. Ali nekoliko drugače, da je trgovsko podjetje Mercator za prodajo enega kg kruha v enem dnevu zaslužilo 130 sit, kar je enako, kot je kmet prejel bruto za celoletni vložek in delo ter če je dobra letina, bruto z vsemi stroški za pet kg pridelane pšenice. Potrošnikom v razmislek in pojasnilo.
Dejstvo je. da so na nas kmete pozabili tisti, ki imajo dobre službe zaradi nas in celo zavajajo javnost zaradi stanja v državi, kako gre kmetom na bolje, morda tudi zaradi subvencij. Kmetje bi bili v mnogo boljšem položaju, če bi imeli pokrite stroške :a svoje delo, več subvencij pa naj bi namenili tistim kmetijam, ki živijo in delajo v težkih pogojih. Drugače povedano spremeniti bi se morala razmerja med odkupno ceno. predelavo in prodajo, v korist pridelave po evropskem vzoru, tako da ne bodo na škodi ne potrošniki in ne kmetje.
Na koncu se sprašujem, kjer so tisti predstavniki kmetov, ki so se postavili, da bi hranili kmeta, tudi pred trditvami, ki niso resnične. Kje je kmečki sindikat, po zgrešenem mlečnem protestu'.' Kje je KGZS, ki je mnogo obetala in njen predsednik, ki je obljubljal marsikaj, upam, da ni njihov glavni cilj samo skrb :a sredstva za plače zaposlenih v KGZS. Kje so predstavniki raznih združenj kmetov in kmetje sami, da bi takšno pisanje novinarjev demantirali in predstavili slovenski javnosti dejansko stanje slovenskega kmetijstva.
Jakob Kopač
DRUŽINSKI NASVETI
Čustvena inteligenca (4)
"Pazi nase, na to, kaj misliš, na to, kaj čutiš, na to, kaj počneš, na to, česar ne storiš. Na to, kaj imaš rad. na to. kaj pustiš neljubljeno. Le kdor pazi nase, se lahko spoštuje. " (Elisabeth Lukas)
Za pridobivanje čustvenih in socialnih veščin je še vedno najboljši in najpogostejši kraj dogajanja - družina. Osnova za pridobivanje pa so prav gotovo jasna pravila in postavljene meje, ki veljajo v posamezni družini. Učenje in pridobivanje je namreč lažje v varnem, ljubečem okolju, ki zna otroku postaviti smiselna pravila, katera ga bodo Spremljala tudi kasneje v življenju. To velja predvsem za pravila komuniciranja, navezovanja stikov z drugimi ljudmi, pozitiven odnos do življenja, pravilen pristop do reševanja težav, sprejemanje odgo-vornosti in podobno. Starši smo tisli. ki kažemo otrokom, kako obvladujemo jezo in kako se znamo veseliti ali nas je strah. Torej je prvo vprašanje, ki se nam postavi, kako odrasli obvladujemo čustva? Ali čustva obvladujejo nas? V odnosih do drugih moramo biti prožni in odprti, kajti le tako se nam bo to vračalo. Kar se tiče čustvenega življenja smo ženske vsekakor v prednosti, saj smo že kot deklice običajno deležne več vzgoje na področju čustvovanja. Medtem ko je deklicam dovoljeno jokati, pa so fantje še vedno pogosto vzgajani, da joka jo samo mehkužneži in da so solze rezervirane za nežni spol. Joj, le kako bi bilo videli v akcijskih filmih, če bi junaki jokali /a vsako prasko.' Prepoznavanje in izražanje čustev pa je pomembno tako za moški kot ženski svet in zato ni prav nobene potrebe, da ločimo čustva na tista, ki se spodobijo in tista, ki se ne. Prvi korak do prepoznavanja čustev je zavedanje svojih notranjih stanj, ki so ob različnih situacijah pač različna. Čeprav želimo čustva potlačiti, ker se nam ali drugim ne zdijo primerna (ljubosumnost, strah, ipd) pa vseeno ostajajo v nas in delujejo po svojih poteh naprej in se nam vračajo nazaj v obliki nespečnosti, živčnosti, ran na želodcu... Zato - čim večkrat poglejmo v našo notranjost in si čustva poglejmo od blizu. Poglejmo svoje močne in šibke točke, naštejmo svoje sposobnosti, vrednote, ki so nam pomembne. Kako bi opisali sami sebe.' Katere stvari radi počnete? H komu se zatečete, ko ste v stiski? Kako dobro sc poznate? Živite srečni sami s seboj ali srečujete v ogledalu tujca, ki ga ne marate'.' Starši, poskušajmo najti odgovore na ta in podobna vprašanja in se pogovarjajmo o tem tudi z otroki. Katere osebe občudujejo? Kdaj se dobro počutijo? O čem največkrat sanjarijo? Česa jih je strah? Kaj najbolj potrebujejo? Kaj bi si zaželeli, če bi imeli čarobno palico? Kako bi izgledal vaš popolni dan?
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Tavčar in Jurčič
Ko je Izidor Cankar v Obiskih (1920) Tavčarja vprašal po tistih, pri katerih seje slovstveno šolal, je vprašani odgovoril, kakor sledi. "Stritar me je večkrat dajal tiskati, v kako osebno razmerje pa z njim nisem nikdar stopil, ker sem v vsem svojem življenju kvečjemu trikrat ali štirikrat z. njim govoril. Vplival je name 'Zvon', vplivali so name Jurčičevi in Levstikovi spisi. Ali vzlic temu tudi potem, ko sem prišel v Ljubljano, s tedanjimi vodilnimi slovenskimi slov-stveniki nisem stopil v intimnejšo zvezo. Rod iz Poljanske doline je precej visok in za vraga na pozabi, če je bil kdaj po krivici napaden! Tako me je Jurčič pri neki priliki v svojem 'Slovenskem narodu' imenoval 'Ladislava Bubusa'. Ko sem z. njim pozneje že dolgo vrsto let osebno občeval, mu tega 'Bubusa' vendar nisem mogel pozabiti! Sicer je pa mož, ker je bil vedno bolehen in je bil dostikrat zaradi bolezni zadržan, da bi urejeval 'Slovenski narod', iskal bolj mojega političnega sodelovanja kakor leposlovne-
ga. Vsak hip sem moral priteci na pomoč 'Slovenskemu narodu' in pripetilo se je, da sem celo številko od prve do zadnje strani moral spisati sam. S tem sem se zapletal v politične boje, v surove politične polemike, slovstveno delo pa sem zanemarjal, kar je bilo gotovo prav, ker bi bil drugače postal zelo plodovi! 'mnogopisun', zakaj načrtov sem imel na kupe!"
Jurčič naj bi bil torej tisti, ki je Tavčarja zapeljal iz "čiste" literature v politično publicistiko. A če ne bi bilo Jurčiča, bi ga kdo drug. To nagnjenje je bilo pač v njem. Ivan Hribarje imel z. Jurčičem bolj prisrčno razmerje kot njegov vrstnik Tavčar. "Jurčič je prihajal često k meni na dom, kjer je presedel včasih po cele ure. Zlasti mu je bilo všeč zakuhano sadje, s katerim smo mu navadno postregli. Še potem, ko je v svojem stanovanju Na stolih ležal na smrtni postelji, je bil vedno vesel, kadar smo mu tacega sadja poslali, dasiravno ga proti konci že veliko uživati ni mogel. - Občevanje z. Jurčičem je bilo jako prijetno in prav prisrčno. Ta način občevanja mu je bil tudi največ pripomogel, da si je vedel med svojimi prijatelji pridobivati sotrudnikov za 'Slobvenski narod'. Kadar je bil v zadregi za kak članek, naročil je enemu ali drugemu, naj mu ga spiše, in le redko mu je kdo to prijaznost odrekel. Tiste čase pisal sem zato tudi jaz prav veliko člankov za 'Slovenski narod' ter mu pošiljal tudi vedno kratke vesti. Jurčič je že precej časa nosil kal smrti v sebi. Tudi jaz sem bil tiste čase jako slaboten. Vendar seje zgodilo, da sva včasih v pogovorih presedela po cele ure v
Josip Jurčič
gostilnicah in kavanudi. Nekoč sva prišla proti 11. uri zvečer iz kavarne v 'Čitalnično restavracijo'. Sedla sva v prvo sobo k mizi. mimo katere se je hodilo v takozvano 'prvaško sobo' ter si naročila liter vina. Ko iz. prvaške sobe pride mimo naju Ivan Vilhar in vidi dve taki ki slici ob tako pozni uri pri litru vina, izrazi svoje začudenje z vzklikom: 7, kaj pa vidva tukaj delata'/!' Jurčič mu kratko a odmerjeno odgovori: Lum/uiva."'
Tavčarje Slovenski narod urejal in pisal že v času Jurčičeve bolezni. Po njegovi smrti (3. maja 1881) je to breme prešlo na njegova ramena samo de iure. de jacto ga je že nosil. V njunem časopisu je natančno poročal tudi o vsem, kar je sledilo sotrudnikovi smrti. Med drugim o tem, kako so iskali njegov testament. "Ko smo vpričo beležnika po zapuščenih manuskripti!) iskali zadnje oporoke, videlo se je jasno, koliko idej da je umrli vzel s soboj. Nedodelana se je dobila jedna drama, in pa roman Ciril in Metod. Listkov s kratkimi noticami vse mrgoli! lit pričetek pripovesti, tam prizor za tragedijo, tu zopet scena za humoristični roman. Srce nama je pokalo, ko smo morali broditi po literaričnem tem grobu! ... Dodatek k oporoki dostavlja, da naj se profesorju Levcti izroče vsi spisi in pisma s tem pristavkom, da naj jih z diskrecijo objavi, ali pa pokonča 'prav tako. kakor bi svojo zapuščino urejal... Smrt se je takoj zvedela po celem mestu, na 'Narodnej tiskarni' vihra črna zastava. Na deželo pa se je brzojavilo in pričakuje se, da bode velika zunanja udeležiiev pri pogrebu..."
Rubež na Linhartovem trgu sodišče razveljavilo
Sodni izvršitelj prekoračil pooblastila
Ob rubežu na Linhartovem trgu v Radovljici je sodni izvršitelj Zvonko Zorč napravil toliko nepravilnosti, da je okrajno sodišče v Radovljici rubež razveljavilo: ne bi smel odnesti poslovne dokumentacije, vrat ne bi smel zapečatiti, ni bilo prič in ne njegovega poročila na sodišče, zato je presegel svoja pooblastila. Dolžnik in lastnik prostorov Rade
Stanič prostorov noče prevzeti, ker pravi, da ni vzpostavljeno tako stanje kot pred rubežem.
Radovljica - Okrajno sodišče v Radovljici je na predlog upnika in sodbe dovolilo izvršbo zaradi izterjave tolarske protivrednosti 15 tisoč nemških mark in sicer z rubežem razpoložljivega dobro-imetja dolžnika GS 5 Stanič k.d. Kamna Gorica - rubež premičnih stvari dolžnika, ki se nahajajo v Kamni Gorici.
Sodišče je na predlog upnika dovolilo izvršbo tudi proti novemu dolžniku Radetu Staniču iz Kamne Gorice, da se rubež opravi na naslovu dolžnika ali kjerkoli drugje tudi z novimi izvršilnimi sredstvi in sicer z rubežem in prodajo nepremičnin v lasti dolžnika Staniča z rubežem nematerializi-ranih vrednostnih papirjev v lasti dolžnikov ter z rubežem in prodajo deleža dolžnika Staniča v družbi GS 5 nepremičnine, d.o.o. Za izvedbo rubeža je sodišče določilo izvršitelja Zvonka Zorča iz Ra-
dovljice, ki je rubež, tudj izvedel.
Vendar pa je Rade Stanič vložil na sodišče predlog za odpravo nepravilnosti izvršitelja, ki naj bi jih storil pri rubežu.
Vstopil naj bi bil v prostore na Linhartovem trgu brez odredbe sodišča, nasilno in brez prič. Odnesel je kartotečno omaro z vso poslovno dokumentacijo dolžnika in njegovih strank, odnesel kovinsko blagajno z žigi, osebno orožje z naboji, kupoprodajno pogodbo ene od strank, denar in tako dalje. Tako naj bi onemogočil vsakršno poslovanje.
Svoje poročilo je sestavil tudi izvršitelj, ki je med drugim navedel, da je bil dolžnik Stanič prisoten ob rubežu, vendar je takoj po vročitvi pisanja odšel. Zato je ključavničar odprl zaklenjena vrata in je bil rubež opravljen brez navzočnosti predstavnika gospodarske družbe. Zato, ker izvršitelj ni
imel komu izročiti ključev, je vrata zapečatil.
Prostorov ne bi smel zapečatiti
Sodišče je ugotovilo, da se predlogu Radeta Staniča ugodi in med drugim navedlo, da sme izvršitelj nasilno odpreti vrata le ob navzočnosti dveh polnoletnih občanov, ki pa jih tam ni bilo.
Izvršitelj bi moral dva dni po rubežu sestaviti pisno poročilo, kar pa se ni zgodilo; poročilo je prišlo kasneje, brez zapisnika o opravljenem rubežu. Sodišče izvršitelju tudi ni odredilo, da mora poslovne prostore na koncu zapečatiti. Sodišče se ni strinjalo z izvršiteljem, da dolžnika nimata pravice uporabljati teh prostorov, ker v registru navedeni naslov ni določen kot sedež prvodolžnika kot tudi ne zato, ker pred vhodni-
mi vrati v poslovni prostor ni table. Izvršitelj je ob rubežu presegel svoja pooblastila.
Njegova naloga je bila, da opravi rubež premičnih stvari dolžnikov in nič drugega. Izvršitelj se ni
bil upravičen spuščati v raziskovanja dejstev ali Stanič upravičeno posluje v poslovnih prostorih kakor tudi ne bi smel vabiti na rubež kriminaliste in inšpektorje Davčne uprave, ki naj bi preverili
Ženske kradejo predvsem kozmetiko
Slovenska statistika pravi, da je v trgovinah največ kraj ob koncu leta, kar je razumljivo, saj so tedaj nakupi najbolj številni. Povprečen slovenski tat, ki krade po trgovinah je polnoletni moški, ki se v trgovino poda tedaj, ko je največja gneča. V Mercatorjevem centru na Jesenicah pa
opažajo, da je med zmikavti v trgovinah največ - žensk.
Mercator Gorenjska, d.d., Škofja Loka je poleti na Jesenicah odprl največji nakupovalni center na Gorenjskem, kije množično obiskan. Pričakovanja Mercatorja so se vsekakor uresničila, saj je v njem dnevno izjemno veliko kupcev, prava gneča pa je ob vikendih, ko organizirajo razne prireditve, ki kot magnet privabljajo obiskovalce. V Mercatorju, ki je po svoji zasnovi že postal tudi prijazno shajališče, se srečujejo kupci ali "firbci" ali pa tisti, ki so zgolj željni srečanja in prijateljskega pomenkovanja.
A Mercator kot vse trgovine tega sveta nima le prijetnega obraza, kajti v takšni gneči se vedno najde kdo, ki se tam najde iz povsem drugačnih nagibov. Tatvine po naših trgovskih centrih niso redke, še posebej pogoste so prav v mesecih ob koncu leta, ko se največ nakupuje.
In takšna meseca sta nedvomno november in december, ko se kratkomalo ne moremo izogniti nakupu daril in dobre hrane.
Načrt z oceno ogroženosti
Za varnost Mercatorjevega trgovskega centra skrbijo varnostniki družbe Varnost, d.d., Kranj. Kaj delajo in kaj opažajo pri svojem delu? O tem smo se pogovarjali z vodjem strokovne službe Varnosti Kranj Brankom Maleši-čem in vodjem službe v Mercatorjevem centru na Jesenicah Karlom Kovačem. Za kratko izjavo pa smo prosili tudi poslovod-kinjo Mercatorjeve samopostrežne trgovine Polono Žmitek.
"Varnostniki delujemo preventivno. Naša naloga je, da odkrivamo in opozarjamo, da se odpravijo vsi vzroki, pogoji in okoliščine, zaradi katerih lahko pride do poškodovanja, uničenja ali protipravnega odtujevanja varovanega premoženja," pravi Branko Malešič.
"V skladu z zakonom o zasebnem varovanju smo dolžni takoj neposredno ukrepati, da se zagotovi varnost oseb in varovanja premoženja uporabnika na varovanem območju. Ukrepati in ravnati se morajo profesionalno in strokovno ter v skladu s kodeksom republiške zbornice za zasebno varovanje. Za varovanje
Mercator center na Jesenicah je zelo obiskan, predvsem ob vikendih, ko vanj prihajajo kupci iz vseh krajev...
Branko Malešič
Marcatorjevega centra na Jesenicah imamo izdelan načrt z oceno ogroženosti, nalogami in zadolžitvami varnostnika in potekom ukrepanja in obveščanja policije, gasilcev in drugih odgovornih oseb varovanja podjetja v primeru, ko odkrijemo kaznivo dejanje, ko se pojavi požar, elementarna nesreča... Objekt je popolnoma varovan 24 ur, z elektronskim alarmnim sistemom, videonad-zornim sistemom in z elektronskim varovanjem vseh vrednejših predmetov.
Poleg elektronskega varovanja imamo sprejemno operativni center, fizično varovanje z varnostniki, tudi s posredovanjem intervencijskih ekip, varujemo prevoz gotovine in tesno sodelujemo predvsem s policijo. Razen tega je naša stalna skrb tudi urejenost centra in njegove neposredne okolice ter skrb za varno in dobro počutje kupcev, ki prihajajo."
Ženske kradejo kozmetiko
Od tedaj, ko so 9. avgusta center odprli, so imeli varnostniki že opravka tudi s tatovi in taticami v centru. Kdo krade, kaj kradejo in kako varnostniki ukrepajo, če koga zalotijo?
"Res je, da smo imeli od otvoritve dalje kar nekaj primerov," pravita Branko Malešič in Karlo Kovač. "Slovenska statistika kaže, da so najpogostejši storilci kaznivega dejanja tatvine v trgovinah moški, ki so polnoletni, največ tatvin pa je po statističnih podatkih marca, apri-
la, maja in potem novembra in decembra. Največ tatvin se zgodi ob koncu tedna in v popoldanskih urah, ko je gneča kupcev največja. Kradejo tekstilne izdelke, tehnične izdelke, kozmetiko...
V Mercatorjevem centru na Jesenicah pa smo do zdaj pri tem kaznivem dejanju zalotili več
žensk kot moških. Ženske, ki jih zasrbijo prsti, izhajajo iz različnih družbenih slojev. Tako naj bi po namerah zmikavtov neplačano izginila iz trgovine kozmetika, pa denarnice - denarnice imajo zelo radi kot tudi vse tiste izdelke, ki so primerni za darilo - pa tudi verižice, margarino, bunde, paštete, drage alkoholne pijače, vendar smo izredno pazljivi in nam ne uidejo. Izdelke skrivajo na vse mogoče načine, tudi na najbolj intimnih mestih. Najraje bi iz trgovine odnesli bolj drage izdelke, kar kozmetika nedvomno tudi je.
Izdelki, varovani s kodami
Vendar so artikli, ki so dragi, zavarovani s kodami. In če tak artikel prineseš k blagajni, zapiska. Nekateri bolj premeteni kode odstranijo, a neuspešno, saj jih opazimo. Lahko bi se zgodilo, da se pokvari tehnika in bi bil pisk povsem neupravičen, zato zelo vljudno pristopimo k stranki, za katero domnevamo, da ima skrite izdelke. Vljudno, neopazno, potiho in
diskretno rečemo: "Oprostite prosim, pozabili smo odstraniti inventurno oznako... Ali mi lahko sledite, da oznako odstranimo." Tudi z blagajničarkami smo dogovorjeni, da dvignejo roko, če je kaj narobe.
V posebnem prostoru nato sledi pogovor, nakar se na predlog oškodovanca - Mercatorja - pokliče policija ali pa tudi ne. Če gre za manjše kraje, se poslovodkinja odloči, kako bo ukrepala. S policijo smo tako dogovorjeni, da se jo obvesti, če oseba tatvino dvakrat ponovi - ob manjših škodah, seveda. Teh pa je tudi največ.
"Res je," pravi poslovodkinja v Mercator centru na Jesenicah, "gre večinoma za manjše kraje, ki jih varnostniki Varnosti Kranj hitro odkrijejo. Z varnostniki smo zelo zadovoljni, saj svoje delo opravljajo zelo korektno in odgovorno." • Darinka Sedej
Polona Žmitek
poslovanje dolžnikov, saj to ni njegovo delovno področje.
Sploh pa ni bilo primerno oziroma dopustno, da izvršitelj zarubi predmete, ki so izzvzeti iz izvršbe. Kateri predmeti so izzvzeti, se mora prepričati na kraju samem, kar pa Zvonko Zorč ni storil, saj je zarubil aparate, računalnik, faks, stole, omarice, gotovino, dokumente.
Zakon namreč pravi, da izvršbe proti pravni osebi ni mogoče dovoliti za stroje, orodje in druge delovne priprave, če so te potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti.
Stanič prostorov ni prevzel
Sodišče v Radovljici je zato izvršitelju naložilo, da mora v roku treh dni vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred izvedbo spornega rubeža, kar pomeni, da mora izvršitelj vse zarubljene predmete vrniti na mesto, kjer so bili zarublje-ni, dolžniku vrniti vso poslovno dokumentacijo, poslovne prostore pa odpečatiti.
Rade Stanič se je med drugim tudi pritožil oziroma zahteval izločitev izvršitelja, česar pa mu sodišče ni moglo ugoditi, saj po zakonu sodišče določi tistega izvršitelja, ki ima sedež v kraju, kjer se nahaja okrajno sodišče.
Sodišče pa je ugodilo upnikom, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer z rubežem do dveh tretjin plače, ki jo prejema dolžnik Rade Stanič.
V četrtek naj bi po sklepu sodišča sodni izvršitelj iz Radovljice Zvonko Zorč "popravil" kar nekaj svojih napak in dolžniku Radetu Staniču odklenil njegove prostore na Linhartovem trgu v Radovljici, ki so bili kar nekaj časa zapečateni. Po sklepu sodišča bi moral prostore vzpostaviti v stanje, kakršno je bilo pred izvedbo rubeža, prostore odpečatiti in vrniti na rubežu odvzete stvari, predvsem pa poslovno dokumentacijo.
In kaj se je zgodilo?
Sodni izvršitelj Zvonko Zorč je odprl zapečatena vrata. Rade Stanič je vstopil v prostore, vendar kmalu iz njih tudi prišel, rekoč, da prostorov ne bo prevzel, ker niso bili vzpostavljeni v takšno stanje, kot ga je določilo sodišče v svojem sklepu.
Sodni izvršitelj je prostore nato zaklenil in - vsi smo odšli.
• Darinka Sedej, foto: Gorazd Kavčič
Prostora na deponijah je še za sedem let
Z novo republiško takso se bo na Gorenjskem zbralo 450 milijonov tolarjev. A večina občin članic sploh še nima pripravljenih projektov, ki bi se lahko financirali iz omenjene takse.
Kranj - Na seji poslovnega odbora Konzorcija CERO, katerega članice so skoraj vse gorenjske občine, so se predstavniki članic med drugim seznanili s stanjem deponij na Gorenjskem. Obstoječa odlagališča imajo po napovedih upravljavcev milijon kubičnih metrov prostora za odlaganje komunalnih odpadkov. Trenutna letna količina odloženih odpadkov za 250 tisoč prebivalcev znaša 104 tisoč ton. Najavljeni prostor na vseh odlagališčih bi tako ob doslednem ločenem zbiranju odpadkov zadostoval za dobo sedmih let, to je do konca leta 2008.
Karlo Kovač
Predstavniki agencije za okolje ter okoljske inšpekcijske službe so letos preverili opremljenost in delovanje vseh obstoječih odlagališč. Inšpektorji niso ugotovili hujših kršitev, izdali pa so odločbe o nujni namestitvi tehtnic na odlagališčih Kovor, Tenetiše, Draga in Dob. Kot je povedal predsednik poslovnega odbora Konzorcija Janko S. Stušek, bodo morale občine članice skladno z zakonodajo do konca leta 2003 v celoti uvesti programe ločenega zbiranja odpadkov. Za uresničitev tega cilja bo potrebno postaviti najmanj en ekološki otok na petsto prebivalcev za ločeno zbiranje papirja, stekla, plastike ter ostalih ločeno zbranih frakcij ter postaviti zbirne centre za dvanajst vrst ločeno zbranih odpadkov. Zbirni center bo morala imeti praviloma vsaka občina oziroma enega na 8000 prebivalcev. Vsa obstoječa odlagališča bodo morala v naslednjem letu pripraviti programe prilagoditve, da bodo lahko zaprosila za dovoljenje od-
laganja odpadkov do leta 2008. Ti programi bodo morali biti usklajeni s strategijo regijskih konceptov ravnanja z odpadki in zakonodajo na področju ravnanja z odpadki.
Z januarjem 2002 se uvaja republiška taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Po podatkih o količini odloženih odpadkov in številu prebivalcev naj bi se iz te takse na Gorenjskem zbralo okoli 450 milijonov tolarjev. Takso pa lahko občine uporabijo le za projekte, ki bodo imeli regijski značaj ali pa bodo posredno ali neposredno zmanjševali obremenjevanje okolja (urejanje zbirnih centrov, sortirnic, sanacije odlagališč in podobno). Članice Konzorcija CERO so zato zadolžile projektni svet, da pripravi skupna izhodišča za predloge za financiranje regijskih objektov ravnanja z odpadki, ki bi se financirali iz takse za odlaganje odpadkov. Dejstvo je namreč, da večina občin članic nima pripravljenih projektov, ki bi se lahko financirali iz omenje-
ne takse. Članice Konzorcija CERO so dale pobudo, da bi se vizualno poenotili vsi objekti ravnanja z odpadki, kot so eko otoki in zbirni centri z enotnim logotipom CERO. Članice Konzorcija so pozvale državo in vlado, naj v najkrajšem možnem času pripravijo konkretna izhodišča za termično obdelavo odpadkov, saj je od odločitve, ali bomo v Sloveniji preostanek odpadkov sežigali ali ne, odvisno načrtovanje odlagalnega prostora na Gorenjskem po letu 2008.
V prihodnjem letu bo Konzorcij CERO največ pozornosti namenjal uresničevanju programa ločenega zbiranja odpadkov in prilagoditve odlagališč zakonodajnim zahtevam. Posebno skrb bodo posvetili izobraževanju in osveščanju prebivalstva za ločeno zbiranje odpadkov, vzpostavili bodo službo za posredovanje sekundarnih surovin in pripravili projekte, ki bodo plačani iz takse za obremenjevanje okolja z odpadki.
S finančnega vidika je letos Konzorcij CERO posloval z minimalnimi stroški, ki so jih pokrili iz članarin predhodnega leta. Letos članice niso vplačale članarine in tudi za prihodnje leto načrtujejo, da bo zadostovala 20-odstotna članarina, ki jo bodo vplačali, ko bodo porabili sredstva, prenesena iz letošnjega leta. • Urša Peternel
Naj prazniki ostanejo v lepem spominu
Vsako tretjo smrtno nesrečo povzroči pijan voznik
Na grozljivo statistiko v teh predprazničnih dneh, ko se radi poveselimo s poslovnimi partnerji, sorodniki, prijatelji, opozarja tajnik republiškega sveta za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojan Žlender.
Kranj - Slovenci veljamo za "mokro družbo", pravi Žlender, saj smo s 50 litri popitega čistega alkohola na prebivalca tretji do četrti v Evropi. Alkohol je prisoten pri vseh pomembnih pa tudi manj pomembnih dogajanjih, radoživo uživanje alkohola pa se kaže tudi v številu voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, in v posledicah njihove vožnje.
V akciji, ki stajo 1990. leta pripravila svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter policija, so policisti z elektronskimi alkotesti preverili več kot 73.000 voznikov - prometnih prekrškarjev. Alkohol so namerili pri skoraj dvajsetih odstotkih ustavljenih voznikov, preseženo dopustno mejo 0,5 grama alkohola na kilogram krvi pa pri skoraj šestih odstotkih voznikov. Deleža voznikov, ki so pili in pili preveč, sta porasla zlasti v večernih urah in dneh ob koncu tedna.
"Zanimivo je," ugotavlja Bojan Žlender, "da smo Slovenci izjemno tolerantni do voženj pod vplivom alkohola in da imamo kršitev te vrste za t.i. kavalirski prekršek, ki se povprečnemu vozniku kdaj pa kdaj pač zgodi. Voznika, ki ga policisti "ujamejo", pa pomilujemo, ker je imel smolo..."
Iz odgovorov voznikov, zbranih v mednarodni raziskavi Sartre II, ki je bila izpeljana v letih 1995 in 1996, se jasno vidi, da so slovenski vozniki med najpogostejšimi pivci alkohola. Kar dobrih osemnajst odstotkov vprašanih voznikov iz Slovenije je namreč priznalo, da so v zadnjem času (tednu) vozili verjetno s preseženo dopustno mero alkohola. Odstotek je podoben odstotku, dobljenem v akciji republiškega sveta 1990. leta Alkohol? Ne, hvala.
Da je med slovenskimi vozniki res velik delež takih, ki vozijo bo-ljalimanj opiti, dokazuje tudi raziskava vzrokov prometnih nesreč, med katerimi je alkohol sicer pojmovan kot spremljajoči vzrok. V letih od 1994 do 1998 je bilo v Sloveniji 1623 prometnih nesreč s smrtnim izidom. Samo dobrih 35 odstotkov povzročiteljev je bilo povsem treznih.
Bled hoče lastno policijsko postajo
Bled - Na območju blejske občine so policisti od januarja do konca oktobra obravnavali 215 kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovali premoženjski delikti. S tem so se prejšnji teden seznanili člani sosveta za varnost, ki mu predseduje župan Boris Malej.
člani sosveta so se strinjali, da je zaradi turistične dejavnosti Bleda, številnih turistov, protokolarnih obiskov in različnih množično obiskanih prireditev nujno, da Bled čimprej dobi lastno policijsko posta-
jo. Elaborat za to je bil že izdelan, člani sosveta pa bodo pozvali Policijsko upravo Kranj, naj pospeši ustanovitev Policijske postaje Bled. Predlagali so tudi oblikovanje Lokalne akcijske skupine za preventivo odvisnosti v Občini Bled, katere naloga bo preventivno delovanje in zmanjšanje škode zaradi odvisnosti. Člani sosveta so se seznanili tudi z aktivnostmi za gradnjo pločnika ob Seliški cesti na Bledu, s katerim naj bi osnovnošolcem zagotovili večjo varnost na poti v šolo, so sporočili z blejske občine. • U. P.
NESREČE
Zletel z zasnežene* ceste
Kranj - Zaradi neprilagojene hitrosti 63-letnega voznika osebnega avta daimler benz R. D., državljana BiH, je v četrtek dopoldne na gorenjski avtocesti pri Vogljah prišlo do prometne nesreče, v kateri se je huje ranila 52-letna sopotnica B. D. Voznik je peljal proti Ljubljani in zaradi neprilagojene hitrosti na zasneženem vozišču zavil prek odstavnega pasu po blagem nasipu v jarek. Sopotnico so reševalci odpeljali na ur-genco v klinični center.
Na snegu je treba počasneje
Kranj - 20-letni Z. K. iz Kranja je v nedeljo, nekaj pred osmo zvečer, z osebnim avtom fiat punto vozil po lokalni cesti od Kranja proti Mavčičam. V Drulovki gaje zaradi neprilagojene hitrosti na
zasneženi cesti začelo zanašati. Na nasprotnem smernem vozišču je trčil v avto nissan, s katerim se je pripeljal 27-letni A. D. iz Kranja. V nesreči sta se oba voznika lažje ranila.
Pijan spal za volanom
Škofja Loka - 51-letni L. E. iz Školje Loke, ki so mu kasneje v krvi namerili celih 3,12 grama alkohola, je v sredo okrog šestih zvečer na cesti pri Godešiču s svojim avtom daevvoo matiz na nasprotnem vozišču treščil v golfa, čeprav se mu je umaknil na pločnik. Golf je po trčenju obrnilo za 180 stopinj, L. E. pa je nadaljeval po levi strani ceste in trčil v bok forda mondeo. Z matiza je odpadla prednja leva pnevmatika, vendar to pijanega Škofjeločana ni zaustavilo. Trčil je še v renaul-tov megane, voznica seje v nesreči lažje ranila. Ko se je L. E. po
Po uveljavitvi novega zakona d varnosti cestnega prometa sredi leta 1998 se število pijanih povzročiteljev nesreč zmanjšuje, povečuje pa se povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti. Trenutno znaša 1,70 grama alkohola na kilogram krvi. "To pomeni, da vse več voznikov upošteva zakonske meje pri pitju alkohola, ostajajo pa tisti, ki imajo resne
KRIMINAL
Opomini niso zalegli
Jesenice - 46-lctnega I. B. iz Mojstrane bodo policisti ovadili kaznivega dejanja goljufije. I. B. je že konec letošnjega junija v In-terevropinem trgovskem podjetju Lubricants Commerce kupil dve gumi continental, vredni dobrih 76 tisočakov. Račun bi moral poravnati v 45 dneh, vendar ga tudi po tem roku ni, kljub večkratnim opominom.
Neplačano avtorstvo
Kranj - Policisti iz kranjske uprave so okrožno državno tožilstvo v Kranju obvestili o kaznivih dejanjih poslovne goljufije in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki naj bi ju zagrešil 46-letni direktor kranjskega časopisnega podjetja M. V. Obvestilu bo sledila kazenska ovadba.
Lani poleti naj bi M. V. s samostojnim kulturnim delavcem sklenil posel in mu obljubil honorar v višini 500.000 tolarjev, ker je od njega pričakoval zajeten dobiček. Kljub avtorjevi izvedbi posla in kljub temu, daje priliv denarja na
tretjem trku končno ustavil, so ga dobili trdno spečega za volanom. Sicer ni bil ranjen, kar potrjuje pravilo, da imajo pijančki običajno srečo.
Vlaku odpovedale zavore
Škofja Loka - Včeraj ob 6.50 zjutraj je tovornemu vlaku, ki je iz Kranja pripeljal na škofjeloško železniško postajo, odpovedal avtomatski zavorni sistem. Po rumenem signalu je vlak prevozil še rdečega in ker se vlak še vedno ni ustavil, je strojevodja za opozorilo pritisnil na hupo. S hitrostjo 50 kilometrov na uro se je vlak pri-
težave, to so predvsem alkoholiki in prekomerni pivci, ki se ne znajo in ne zmorejo nadzirati. Zanje lahko pričakujemo le, da jih bodo policisti postopno "ujeli" in izločili iz prometa," pravi Bojan Žlender.
V svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zato vidijo rešitev v spremenjeni zakonodaji, ki naj bi od voznikov zahtevala po-
žiro račun podjetja zadoščal za izplačilo dogovorjenega honorarja, pa direktor avtorju tudi po letu dni ni plačal.
Upnik je pri plačilu vztrajal, zato naj bi se M. V. poleg različnih izgovorov domislil, da uniči oziroma poskrbi za uničenje računa, saj upnik tako ne bi mogel dokazovati obstoja svojih terjatev.
"Mobitel" goljufa
Kranj - Policisti bodo kaznivega dejanja goljufije ovadili 31-letnega I. K. iz Kranja. Ta naj bi januarja 1998 v Mobitelovem centru na Koroški cesti v Kranju sklenil naročniško razmerje, čeprav je bil takrat nezaposlen in brez dohodkov. Ob sklenitvi razmerja naj bi Mobitel z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin zavedel oziroma spravil v zmoto. Na ta način si je pridobil dobrih 460 tisoč tolarjev premoženjske koristi. Zaradi podobnega ravnanja čaka kazenska ovadba tudi 46-letnega Tržičana S. Š., ki naj bi Mobitel v Kranju prikrajšal za dobrih 96 tisočakov.
Odvetnik neuspešen v izterjavi
Bled - Kaznivega dejanja goljufije bo ovadena tudi 34-letna M. R. z Bleda, direktorica enega od blejskih podjetij. Avgusta 1997 naj bi M. R. pri stalnem sodnem cenilcu iz Radovljice naročila uradni izračun količin materiala, vgrajenega v objekt z apartmaji v Podkorenu. S cenilčevo pogodbo o avtorskem delu naj bi se strinjala in jo septembra tudi podpisala. Oktobra je cenilec naročeni projekt končal. Prevzela ga je uslužbenka iz direktoričinega podjetja,
bliževal prehodu ceste čez železniško progo s polzapornicama, ki pa se nista spustili, ker reagirata le na rdeč signal. Strojevodja je po 412 metrih od izstopnega signala z ročno zavoro vlak vendarle ustavil. Da bi preprečili trčenje s potniškim vlakom, ki se je bližal iz Ljubljane, so delavci Slovenskih železnic tovorno kompozicijo umaknili na stranski tir.
Razen posredne nevarnosti odpoved zavor na vlaku ni povzročila gmotne ali drugačne škode. Po izjavah šefa škofjeloške železniške postaje in strojevodje vlaka je za okvaro najverjetneje kriv mraz, dejanski vzrok pa bo proučila notranja komisija Slovenskih železnic. • H. J.
polno treznost. Predlagajo, naj strokovne institucije glede na natančnost merilnih naprav in zaradi morebitnih zaznav določenih vrst hrane in brezalkoholnih pijač presodijo, ali naj bo meja treznosti 0,0, 0,1 ali 0,2 grama alkohola na kilogram krvi.
Kdor ne zna praznovati in se smejati brez alkohola, naj bo vsaj toliko pameten, da se bo namesto
direktorica pa je obljubila, da bo račun v znesku 235.852 tolarjev čim prej poravnala.
M. R. kljub več opominom Avtorske agencije računa ni plačala, zato je cenilec zadevo predal odvetniški pisarni, ki pa pri izterjavi prav tako ni bila uspešna. Nazadnje je osumljenko ovadil na okrožnem državnem tožilstvu v Kranju, ki je obvestila policijo.
Ponarejeni tisočaki
Škofja Loka, Kranj - Na Petro-lovem bencinskem servisu je nekdo prejšnji teden spravil v obtok sumljiv bankovec za tisoč tolarjev. Odkrili so ga v škofjeloški ekspozituri Gorenjske banke, ko so preštevali izkupiček iz dnevno-nočnega trezorja. Ponarejenega ' jurja" so odkrili tudi v kranjski gimnaziji oziroma v njeni menzi, kjer je očitno eden od dijakov z njim plačal malico. Oba bankovca bodo analizirali v Banki Slovenije. V rateški trgovini Kompas Shop pa so nevede sprejeli ponarejen bankovec za 100.000 italijanskih lir, ki gaje v petek pri prevzemu dnevnega izkupička odkrila uslužbenka SKB banke v Kranjski Gori.
Bolnišnični tat
Jesenice - Iz službenega prostora v jeseniški bolnišnici je nekdo prejšnji teden popoldne zmaknil
s svojim avtom peljal z. avtobusom, vlakom, taksijem, treznim prijateljem. Upoštevati je tudi treba, da alkohol v telesu ostane še dvanajst ur po pitju.
• Helena Jelovčan, foto: Aljoša Korenčan
www.gorenjskaonlino.com
žensko denarnico z dokumenti in nekaj denarja. Kradel pa je tudi v bolnišnični sobi internega oddelka, kjer je izkoristil kratko odsotnost enega od bolnikov in odnesel mobilni telefon nokia s polnilcem. Neznanca je opazila bolnikova žena, ko je že odhajal. Star naj bi bil kakšnih 25 let, visok približno 170 centimetrov, suh in krajših svetlih las. Policisti za njim še poizvedujejo.
Neznani lopov je obiskal tudi psihiatrično bolnišnico v Begunjah. Iz. torbice ene od zaposlenih je ukradel blizu 50.000 tolarjev.
Kovček v kombiju
Lesce - Nekdo je iz kombija kia pregio, parkiranega pred picerijo Libra, ukradel kovček s telekomunikacijskimi napravami: ročni radijski postaji ieom, dva polnilca za električno omrežje, slušalke, zvočnik in mikrofon icom ter šest polnilnih baterij za radijsko postajo. Lastnik naprav, vrednih okrog 256 tisočakov, je radovljiško podjetje Falcon air.
Golf brez registrskih tablic
Preddvor - V soboto zjutraj je ■ neznanec s parkiranega golfa v Preddvoru snel obe registrski tablici KR P8-375. • H. J.
V zvoniku zagorelo
Tržič - V nedeljo dopoldne je zagorelo v zvoniku cerkve sv. Andreja v centru Tržiča. Kot so ugotovili ob ogledu, seje zaradi dotrajane električne napeljave vžgala ena od štirih ur na zvoniku. Zunanja stran ure je povsem zgorela. Ogenj so pogasili tržiški in bistriški prostovoljni gasilci, škode pa je po nestrokovni oceni za približno dva milijona tolarjev. • H. J.
Samohodni tovornjak zadel dvanajst avtov
Nenavadna prometna nesreča se je zgodila včeraj ob pol devetih zjutraj pri škofjeloškem zdravstvenem domu.
Škofja Loka - Zgodba je podobna pustolovščini Alpetourjevega avtobusa, ki je sam speljal s kranjske avtobusne postaje, se ustavil šele pri "Brionih", vmes pa kot za šalo krivil parkirano pločevino.
V škofjeloškem primeru jo je zagodel tovornjak iveco, s katerim se je do Mcrkurjeve trgovine na Stari cesti pripeljal 46-letni voznik B. K. iz Preddvora. Ob levi strani ceste pred trgovino je tovornjak parkiral in odšel. Vozilo, naloženo s približno štirimi tonami pohištvenega želez-ja, se je sam odpeljal po Stari cesti, po klancu navzdol proti zdravstvenemu domu.
Tovornjaka je med vožnjo zanašalo sem ter tja. Najprej je poškodoval devet osebnih avtomobilov, parkiranih ob desni strani ceste, nato pa še tri na levi strani. K sreči ranjenih ni bilo, škoda na vozilih pa po prvih nestrokovnih ocenah presega dva milijona tolarjev.
Vozniku tovornjaka, ki je sicer zatrdil, da je zategnil ročno zavoro, bodo policisti izročili kazenski listek. • H. J.
GORENJSKI GLAS «12. STRAN
•••••••
ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si
Torek, 18. decembra 2001
Naši plavalci so se okiteni s kolajnami zadovoljni vrnili z evropskega prvenstva
Osem kolajn in še nov svetovni rekord
Naši plavalci so v Antvverpnu presegli vsa pričakovanja, posebej pa so s kolajnami zadovoljni plavalka kranjskega Merit Triglava Anja Čarman, plavalka radovljiškega plavalnega kluba Park hotel Bled Alenka Kejžar in svetovni
rekorder iz ljubljanske Ilirije Peter Mankoč.
ALPSKO SMUČANJE
Za 41. Pokal Vitranc vse pripravljeno
Kranj - Ko so pred tednom dni naši najboljši plavalci in plavalke odhajali na evropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Belgijo, so kar po vrsti pripovedovali, da so za tekmovanje dobro pripravljeni in da si želijo izboljšati osebne rekorde. Selektor Ciril Globočnik je optimistično napovedal celo štiri odličja, saj so rezultati reprezen-
v finalu najboljši v disciplini 200 metrov mešano, v isti disciplini pa se je odlično odrezala tudi radovljiška plavalka, ki sicer trenutno študira v Ameriki Alenka Kejžar. Alenka je namreč osvojila tretje mesto in bronasto kolajno.
Tudi ostali naši reprezentantje so posegeli po odličnih dosežkih in napovedali, da bodo tudi na-
dobitnikov kolajn se je nadaljevalo v soboto, ko je Anja Čarman senzacionalno premagala favoriti-njo v disciplini 400 metrov prosto Jano Kločkovo in osvojila naslov evropske prvakinje. Le malo kasneje je Peter Mankoč na 100 metrov mešano postavil svetovni rekord, Alenka Kejžar pa seje po finalnem obračunu na 100 metrov
Člani naše plavalne reprezentanca so sicer pred odhodom v Antvverpen napovedovali dobre rezultate, o kar osmih kolajnah pa seveda niso upali niti sanjati...
tantov v zadnjem obdobju to tudi obetali. Toda, da bodo naši kar po vrsti popravljali najboljše slovenske znamke in celo svetovni rekord, so bila vendarle zgolj pričakovanja največjih optimistov.
Uspehi naših plavalcev so se začeli že prvi tekmovalni dan, v četrtek. Peter Mankoč je bil namreč
slednji dnevi v Antvverpnu še "slovenski". Tako sta se že v petek novih odličij veselila Anja Čarman, ki je z državnim rekordom osvojila srebrno kolajno v disciplini 800 metrov prosto in Peter Mankoč, ki si je priplaval bron na 50 metrov hrbtno. Se uspešnješe nadaljevanje vseh treh slovenskih
mešano znova veselila kolajne -tokrat srebrne.
Tako kot se je začelo, pa se je za naše plavalce v nedeljo letošnje evropsko prvenstvo tudi končalo. Peter Mankoč je zanesljivo ugnal vse konkurente na 100 metrov mešano in ubranil naslov evropskega prvaka v tej disciplini,
Antvverpen je bil v soboto srečen kraj tudi za slovenske organizatorje evropskega prvenstva v vaterpolu. Na sestanku LEN-a so namreč odločili, da Kranj in Ljubljna dobita organizacijo vaterpolskega EP junija 2003. Tekmovanje bo za moške potekalo v Kranju, za ženske pa v Ljubljani.
Alenka Kejžar pa je okrog vratu imela že tretjo kolajno - tokrat bronasto na 100 metrov mešano.
Naši plavalci, ki so se včeraj skupaj z vodstvom reprezentance vrnili iz Belgije, so tako domov prinesli kar osem kolajn, vrsto novih rekordnih slovenskih znamk in nov svetovni rekord. Več, ko so lahko pričakovali in ravno toliko, kot so si s trdim delom zaslužili!
• Vilma Stanovnik. Koto: lina Doki
VATERPOLO
Triglav pokalni zmagovalec
Kranj - V kranjskem olimpijskem bazenu je bilo odigrano tekmovanja za letošnji članski pokal v vaterpolu.
V predtekmovanju je Olimpija brez težav 8:2 premagala Koper, Triglav Živila pa 12:3 mariborski Branik. Tako sta se v tekmi za tretje mesto pomerili ekipi Branika in Kopra, v zanimivi tekmi pa je z rezultatom 4:3 zmagal Branik.
V finalu za prvo mesto je ekipa Triglava Živil premagala Olimpi-jo 13:8 in tako ubranila naslov pokalnega zmagovalca.
• J.M.
V Kranjski Gori je za tekme že vse pripravljeno, konec tedna pa so postavili tudi že tribune za gledalce.
Kranjska Gora - Najboljši veleslalomisti in slalomisti sveta se že zbirajo v naši Kranjski Gori, kjer bo od četrtka do sobote potekalo tekmovanje za 41. Pokal Vitranc.
Letos bosta tradicionalni tekmi v veleslalomu in slalomu dopolnjeni še z odpadlim veleslalomom iz Aspna, tako da bo tekmovalni program še pestrejši kot sicer. Tako bo prvi veleslomski start pod Vitrancem že v četrtek ob 10. uri, veleslalomisti pa se bodo za točke svetovnega pokala znova pomerili v petek s startom ob 10.15 uri. V soboto, s prvim startom ob 10.15 uri, bo na sporedu še slalom. Kot opozarjajo v Kranjski Gori, tokrat pričakujejo še več gladalcev kot zadnja leta, saj naj bi jih zlasti v soboto več prišlo iz sosednje Hrvaške.
Poleg tekmovanja bo v Kranjski Gori poskrbljeno za bogat sprem-ljavalni program, ki se bo začel v četrtek zvečer pred Turističnim društvom v Kranjski Gori z nastopi ansambli Vita, tete Pehte in plesne skupine Kranjska Gora ter obiskom božička. Še bolj veselo bo v petek popoldne in zvečer, ko se bosta vrstila glasba in ples.
OK Pokal Vitranc je tudi letos pripravil akcijo, s katero vabijo na brezplačen ogled šolsko mladino in organizirane navijaške skupine, sicer pa je cena ogleda tekme 1000 tolarjev. Za otroke do 14. leta je ogled brezplačen. • Vilma Stanovnik,
loto: Tomaž Štular
KOŠARKA__
Triglav z novo zmago obdržal vodstvo v Hypo ligi
Kranj - Košarkarji v Hypo ligi so minulo soboto odigrali 8. krog. V Kranju je ekipa Triglava gostila Koper in ga premagala 91:89 (23:19, 47:45, 65:60). Z novo zmago so kranjski košarkarji ohranili vodilno mesto na lestvici. Ekipa Loka kave TCG je tokrat gostovala pri Elek-tri in izgubila 85:67 (23:22, 52:37, 71:51). Z 12 točkami so Ločani na šestem mestu. Mesto pred njim je z enakim številom točk ekipa domžalskega Heliosa, ki jo je doma tokrat premagal ekipa Alpos Ke-moplasta z rezultatom 68:79 (22:26, 43:38 54:59). V soboto bo He-lios gostoval pri Kopru, v dvorani Poden v Škofji Loki pa bo v nedeljo v 9. krogu gorenjski derbi med ekipama Loka kave TCG in Triglavom.
V 9. krogu SKL za ženske je ekipa Odeje doma gostila Pomurje Skiny in zmagala 84:52 (23:16, 32:24, 59:38), ekipa Kobrama Jesenic pa bo jutri igrala z ekipo Slovenija mlade. Na lestvici vodi Jezica, Je-seničanke so s tekmo manj tretje, ekipa Odeje pa je četrta. • V.S.
Urbas upravičil nastop med elito
Bled - Gorenjsko turistično središče je bilo gostitelj finala najboljših mladih umetnostnih drsalcev na svetu za veliko nagrado Mednarodne drsalne zveze ISO.
Na predhodnih šestih tekmovanjih po vsem svetu je nastopilo več kot 350 tekmovalcev in tekmovalk ter plesnih in športnih parov, na blejskem ledu pa se jih je zbralo 41 najboljših med najboljšimi iz 12-tih držav. Pri mladincih se je z najbolj dovršenim programom izkazal Rus Stanislav Timčcnko, pri mladinkah pa Japonka Miki Ando.
Najboljši slovenski drsalec Jeseničan Gregor Urbas je nastopil s posebnim povabilom prireditelja. Na dveh predhodnih tekmovanjih svetovnega mladinskega pokala v Sofiji in Ostravi, je sicer š 4. in 5. mestom dosegle veliko, vendar je bilo premalo za finale.
Z blejskim nastopom je dokazal, da se vztrajno prebija v svetovni vrh. 8. mesto je po njegovi oceni najbolj realno v tem trenutku. Po boljšem programu je potihem pričakoval sicer še eno višje.
"Z izvedbo obeh programov sem zelo zadovoljen. Nekaj slabših ocen sem dobil zaradi napake v kombinaciji trojnih skokov. Konkurenca je bila res huda in višja uvrstitev ni bila možna. Sedaj se bom s trenerko Leno Babickv predvsem posvetil pripravam na svetovno mladinsko prvenstvo. Tam bom lahko nastopil le še enkrat in želim še bolj odločno poseči v svetovni vrh. Potem me čaka še zahtevni nastop na evropskem članskem prvenstvu, kjer je moj cilj uvrstitev med 24 najboljših," je povedal Urbas.
Blejsko tekmovanje je bilo tudi na visoki organizacijski ravni. V petek ga je odprl predsednik države Milan Kučan, ki je mladim drsalcem zaželel uspešne nastope.
Prireditelji, člani zveze drsalnih športov Slovenije so dobili kup pohval od tekmovalcev, spremljevalcev in visokih gostov Mednarodne drsalne zveze. Pomembno vlogo so odigrali tudi člani Drsalnega kluba Jesenice.
Predsednik kluba Jože Zidar, ki je bil obenem tudi vodja blejskega tekmovanja, je dejal: "Zahtevno delo smo dobro opravili, še posebej zato, ker si takšno tekmovanje organizator pridobi s kandidaturo. S
Najboljši slovenski drsalec Jeseničan Gregor Urbas je nastopil s posebnim povabilom prireditelja in dobro opravil svoj nastop.
tem, ko je bila zaupana Sloveniji oziroma Bledu, je bila to za nas izredno odgovorna naloga. Dobro smo izpolnili vse pogoje Mednarodne drsalne zveze."
Številne pohvale pa so tudi spodbuda za Bled, saj ima vse možnosti, da se uveljavi tudi kot nov center umetnostnega drsanja v Sloveniji.
• Janko Rabič, foto: Tina Doki
Naša hokejska reprezentanca je na močnem turnirju v Tivoliju osvojila prvo mesto
Svetovnega prvenstva nas ne sme biti strah
Tako razmišlja reprezentančni in jeseniški napadalec Nik Zupančič, ki mu optimizma pred prvim nastopom Slovenije na elitnem svetovnem hokejskem prvenstvu vliva zmaga na močnem turnirju v Tivoliju, ko je naša izbrana vrsta premagala ekipo Norveške
in Francije ter remizirala z Ukrajino.
Ljubljana - Naša reprezentanca se je iz mednarodnega turnirja, ki je od petka do nedelje potekal v Tivoliju, sicer poslovila z remijem, odlična igra na vseh treh tekmah pa tako našim igralcem, vodstvu reprezentance kot navijačem v pripravah na svetovno prvenstvo konec aprila in v začetku maja na Švedskem vliva optimizma.
Naši hokejisti so se v petek najprej pomerili z ekipo Norveške ter gostom, ki so jih pred mese-
Mladi reprezentanci 6. mesto - Naša hokejska reprezentanca do 20 let, ki je prejšnji teden nastopala na SP I. divizije v Kapfenbergu v Avstriji, se je konec tedna v zaključnem delu tekmovanja borila za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Naši so najprej premagali Italijane 5:4, nato pa izgubili s Kazahstanom 5:11 in osvojili zelo solidno končno 6. mesto.
cem dni visoko premagali v Oslu, "vrnili" z zmago 4: l (0:0, 2:1, 2:0). V soboto so bili izbranci Matjaža Seklja boljši od Francozov 2:0 (0:0, 1:0, 1:0), v nedeljo pa so v izredno zanimivi in dinamični tekmi z močno ekipo Ukrajine igrali 2:2 (0:1, 2:0, 0:1).
"Gotovo je res, da nam je spodbuda igrati na domačem ledu, res pa je tudi, da smo od zadnjega turnirja na Norveškem do sedaj v igri precej spremenili, predvsem pa smo spremenili pristop k igri. Tako je odgovornost večja, pa tudi vzdušje v ekipi je vse boljše. Še daleč ni res, da bi bili reprezentantje slabo pripravljeni za težka srečanja, kar smo dokazali te tri dni, ko smo v visokem ritmu odigrali vsa srečanja. Igrali smo s štirimi peterkami in tudi to je naša prednost, saj lahko rezultat držimo z vsemi štirimi peterkami. Za nas je v tem trenutku pomembno tudi to, da smo videli, da lahko enakopravno igramo z reprezentancami, ki so v sredini A skupine. To pomeni, da nas igranja na svetovnem prvenstvu
ni treba biti strah. Res je sicer, da zmag z ekipama Švedske in Rusije ne moremo pričakovati, ekipa Avstrije pa spada v nivo reprezentanc iz sedanjega turnirja inje za nas vsekakor premagljiva. Zato imamo tudi realne možnosti, da si že po treh tekmah zagotovimo obstanek v A skupini," je po turnirju povedal izkušeni reprezentančni in jeseniški napadalec Nik Zupančič, ki ga tudi odsotnost našega najboljšega igralca s pomladanskega svetovnega prvenstva skupine B v Ljubljani ni preveč motila: "Mislim, da se nam bo tudi Ivo Jan v nadaljevanju priprav na svetovno prvenstvo pridružil in da bomo z njim samo boljši, da bomo pridobili predvsem v napadu. So pa tudi drugi fantje dokazali, da lahko igrajo in mislim, da imamo za reprezentanco dovolj širok izbor igralcev."
Končni vrstni red na turnirju: 1. Slovenija 5 točk, 2. Francija 4 točke, 3. Norveška 2 točki, 4. Ukrajina 1 točka.
• Vilma Stanovnik
Pri kranjskem Triglavu so zadovoljni z naslovom ekipnih državnih pravkov
Primožu za povratek med elito manjka le en dober rezultat
Tako pravi njegov klubski trener Jani Grilc, ki se je na nedavnem državnem prvenstvu v Planici veselili tudi ekipnega uspeha skakalcev Triglava in naslova državnega prvaka mladega Bineta Zupana
SMUČARSKI SKOKI
Kranj - Letošnja zimska skalna sezona se je za kranjski skalni klub dobro začela. Čeprav na tekmah svetovnega pokala njihovi reprezentanti Primož Zupan Urh, Robert Kranjec in Primož Peterka z rezultati še niso pokazali, kako trdo so letos trenirali, pa njihov klubski trener Jani Grilc pravi, da jim to utegne uspeti že v naslednjih tednih.
"Ko smo pomladi v klubu začeli s pripravami na novo sezono, je bil naš cilj, da imamo v novi olimpijski sezoni v članski A reprezentanci vsaj dva ali tri tekmovalce. Lani je bil namreč član te reprezentance le Primož Zupan Urh. Naš načrt v klubu je uspel, saj sta se tako Robert Kranjec kot Primož Peterka izkazala v poletnem celinskem pokalu, kjer sta osvojila prvo in tretje mesto in si s tem pridobila mesto v svetovnem pokalu," pravi glavni trener pri kranjskem Triglavu Jani Grilc, ki ga kot večino ljubiteljev smučarskih skokov veseli predvsem povratek Primoža Peterke. "Res je imela slovenska reprezentanca v zadnjem obdobju tudi kar nekaj lepih uspehov, toda Primož Peterka je še vedno tisti, ki bi lahko reprezentanci dal poseben pečat. Treba je vedeti, da je Primož še vedno zelo mlad tekmovalec, da je v zadnjem letu veliko naredil, da se vrne med najboljše in da se je bistveno spremenil njegov odnos do dela. Spet se je začel boriti za uspeh in morda je ravno zaradi te želje po rezultatu na tekmah svetovnega pokala premalo sproščen. Na treningih, koje sproščen, namreč kaže že zelo visok nivo skakanja, ki bi v svetovnem pokalu zagotovo zadoščal za uvrstitev okoli petnajstega mesta. Zato mislim, da bi zanj samo en res dober rezultat na tekmah svetovnega pokala pomenil, da bi spet postal sproščen in začel tudi na tekmah skakati tehnično tako dobro, kot mu uspeva na trenin-
ROKOMET
Primož Peterka je na treningih vse boljši, na tekmah pa mu še manjka samozavesti.
gih," pravi Jani Grilc, ki se tudi zaveda, da so Primožu težave s hrbtenico tik pred začetkom sezone "vzele" pomembne tri tedne treninga, vendar pa bolečin sedaj ne čuti več.
Od Triglavovih kandidatov za nastop na olimpijskih igrah trenutno po načrtih ne gre tudi Primožu Zupanu Urhu. "On je pozimi in nato tudi poleti tradicionalno dosegal dobre rezultate, problem pa je nastal, koje šel na prvi sneg. Na Norveškem je bilo namreč nekaj smole, ker 90-metrska skakalnica ni bila pripravljena in zanj je bil očitno "usoden" hiter prehod na 120-metrsko napravo. Ves čas je namreč imel težave na zaletišču in ker enostavno ni šlo, smo se odločili, da nekaj časa na tekmah svetovnega pokala ne bo nastopal. Tako sva v zadnjem času opravila nekaj individualnih treningov, prav tako smo ga "vrnili" na 90-metrsko skakalnico. Trenutno trenira v Beljaku in zadnje
dni že kaže približevanje prejšnjemu nivoju skakanja iz poletja. Ce mu bodo treningi ta teden uspeli, bo že šel na tekmi v Preddazo, sicer pa bo treba še malo počakati," pravi trener Grilc, ki je seveda zadovoljen tudi z nastopi Roberta Kranjca, ki sicer skače malce spremenljivo, ima pa veliko željo po doseganju točk svetovnega pokala.
Za vsemi tremi reprezentanti imajo v klubu še mlajše adute, med njimi zlasti novega državnega prvaka na 90-metrski skakalnici iz prejšnjega tedna Bineta Zupana, pa tudi nekatere ostale. "Ostali naši tekmovalci bodo nastopali na tekmah nižjega ranga in se prek celinskega in Alpskega pokala skušali občasno uvrščati v reprezentanco. Kar nekaj jih je, presenečenje pa je z res hitrim napredovanjem Bine Zupan, ki je za seboj "potegnil" tudi ostale mladince. Tako se zaenkrat za prihodnost kluba res ni bati," pravi Jani Grilc in ne pozablja tudi na odlično delo z ekipo nordijskih kombi-natorcev, za katere pri Triglavu skrbi trener Gorazd Bertoncelj. Andrej Jezeršek, Marko Šimic pa tudi Anže Brankovič posegajo po vse boljših mednarodnih rezultati, zlasti pa veseli dobra forma našega najboljšega nordijskega kombinatorea 19-letnega Kranjča-
na Andreja Jezerska, kije prejšnji teden na tekmi svetovnega pokala osvojil 19. mesto in se močno približal potrditvi olimpijske norme.
Pri kranjskem Triglavu, kot pravi trener Grilc, pa tudi ne pozabljajo, da morajo fantje ob treningih poskrbeti za šolo. "Kljub napornim tekmovanjem in treningom je za šolanje fantov dobro poskrbljeno, prav tako nam je klub omogočil, da smo ob pomanjkanju denarja imeli dobre razmere za treninge. Vsi skupaj, tako trenerji kot tekmovalci pa imamo letos za delo še poseben motiv, saj radostno opazujemo, kako raste nova skakalnica na Bau-henku," z veseljem poudarja Jani Grilc.    • Vilma Stanovnik,
foto: Tina Doki
Norčič ni več trener pri Triglavu
Kranj - Nekdanji slovenski reprezentant v smučarskih skokih, zadnja leta pa trener pri kranjskem Triglavu Bogdan Norčič, ne bo več imel na skrbi mladih tekmovalcev kranjskega Triglava. "Bogdan je že pred dobrimi štirinajstimi dnevi v klubu predlagal, da bi imel svoje podjetje. Mi smo se s tem strinjali, saj je v zadnjem času večina skrbel za treninge japonskih skakalcev, svojega dela v klubu pa ni opravljal po dogovoru. Zato so bili naši skakalci nezadovoljni, mi pa smo ga prosili, naj se odloči, koga bo treniral. Ker se je odločil za Japonce, smo to sporočili na Zavod za šport, kjer je bil pač zaposlen, pri nas pa je bil zgolj trener. Na Zavodu za šport so z njim prekinili pogodbo o zaposlitvi. Mi ga seveda še malo ne "mečemo" iz kluba, a njegovo odločitev, da ne bo več treniral naših fantov, pač spoštujemo," pravi predsednik kranjskega Skakalnega kluba Jože Javornik in hkrati zanika vse namige, da bi Bogdan Norčič klub zapustil zaradi drugih nesporazumov. • V.S.
AKROBATSKO SMUČANJE_
Gale drugi v Lillehammerju
Kranj - Minulo nedeljo je bila v Lillehammerju na Norveškem prva letošnja tekma akrobatskih smučarjev za evropski pokal. Na njej je uspešno nastopil tudi naš reprezentant v akrobatskih skokih Miha Gale. Kot je sporočil pomočnik direktorja reprezentance Kranjčan Marko Klančar, je Miha prvič na tekmi izvedel trojni salto s tremi vijaki v zaporedju: prvi salto iztegnjen, drugi salto z dvema vijakoma in tretji salto z enim vijakom. Med najboljšimi evropskimi akrobatskimi smučarji je to zadoščalo za odlično drugo mesto, kar je za 24-letnega Miho Galeta lepa spodbuda pred nadaljevanjem olimpijske sezone.
Na tekmi svetovnega pokala v akrobatskem smučanju po grbinah pa je v Steambootu v Ameriki nastopil Kamničan Jani Pogačar in osvojil najprej 47. mesto, v paralelni vožnji po grbinah pa je bil 17. • V.S.
Odbojkarski derbi Kamničanom
Kamnik - Derbi prve državne lige med vodilnim Caleit Kamnikom in petouvrščeno ekipo Merkur LIP Bleda je tokrat po pričakovanju pripadel Kamničanom. Po odlični predstavi in zmagi od-bojkarjev Caleit Kamnika v sredini tekmi Pokala Top Teams je bilo pravzaprav pričakovati, da bodo
Naša ženska štafeta potrdila olimpijski nastop
Pokljuka - Z zasledovalnima tekmama žensk in moških se je v nedeljo na Pokljuki končala druga serija tekmovanj za letošnji svetovni pokal. Po pričakovanjih je zmaga v ženski konkurenci šla na Švedsko z Magdaleno Forsberg, med moškimi pa je bil najboljši Francoz Raphael Poiree. Edina
ki je bila odlična šesta in s tem potrdila olimpijsko normo. Za Slovenijo so nastopile: Lucija La-risi, Andreja Grašič, Dijana Gru-diček in Tadeja Brankovič. Žal je v soboto šlo slabše našim fantom, ki so v štafetni preizkušnji zasedli deveto mesto in za dobre štiri sekunde zgrešili olimpijsko normo.
Pomembne točke krompirčkov
Kranj - Po nepričakovanem porazu v Izoli so se zdaj Ločani "znesli" nad Sevnico. Zelo pomembno zmago pa so v boju za obstanek v 1. B moški ligi zabeležili rokometaši CHIO Kranja. To sta glavni značilnosti zadnjega rokometnega vikenda.
Loški rokometaši so v zadnjem krogu gostili Sevnico in visoko zmagali. Po zmagi so na začasnem tretjem mestu, ko pa bodo odigrali preložene tekme, bodo Ločani izgubili nekaj mest. Vseeno pa še naprej ostajajo največje pozitivno presenečenje elitne rokometne lige. Trener Ilija Puljevič je naredil veliko delo, saj je ekipo brez pravih zvezd pripravil za velike dosežke v ligi, kije ena najmočnejših v Evropi. Če bo uprava, ki sicer dobro dela, lahko sledila igralskim dosežkom, se v Škofji Loki lahko nadejamo še boljšim obetom.
TAidi "krompirčki" se od svojih navijačev poslavljajo s pomembno in visoko zmago. Tokrat so brez težav premagali najslabšo ekipo lige z desetimi goli razlike, kar bi v nadaljevanju lahko igralo pomembno vlogo. Zdaj upravo kranjskega ligaša čaka obdobje, ko bodo lahko uredili "težave" v ekipi in klubu. Sier pa so v zadnjem krogu za presenečenje poskrbeli Koprčani, ki so na gostovanju v Kozini premagali vodilne perutninarje in na prvo mesto postavili Goričane. Sicer pa je l.B moška liga že dobila konture. Med zadnjimi petimi ekipami in ostalimi moštvi je nastala velika razlika. Med Hrastničani, Kranjčani, Se-žanci, Litijani in Ižanci sta v prednosti prva dva. Ekipo, ki bo izpadla, gre vsekakor iskati med našteto peterico. V 1. B ženski in drugi moški ligi ni bilo v zadnjem krogu presenečenj. Rokometašice kranjske Planine so bile blizu uspehu proti Zagorjankam, na koncu pa so zmagale izkušnje. V drugi ligi so Savčani izgubili v Grosupljem, Radovljica pa bo tekmo s Krškim odigrala po novem letu.
Rezultati: 1. liga moški: Rudar - Velika Nedelja 28-26; Termo-Sevnica 27-19; Trimo Trebnje - Mobitel Prule 67 24- 30; Ostale tekme bodo odigrane med tednom. Po jesenskem delu prvenstva so prvi Celjani. Ločani so trenutno tretji, po odigranih preloženih tekmah bodo nekaj mest izgubili, koliko, bo odvisno od rezultatov.
1. B moška liga: Pivka Perutninarstvo - Cimos Koper 21-23; CHIO Kranj - Mokerc KIG 33-23; Šmartno 99-Gorica Leasing 25-29; Goriš-nica - Ormož 27-26; Mitol Pro Mak Sežana - Novoles 28-23; Dobova - Dol TKI Hrastnik 43-25; Jesenski prvaki so Goričani, CHIO Kranj je deveti.
1. B liga ženske: Tenzor - PUV Nivo Celje 28-20; Celeia - Keting 36-27; Planina-Zagorje 17-22; Novo mesto - Branik 13-19; Jadran -VIAS Šentjernej 23-29; Rače - Polje 10-39; 2. liga moški: Atom Krško - Radovljica - preloženo; Sviš - Krim 27-22; Ajdovščina - Drava 28-22; Grosuplje - Sava 30-23; Radgona - Črnomelj 36-33.
• M. Dolanc
domačini tekmo dobili še bolj gladko, toda Blejci so pokazali, da zmaga prejšnji vikend ni bila naključje in odbojkarji Kamnika so se morali za novo zmago kar potruditi. Seveda pa tudi ni za pričakovati, da bodo državni prvaki vsako tekmo odigrali prav briljantno, saj se bo ob tempu igranja tekem sobota - sreda (Kamničani so že v nedeljo odpotovali na tekmo evropske lige na Poljsko) zagotovo poznala tudi utrujenost. Caleit Kamnik : Merkur LIP Bled 3:0 (21, 24, 18). Tudi pred zadnjim jesenskim krogom so v vodstvu odbojkarji Caleit Kamnika (21 točk), ki so še za točko povečali naskok pred Fužinarjem in Salonitom (19). Vodilnim trem ekipam sledita Maribor (14) in Merkur LIP Bled (11 točk), Blejci pa imajo dve točki naskoka pred Šoštanj Topolšico.
V ženski konkurenci so naslov jesenskih prvakinj po pričakovanju osvojile igralke Nove KBM Branika pred Ljubljano in HITom iz Nove Gorice.
V 2. DOL so odbojkarji Astec Triglava prišli do novih točk na gostovanju pri precej zdesetkani ekipi Prvačine in se s 16 točkami povzpeli na 4. mesto. Prvačina : Astec Triglav 0:3 (-21, -12, -16). Nepričakovano pa so doma izgubili igralci Termo Lubnika. Tokrat je bila Izola boljša z 1:3 (-21, 22, -24, -20). Škofjeločani so pred zadnjim jesenskim krogom s 15 točkami na 5. mestu.
Odbojkarice 3S Kamnika so se zopet izenačile po točkah z vodilnim Benediktom, ki je izgubil s Ptujem. Kamničanke si tokrat
PESKANJE NA SNEGU
niso privoščile nobene ležernosti in dokaj zanesljivo premagale Kočevje - 3:0 (16, 18,18). Manj uspešna pa je bila ekipa Bleda, ki je izgubila v Mislinji s 3:0 (21, 17, 16), in ekipa Mladi Jesenice, ki je izgubila v Ljubljani s 3:0 (15, 17, 16). Odbojkarice 3S Kamnika sp na drugem mestu z lepimi izgledi, da tam ostanejo tudi po zadnjem jesenskem krogu, bolj zaskrbljujoč pa je položaj Blejk, ki so trenutno na devetem mestu, ki bi jim na koncu sicer še vedno zagotavljal dodatne kvalifikacije, le malo izgledov pa je za rešitev ekipe Mladi Jesenice, ki je do sedaj osvojila samo eno točko in bi morala za obstanek pomladi kar presenečati.
V 3. DOL pri moških so odbojkarji Astra Telekoma iz Žirovnice vnaprej odigrali tekmo zadnjega jesenskega kroga in si z zmago v Kočevju (1:3) zagotovili jesenski naslov. Neuspešni pa so bili zopet odbojkarji Iskra Mehanizmi Kropa. Doma so izgubili z Logatcem z 0:3 in bodo jesenski del končali na zadnjem mestu. Figura Kamnik je pred zadnjim krogom na 2. mestu, Merkur LIP Bled II pa na šestem. V ženski konkurenci 3. DOL so igralke Bohinja doma izgubile s Črnomljem (1:3), doma je izgubila tudi ekipa ŽOK Partizan Sk. Loka (Interval A Izola -2:3), prvo zmago pa je zabeležila ekipa Pizzeria Morana, ki je doma ugnala ŽOK Šentvid s 3:2. Še vedno je v vodstvu ekipa Koper Mlade, ŽOK Partizan Šk. Loka je na 8. mestu, Bohinj na 9., Pizzeria Morena pa še vedno na 12. mestu. • Branko Maček
Andreja Grašič je v vse boljši tekaški formi, žal pa na strelišču še prevečkrat zgreši.
med našimi tekmovalci je točke na nedeljski tekmi osvojila Andreja Grašič iz Križev, ki je bila 20.
Sicer pa je v četrtkovem obračunu na moški individualni tekmi na 20 kilometrov slavil Rus Pavel Rostovcev, naš najboljši in edini s točkami pa je bil Tomas Globočnik na 24. mestu.
Lepo presenečenje je nato v petek pripravila naša ženska štafeta,
Sicer pa so v tekmi štafet med ženskami zmagale Nemke, med moškimi pa so presenečenje pripravili Avstrijici, ki so ugnali vso konkurenco.
Naši biatlonci in biatlonke §o se včeraj že podali na novo preizkušnjo v slovaški Osrblie, ki bo ta teden tretje prizorišče biatlonskih tekem svetovnega pokala.
• Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Košir tretjič letos najboljši
Kranjska Gora - 28-letni deskar iz Kranjske Gore Dejan Košir je na tekmi v paralelnem veleslalomu za svetovni pokal serije FIS v kanadskem Mont St. Anne minulo soboto znova slavil zmago in se z njo še utrdil na prvem mestu skupnega seštevka te discipline. Odlično se je odrezal tudi na nedeljskem paralelnem slalomu, ko je osvojil tretje mesto. Drugi slovenski tekmovalec Tomaž Knafelj je bil v soboto 37., v nedeljo pa 29.
S tekmama v Kanadi se je končal letošnji del svetovnega pokala, de-skarji pa bodo na novi tekmi svetovnega pokala FIS nastopili spet 8. januarja v švicarski Arosi. • V.S.
LOKOSTRELSKI BIATLON_______,__
Zupan med elito drugi
Pokljuka - Minulo soboto so se po biatlonskih progah na Pokljuki pomerili še lokostrelski biatlonci. Naši organizatorji so na tekmovanje svetovnega pokala povabili najboljših petnajst v moški in ženski konkurenci. Med moškimi je zmagal Rus Andrej Markov s časom 20.13
(2) , takoj za njim pa se je uvrstil najboljši slovenski tekmovalec v bia-tlonskem lokostrelstvu, Andrej Zupan iz Mošenj, s časom 20.32 (3). Tretji je bil svetovni prvak, Italijan Alberto Peracino s časom 20.36 (6). Med ženskami je zmagala Rusinja Olga Kozlova s časom 21.31
(3) , druga je bila Italijanka Stefania D'Andrea s časom 23.04 (1), tretja pa Rusinja Ekaterina Logunkina s časom 23.34 (6). • V.S.
Marko Primožič je letošnji najmlajši Bloudkov nagrajenec za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa
Ločani bi si zaslužili tudi plavalni bazen
"Moje delo nikoli ni bilo povezano z vrhunskim športom. Vedno pa sem rad delal z mladimi in tudi sam užival v športu," pravi profesor športne vzgoje, ki sicer že skoraj štiri leta
kot ravnatelj vodi Osnovno šolo Škofja Loka - mesto, še vedno pa se ni odrekel poučevanju športne vzgoje in rokometa.
Škofja Loka - Bloudkova priznanja, najvišja državna priznanja na področju športa, vsako leto dobi nekaj najboljših slovenskih športnikov, med nagrajenci pa so vedno tudi takšni, ki se jim na ta način njihovi klubi, občine in država skušajo zahvaliti za pomembne prispevke k razvoju našega športa. Prav slednje nagrade, za razvoj športa, navadno dobijo športni funkcionarji ob upokojitvi ali življenjskih jubilejih. Letos pa je bil med nagrajenci, dobitniki Bloudkove plakete, tudi Marko Primožič iz Škofje Loke, ki je pri 41 letih že s svojim dosedanjim delom veliko prispeval, da je šport otrok in mladine dobil pri nas večjo veljavo. Pripravil je pravilnik o statusu športnika, ki ga je poleg škofjeloških šol povzelo precej osnovnih šol v Sloveniji, velike pa so tudi njegove zasluge za uspeh mladih škofjeloških rokometašev. Bil je tudi snovalec nove organiziranosti športa v Škofji Loki, od leta 1998 pa je tudi predsednik sveta Zavoda za šport. Je član Fundacije za financiranje športnih organizacij, aktivno sodeluje v predsedstvu Združenja rokometnih trenerjev Slovenije, vodi državno osnovnošolsko tekmovanje v rokometu, je glavni urednik strokovne revije Trener rokometa, potrditev za uspešnost svojega dela pa je dobil že pred petimi leti, ko je pridobil naziv svetnik, ki ga v okviru napredovanja v nazive podeljuje ministrstvo za šolstvo, znanost in šport inje najvišji naziv na področju šolstva.
Čeprav ste zadnja leta postal Škofjeločan, pa ste doma iz Poljanske doline. Je imel šport pri vas doma veliko vlogo?
"Doma sem iz Podgore. Sem pr-vorojeni sin v družinj s šestimi otroki in težko rečem, da bi bil pri nas kdo, ki bi se resno ukvarjal s
Najmlajši dobitnik letošnje Bloudkove plakete za prispevek k razvoju slovenskega športa je Škofjeločan Marko Primožič.
delo, mi je še vedno ostalo dovolj časa in predvsem veselja za šport in prvi, ki meje zanj resno navdu-šiL je bil moj učitelj športne vzgoje Janez Bizjak."
Šport mladih iz Poljanske doline je bila pred leti predvsem košarka. Gotovo tudi za vašo generacijo?
"Res je bila košarka prva izmed športnih iger, s katerimi smo se ukvarjali. TUdi jaz sem dve leti in pol kot prvi šport poznal košarko. Ob tem sem zelo rad tudi smučal. Spomnim se, da mi je oče, ki je po poklicu mizar, že kmalu naredil prve smuči in s smučanjem sem imel veliko veselja v mladosti in ga imam še sedaj. Spomnim se, da sem že kmalu zmagal na šolskem smučarskem tekmovanju v Gorenji vasi. Najboljši smo se nato udeležili občinskega tekmovanja z loškimi smučarji. Ti so že trenirali in tekmovali v smučarskem klubu. Šter, Valič in drugi so bili takrat za nas "profesionalci" in na tekmi jim nismo prišli niti blizu..."
Tudi rokomet je bil pred tride-
Marko Primožič z družino: ženo Dušo, hčerko Evo in sinom Rokom.
športom. Morda pa je bilo to v mojih genih, saj sem se že zelo zgodaj navduševal nad vsemi športi, za katere smo na vasi imeli vsaj majhne možnosti. Dobro se spomnim, da sem že kot otrok zato imel probleme s policijo, saj smo otroci na pokošenih travnikih igrali nogomet. Eden od sosednjih kmetov tega pač ni maral in kar nekajkrat smo se zaradi nogometa morali zagovarjati... Vendar seveda to veselja nas otrok do športa ni preprečilo, kjer je bilo le mogoče, smo se podili za žogo, igrali košarko in poleti plavali v bližnji Sori. Tudi kasneje v nižjih razredih osnovne šole na Trebiji pravih pogojev za šport ni bilo, marsikaj pa se je spremenilo, ko sem prišel v šolo v Gorenjo vas. Bil sem namreč v prvi generaciji, Jci je v petem razredu stopila v novo šolo. Čeprav je bilo marsikdaj na domači kmetiji treba poprijeti za
setimi leti na Škofjeloškem bolj poznan v Selški dolini in Škofji Ijoki. Vi pa ste eden prvih, ki ste z njim poskušali na Poljanskem?
"Takrat, ko sem hodil v sedmi razred, je bil eden od pomembnih mož škofjeloškega rokometa Igor Stupnišek. Rokomet seje res igral v Selški dolini in Škofji Loki, želja rokometašev pa je bila, da se začne hitrejši razvoj tudi v Poljanski dolini. Tako je Igor Stupnišek prišel prvič k nam v Gorenjo vas in kar nekaj fantov se nas je odločilo, da se vpišemo v rokometni krožek. Mislim, daje Igor prišel k nam v šolo devetkrat in nas toliko pripravil, da smo prvič sodelovali na občinskem tekmovanju. Čeprav so v drugih ekipah igrali celo slovenski reprezentanje in seveda nismo imeli možnosti za dobre dosežke, nam to ni vzelo veselja, žal pa so takrat začeli veljati portoroški sklepi in vodilni Škofjelo-
prepričan, da je vaše mesto v šoli, med otroki?
"Ja, to sem ugotavljal že v srednji šoli in na fakulteti, prvo službo pa sem dobil na Osnovni šoli Petra Kavčiča, saj sta bili takrat obe loški osnovni šoli v dveh stavbah. Na začetku mi je z nasveti veliko pomagala moja mentorica prof. Milena Kordež in njene izkušnje so bile zame na strokovnem področju zelo pomembne. Že takrat sem sodeloval pri različnih dejavnostih, povezanih s športom na razredni stopnji. Še danes namreč mislim, da je izredno pomembno,
ški funkcionarji so odločili, da se bo v Poljanski dolini razvijala le košarka. Igorja Stupniška k nam ni več bilo. So me pa v šoli vseeno prepričali, da sem se udeležil vaditeljskega rokometnega tečaja v Škofji Loki in tako sem prvič postal igralec in trener rokometa. To je bilo seveda težko, saj nisem imel skoraj nobenih trenerskih izkušenj, pa tudi trenirati enako stare prijatelje ni vedno najlaže."
Kljub temu prve trenerske izkušnje gotovo niso bile slabe, saj tega dela do današnjih časov nikoli niste opustili?
"Tudi ko sem začel obiskovati škofjeloško gimnazijo, sem na gorenjevaški osnovni šoli ostal rokometni trener, poleg tega pa sem igral še nogomet za žirovsko Al-pino. Poleg tega sem v gimnazijskih letih veliko časa posvetil organizaciji različnih tekmovanj, saj me je šport iz leta v leto bolj veselil, trenersko delo pa še posebej. Tako sem sklenil, da se vpišem na Fakulteto za šport. Če ne bi bil sprejet, bi bil najbrž športni novinar, zanimala pa me je tudi zgodovina. Toda sprejemne izpite sem opravil, še dobro se spominjam, da sem jih delal skupaj s košarkarjem Petrom Vilfanom, ki pa mu ni uspelo. Kar nekaj fantov iz naše doline si je takrat želelo študirati na Fakulteti za šport in spominjam se, kako sva z Bogdanom Erznožnikom iz Žirov trenirala, da bi precej težke izpite iz različnih športov tudi opravila. Moram priznati, da sem imel največ težav s plavanjem. Drugih izkušenj kot izkušenj iz Sore pač nisem imel. In ko sem opravil izpit plavanja, sem vedel, da mi bo uspelo tudi doštudirati... Je pa res, da sem se plavanju nato veliko posvečal in kasneje tudi poučeval različne tečaje, hodil z otroki v šolo v naravi in bil med pobudniki, da se je plavanje na osnovni šoli Ivana Groharja začelo že v drugem razredu in to v naši neposredni bližini, v domu centra slepih v Stari Loki. S plavanjem so nato otroci nadaljevali v tretjem razredu in šli v četrtem razredu v šolo v naravi. Rezultati so bili kmalu vidni, saj se tako nauči plavati okoli 95 odstotkov učencev. Podoben sistem plavanja imamo sedaj tudi v osnovni šoli Škofja Loka - mesto. Je pa res, da za tak način učenja plavanja morajo nekaj denarja prispevati tudi straši, nekaj pa ga doda občina. Precej težav je tudi, ker v Škofji Loki ni ne odprtega ne pokritega plavalnega bazena in moja želja je, da bi tega čimprej dobili. Seveda je precej odvisno od odločitve stroke, predvsem pa od denarja. Mislim pa, da bi si Škofja Loka in njeni prebivalci bazen res zaslužili."
Po končanem študiju ste bil že
je gotovo zahtevalo veliko časa in moči, je bilo uvajanje pravilnika o statusu športnika v osnovne šole. Kako je potekalo?
"Ko sem se lotil tega dela, sem ugotavljal, da stvari seveda niso bile zakonsko urejene in da so nekateri otroci, ki so se ukvarjali s športom, treninge izkoriščali za odhode iz šole in niso opravljali določenih nalog. Po drugi strani učitelji niso vedeli, kako ravnati z učenci, ki jim treningi in tekme vzamejo ogromno časa. Zato je bilo treba šolski in trenažni proces uskladiti, kajti želja tako nas
Ob tem, ko se pogovarjava o veliko nalogah v šolstvu in športu še posebej, bi lahko rekla, da vam prostega časa in časa za družino ne ostane veliko?
"Če ne bi imel res razumevajoče žene in otrok, bi mi za vse skupaj gotovo dostikrat zmanjkalo časa in tudi poguma. Danes sicer težko rečem, kaj je zaradi mojega dodatnega dela družina izgubila, vendar pa vem, da sem se ji v prostih trenutkih posvečal, kot je bilo največ mogoče. Seveda smo se vsi skupaj velikokrat našli pri športu, ki ga imamo radi. Šest-
Kljub temu da se je sam naučil plavati v Sori in da je imel na začetku študija največ težav ravno s plavanjem, Marko Primožič uživa ob poučevanju mladih plavalcev.
kako se športna vzgoja začrta v prvih razredih osnovne šole."
So bile vaše izkušnje pri organizaciji športa odločilne tudi za kasnejšo odločitev prevzemanja ravnateljskega dela?
"Koje naša takratna ravnateljica Bogomila Krvina odšla v pokoj, mi je novi ravnatelj Zlatko Košič ponudil mesto pomočnika ravnatelja. Mislim, da ravno zato, ker je videl, da mi organizacijske naloge res ležijo. Kajti v športu je veliko dela usmerjeno v organizacijo, če omenim le načrtovanje sistemov tekmovanj. Zame pa je bilo to delo nov izziv in ob pomoči ravnatelja Zlatka Košiča sem dobil veliko potrebnih izkušenj, ki mi sedaj, ko sem že skoraj štiri leta sam ravnatelj na osnovni šoli Škofja Loka - mesto, velikokrat pridejo prav. Seveda sem se veliko naučil tudi sam, ob dodatnem šolanju in tudi precej neprespanih nočeh, ko se sorazmerno mlad človek, ko ima naenkrat veliko odgovornost, mora odločati o pomembnih rečeh."
Med pomembnejšim delom, ki
učiteljev kot staršev in otrok je bila, da otroci ob športu ne zanemarijo šole in da so športniki lahko tudi dobri šolarji. Na srednješolskem področju je bilo to rešeno s športno gimnazijo, na osnovnošolskem pa ne. Takrat, leta 1992 in leto kasneje, sem imel srečo, da sem naletel na kar nekaj sodelavcev, tako v Škofji Loki kot Ljubljani in drugje, ki smo skupaj razmišljali o novem pravilniku in na naši šoli, OŠ Ivana Groharja smo takrat uveljavili prvi pravilnik, ki govori o pravicah in dolžnostih učenca športnika. K sreči sem imel na šoli veliko podporo vsega kolektiva, ki je v praksi poizkusil, kako pravilnik deluje. Vse do leta 1996, ko je začel v Sloveniji veljati pravilnik o statusu učencev z večjimi obremenitvami, pri nastanku katerega sem s svojimi pripombami in izkušnjami tudi sodeloval. Ta ne govori le o športnikih, ampak tudi o ostalih, ki se ukvarjajo z drugimi izven-šolskimi dejavnostmi kot je na primer glasba in podobno."
Marko Primožič že vrsto let skrbi za mlade loške rokometaše, ponosen pa je, da je v vrstah prvoligaša Terma tudi veliko domačih igralcev.
najstletni sin Rok igra rokomet in mi tudi že pomaga na treningih rokometa, rad pa ima tudi druge športe. Tudi mlajša hči Eva sedaj igra rokomet. Kljub temu da sta oba izbrala rokomet, pa bi mi bilo vseeno, če bi se odločila za katerega od drugih športov, saj je zame pomembno, da prosti čas preživita zdravo. Tudi žena ima rada rekreacijo. Skupaj smučamo, tečemo na smučeh..."
Ko govorim z dobitniki nagrad za prispevek k razvoju športa, so to navadno starejši, ob upokojitvi. Za vas lahko rečem, da imate pred seboj še veliko možnosti prispevka k razvoju. Kaj pa vam zato pomeni Bloudkova plaketa?
"Zame to pomeni, da šport mladih pridobiva na pomenu. Sam sem se namreč vedno ukvarjal res samo s športom mladih in imel pri tem delu veliko veselja. Zame vrhunski šport ni zanimiv, tam je potreben povsem drug način dela in ta me ne zanima. Zanima pa me to, da mladi - pa naj se kasneje usmerijo v vrhunski šport ali ne - dobijo priložnost in da zdravo živijo. Pri tem moram povedati, da sem imel v Škofji Loki veliko podpore, saj je prav naša občina znana po tem, da se tako rekoč klubi in društva "tepejo" za proste ure v športni dvorani in telovadnicah in da te nikoli niso prazne. Marsikje ni tako in mislim, da je eden pomembnih vzrokov ta, da v občini v športu dela še ogromno ljudi, ki za svoje delo ne dobijo plačila. Edino plačilo jim je užitek ob pogledu na mlade, ki šport izberejo za izpolnitev svojega prostega časa. In tudi sam najbolj uživam, ko ob delu ravnatelja nekaj ur na teden še vedno preživim z otroci v telovadnici."
• Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki in arhiv Marka Primožiča
Torek, 18. decembra 2001
GOSPODARSTVO / marija.volcjak@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «15. STRAN
Vroča voda in "vroče"
besede
V Toplarni Železniki so prepričani, da občina namenja premalo denarja za izgradnjo vročevodnega omrežja v Železnikih in da se tudi premalo prizadeva za pridobitev državnega denarja. Župan Mihael Prevc očitke zavrača in dokazuje, da je občina v zadnjih treh letih v toplifikacijo vložila skoraj 80 milijonov tolarjev.
Železniki - V Železnikih so že ob koncu sedemdesetih let postavili toplarno za daljinsko ogrevanje z biomaso (lesnimi ostanki), ki ni samo najstarejša, ampak je še vedno tudi največja tovrstna toplarna v Sloveniji. Iz nje se ogrevajo vsa podjetja in družbene ustanove v Železnikih, poleg tega pa tudi okrog 370 stanovanj in 75 hiš. Po načrtih naj bi v petih letih priključili na toplovod še 180 hiš, letos bi jih morali sto. To se ni zgodilo, spodbudilo pa je precej burno razpravo o toplifikaciji. Polemika je dosegla vrhunec, ko se je župan Mihael Prevc odločil, da informacije o poteku izgradnje vročevodnega omrežja, ki jo je napisal Ivan Fajfar, direktor Toplarne Železniki, ne bo objavil v občinskem časopisu Rati-tovška obzorja.
Kot v spornem članku navaja Ivan Fajfar, so letos predvidevali izgradnjo vročevodnega omrežja v Dašnici I (drugi del), priklop športne dvorane, del naselja Češ-njica - Dolinca ter nekaj objektov Na Kresu (za pošto). Načrta ne bodo v celoti izpolnili, izpadla bo Dašnica I. Za to so po mnenju direktorja Toplarnevsaj trije razlogi. Prvič: občina Železniki bi morala pridobiti projektno dokumentacijo, lokacijsko ter gradbeno dovoljenje že lani, za kar je v proračunu tudi rezervirala denar, vendar je to odložila na letošnje leto, tako da za ta del trenutno še ni gradbenega dovoljenja. Drugič: občina je iz proračuna namenila bistveno manj denarja, kot predvideva na občinskem svetu sprejeta energetska zasnova občine. In tretjič: ker projektna dokumentacija ni bila pravočasno izdelana. Toplarna Železniki kljub izpolnjevanju vseh drugih pogojev marca letos ni mogla kandidirali na razpisu republiškega ekološko razvojnega sklada za pridobitev dokaj ugodnih posojil.
In kakšni so izgledi za nadaljnje uresničevanje projekta toplifika-cije mesta Železniki? "Na to vprašanje bomo poskušali dobili odgovor na skupnem^ sestanku solastnikov Toplarne Železniki. Menimo, da se izvajanje projekta ne sme ustaviti in da bi morali najprej zaključiti izgradnjo v Dašnici I, II in III, nato pa nadaljevati v naseljih Log, Racovnik in Trnje. Uresničevanje teh načrtov bo odvisno od finančnih možnosti. Denar bi bilo možno zagotoviti z najetjem posojila (pogoj so izdelani projekti in pridobljena dovoljenja), z odločitvijo Alplesa, Do-mela, Nika, občine in drugih solastnikov Toplarne Železniki, da dokapitalizirajo družbo, s finanč-
Ivan Fajfar
no udeležbo zainteresiranih odjemalcev toplotne energije in s pridobitvijo nepovratnih državnih sredstev, pri čemer pa bi večjo vlogo morala prevzeti občina," pravi Ivan Fajfar in poudarja, da bodo v Toplarni začeli tudi s pripravljalnimi deli za zamenjavo triindvajset let stare kurilne naprave z novejšo, sodobnejšo in računalniško vodeno napravo. Na podlagi študije izvedljivosti se bodo odločili, ali bodo izbrali napravo, ki bo poleg toplotne energije omogočala pridobivati tudi električno. Posodobitev načrtujejo čez tri ali štiri leta.
Občina nima pravega odnosa
Direktor Ivan Fajfar je v spornem članku opozoril tudi na to, da je občinski svet v preteklosti sprejel kar nekaj sklepov glede topli-fikacije, ki pa se ne uresničujejo, čeprav naj bi bili za občinsko upravo zavezujoči. "Med svetniki in v javnosti se tudi širijo govorice, koliko denarja namenja občina za toplifikacijo. To ne drži. Občina kot nepovratna sredstva namenja denar le za izdelavo projektov in dovoljenj, ves ostali denar pa vlaga v Toplarno kot lastniški delež in s tem v primerjavi z ostalimi družbeniki povečuje delež," navaja Ivan Fajfar in dodaja, da nekateri očitno pozabljajo tudi na to, da se bo z izgradnjo omrežja za daljinsko ogrevanje občutno izboljšala kakovost zraka, kar opravljene meritve že dokazujejo. Pri tem je pomembno tudi to, da za pridobivanje toplotne energije
izkoriščajo lesne ostanke in da so torej neodvisni od uvoza in raznih naftnih šokov. Na leto porabijo 30.000 kubičnih metrov lesnih ostankov, od tega jih tretjino dobijo od Alplesa, ostale pa od zunanjih dobaviteljev. "Izjava župana, daje daljinsko ogrevanje nadstan-dard, je milo rečeno smešna, saj ogrevanje z virom energije, ki prispeva k izboljšanju kakovosti zraka in bivalnega okolja ter k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida oz. toplogrednih plinov, ni nadstandard, ampak obveza občine, da na tem področju sledi državnim in mednarodnim standardom," pravi Fajfar in dodaja, da bi občinska uprava z županom na čelu in svetniki (razen nekaterih izjem) morali imeti bistveno boljši odnos do toplifikacije mesta. Sistem daljinskega ogrevanja omogoča vsem, ki se imajo možnost priključiti, prihranke pri ogrevanju, cena pa je po zagotovilih direktorja kljub podražitvi zimske tarife na 7,54 tolarja in letne na 6,07 tolarja za kilovatno uro (brez davka na dodano vrednost) še vedno zelo ugodna ter konkurenčna ostalim sistemom daljinskega ogrevanja v Sloveniji in tudi drugim energentom.
Energetska zasnova ni obvezujoča
Na vprašanje, zakaj je občina zavrnila objavo prispevka v Rati-tovških obzorjih, župan Mihael Prevc odgovarja, da zato, ker je v
njem veliko neresničnih obtožb in ker se je direktor pod članek podpisal kot predsednik odbora za toplifikacijo Železnikov. "Očitek, da občina premalo vlaga v toplifikacijo mesta, zavračam, saj je v zadnjih treh letih vložila skoraj 80 milijonov tolarjev in je bila v tem času edina med solastniki Toplarne, ki je za to namenjala denar. Občina po zakonu lahko vlaga denar v Toplarno, ki je družba z omejeno odgovornostjo, le tako, da povečuje svoj lastninski delež. Čeprav se je s takšnim načinom strinjal tudi nadzorni svet Toplarne, pa konkretnega predloga za povečanje deleža na podlagi preteklih kapitalskih vložkov ni podprl. Zdaj je delež občine približno 20-odstotni, ob upoštevanju vložkov pa bo porasel na 35 odstotkov," je dejal župan Mihael Prevc in poudaril, da občina od vložka v toplarno ne pričakuje nikakršnih dobičkov in da so ti vložki po vsebini skorajda enaki njenim vlaga-
njem nepovratnih sredstev v parkirišča, športna igrišča v druge objekte. Energetska zasnova, za katero se je sicer izkazalo, da ni dobra in dajo bo treba za pridobitev državnega denarja razširiti na celotno občino, res predvideva občinske vložke, vendar finančno ni obvezujoča, ampak je za občino obveznost sprejeti proračun, pravi župan in še dodaja, da je dejavnost oskrbe s toplotno energijo izbirna neobvezna lokalna javna gospodarska služba, občina pa je dolžna zagotavljati denar najprej za obvezne službe. To se je pokazalo tudi lani, ob sprejemanju proračuna za letos, ko je svet zavrnil amandma, da bi iz postavke za posodobitev regionalnih cest namenili 12 milijonov tolarjev za toplifikacijo.
"Tudi očitek, da je občina pripravo projektne dokumentacije in dovoljenj odložila na letos, ne drži, je pa res, da tega dela ne teoretično in ne praktično ni bilo možno izvesti v kratkem času. Občina je 27. oktobra lani začela s postopkom zbiranja ponudb za izdelavo projektov, decembra je z izbranim izvajalcem, podjetjem Install iz. Ljubljane, podpisala pogodbo, julija letos je pridobila lokacijsko dovoljenje in mesec kasneje vložila na upravno enoto vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. To je bil tudi razlog, da je denar, ki ga je za plačilo projektov rezervirala v lanskem proračunu, prenesla v letošnjega," je dejal župan in poudaril, da so se prav zaradi takšnih očitkov pred ne-
Mihael Prevc
davnim dogovorili, da bo investitor, to je toplarna, tudi sam vodil postopke za pridobitev projektov in dovoljenj. V občinski upravi zavračajo tudi očitek, da se občina ne prizadeva za pridobitev državnih nepovratnih sredstev, in kot dokaz navajajo podatek, da so lani dobili od države 12 milijonov tolarjev in da so ta denar kot vložek tudi prenesli v Toplarno. Da je Toplarna lani lahko kandidirala na razpisu ekološko razvojnega sklada, so tudi sprejeli odlok o izvajanju javne gospodarske službe o oskrbi s toplotno energijo, s katerim so izvajanje te službe zaupali Toplarni. "V občini podpiramo razvoj daljinskega ogrevanja in se tudi zavedamo, da bomo le z medsebojnim sodelovanjem, ne pa z očitki, naredili kaj dobrega za Železnike. Moja izjava, da je daljinsko ogrevanje nadstandard, pa izhaja predvsem iz tega, da je občina najprej dolžna poskrbeti za obvezne gospodarske javne službe, šele potlej pa za neobvezne. Dokler nimamo urejenih cest in kanalizacije ter zagotovljene normalne oskrbe s pitno vodo, toliko časa je zame toplifikacija nadstandard," pravi župan in poudarja, da občina v zadnjih treh letih ni vložila toliko denarja v kanalizacijo in v oskrbo s pitno vodo, kot ga je v toplifikacijo. V občinski upravi ob tem tudi obžalujejo, daje polemika o toplifikaciji prav v času, ko občina prevzema v upravljanje dve obvezni gospodarski javni službi, to je čiščenje odpadnih voda in oskrbe s pitno vodo, saj bi pri tem kot resen ponudnik storitev lahko sodelovala tudi Toplarna.
• Cveto Zaplotnik
Preoblikovanje kranjske Save
Poslovna skupina Sava se je zaradi pospešene rasti organizacijsko preoblikovala in bo novo leto začela z dvaindvajsetimi aktivnimi družbami.
Kranj - Gumarska dejavnost se bo organizirala v samostojno družbo Savatech, v okviru katere bo delovala tudi novoustanovljena mešana družba Sava - Schaefer. Delniška družba Sava kot obvladujoča družba skupine se bo preoblikovala v holding, štiri trgovska podjetja Chemo, Astra Tehnična trgovina, Guma in Savatech Trade pa bodo združila dejavnost in zaposlene v delniško družbo Sava Trade.
Kot so na četrtkovi novinarski konferenci povedali predsednik uprave Janez Bohorič in njegovi najožji sodelavci, se bo dejavnost gumarskih programov, ki je bila doslej pod okriljem matičnega podjetja Sava, organizirala v samostojno družbo Savatech s sedežem v Kranju, delniška družba Sava kot obvladujoča družba skupine pa se bo preoblikovala v holding, ki bo vključeval naloge upravljanja in financiranja skupine, skupne poslovne funkcije in del poslovnih servisov. Za ustanovitev Savatecha so se odločili zaradi oblikovanja poslovne skupine in njene pospešene rasti, k temu pa je prispevala tudi prodaja gu-menotehničnih izdelkov, ki narašča iz leta v leto in predstavlja danes četrtino vseh prihodkov skupine. Medtem ko se bo poslovna skupina širila tudi v druge dejavnosti, predvsem v kemijo in turizem, se bo gumarstvo posodabljalo ter povečevalo produktivnost in dodano vrednost, pri tem pa bodo
gumarske programe razvijali na osnovi lastnega znanja in z iskanjem novih zavezništev. Savatech bo postal nosilec razvoja gumarske dejavnosti v poslovni skupini, pod njegovim okriljem pa bodo delovali še ptujska Sava Guma, zagrebški Sava Rol, kranjski Sava - Schaefer in sedem zunanjetrgovinskih družb. Predstavniki Save in nemške družbe Schaefer KG so v sredo podpisali pogodbo o ustanovitvi mešane družbe za izdelavo prevlek valjev Sava - Schaefer, ki naj bi v petih letih na trgih srednje in vzhodne Evrope podvojila prodajo in s tem postala na tem območju drugi največji dobavitelj oblog valjev za papirno industrijo. Sava, ki bo imela v družbi 51-odstotni delež, bo v podjetje prenesla opremo in delavce sedanjega programa Prevleke valjev, Schaefer KG pa bo prispeval tehnološko znanje. Družbenika sta podpisala pogodbo o skupnih vlaganjih za petnajst let, potem pa jo bo še možno podaljšati.
Poslovna skupina Sava je letos zelo okrepila tudi trgovino z gu-menotehničnimi in kemijskimi izdelki, saj so se podjetju Savatech Trade po nakupu večinskih deležev pridružili še Chemo, Astra Tehnična trgovina in Guma. To je bil tudi razlog, da bodo vse štiri družbe z začetkom prihodnjega leta združile dejavnost in zaposlene v trgovsko podjetje Sava Trade, ki želi okrepiti položaj na slovenskem trgu, se usmeriti na sosednje trge ter povečati kapitalsko donosnost. Podjetji Savatech Trade in Guma se bosta pripojili k Astri Tehnični trgovini, ta pa se bo s 1. januarjem preimenovala v Sava Trade in sedež prenesla na Vič v Ljubljano. Chemo bo vso svojo malo in veliko prodajo skupaj z zaposlenimi prenesel v Sava Trade, kjer bo maloprodaja zaenkrat še poslovala pod trgovskima znamkama Chemo in Astra. V okviru trgovinske dejavnosti poslovnega sistema Sava bo deloval tudi MG Market, nosilec franšize za trgovske centre Obi v Sloveniji. Prvi center je pred tremi leti odprl v Mariboru, v prihodnje pa jih načrtuje še v Ljubljani, Kopru, Kranju, Novi Gorici in Novem mestu.
• Cveto Zaplotnik
Prihodnost sedanjosti. Je trenutek	
navdiha. Je pričakovanje želje. Je	
odločitev o trdnosti. Danes	
prihodnosti. Je navdih trenutka. Je	jdBl^^ifcK. Hi
želja pričakovanja. Je trdnost odločitve.	www.sct.si
Možnost za domače vlagatelje
Vlada je na četrtkovi seji dopolnila program privatizacije Nove Ljubljanske banke in s tem razširila možnosti za sodelovanje domačih investitorjev pri nakupu bančnih delnic.
Kranj - Minuli konec tedna je bil v znamenju dogodkov, povezanih z lastninjenjem Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Nove Ljubljanske banke (NLB).
Komisija za vodenje in nadzor nad postopkom prodaje NKBM je v petek na celodnevni seji obravnavala tri zavezujoče ponudbe za nakup 65-odstotnega deleža banke, zmanjšanega za eno delnico. Komisija tokrat še ni izbrala enega ali več najboljših ponudnikov, ampak bo od vseh zahtevala še dodatne informacije. Kot je znano, se za nakup potegujejo Bank Austria, italijanska banka Unicre-
dito in mednarodni konzorcij, ki ga zastopa domača Aktiva Group. Vlada je na četrtkovi seji dopolnila maja sprejeti program privatizacije Nove Ljubljanske banke, po katerem naj bi država, ki je 74,7-odstotna lastnica banke, še vedno zadržala 25 odstotkov in eno delnico, ključnemu investitorju naj bi prodali 34 odstotkov delnic, dobro poučenim portfeljskim investitorjem, kamor sodijo predvsem
Sodelovanje z Buderusom in VA
Spodnja Idrija - Holding Hidria je ob koncu novembra podpisal pomemben dolgoročni dogovor z avstrijsko Voest Alpine, Hidriina hčerinska družba Rotomatika pa z nemškim Buderusom. Buderus je kot vodilni evropski izdelovalec opreme za ogrevanje Rotomatiki zaupal izdelavo elektromotorjev za svoje plinske in oljne gorilce in ji s tem omogočil prodor na eno od prvih dveh vodilnih mest v svetovni industriji elektromotorjev za tovrstno opremo. Poleg Rotomatike se bosta v posel z Buderusom vključila tudi tolminski AET z vžignimi sistemi in idrijski Rovent z elisami ventilatorjev, Buderus pa je ob podpori celjske družbe Kovinotrade tudi sicer s svojimi izdelki dobro navzoč na slovenskem trgu. Avstrijska jeklarska družba Voest Alpine, ki je po privatizaciji postala najuspešnejša evropska jeklarska družba, je s Hi-drio sklenila dolgoročno pogodbo o dobavi jeklarskih izdelkov. Družbi, ki sicer dobro sodelujeta že več kot deset let, si bosta s tem v času recesije okrepili svoj položaj in neodvisnost. • C.Z.
Autocommerce z milijardo dobička
Delniška družba Autocommerce je letos kljub zaostrenim gospodarskim razmeram poslovala uspešno, je na zadnji seji ocenil nadzorni svet, ki ga vodi Bruno Korelič, predsednik uprave Luke Koper. Nadzorni svet je skupaj z rezultati v obdobju od letošnjega januarja do septembra sprejel tudi informacijo o izhodiščih za poslovanje v letu 2002. Letos bo skupina Autocommerce ustvarila več kot milijardo tolarjev čistega dobička, kar je celo nekoliko nad načrtovanim, iz ocene poslovanja pa je tudi razvidno, da bo donos na vloženi kapital znašal okoli 8 odstotkov. Nadzorni svet je ugotovil, da letošnje poslovanje kažejo nadaljnjo stabilnost delniške družbe, ki naj bi tudi v prihodnjem letu zabeležila rast dobička in donosa. V Autocommercu imajo izdelano strategijo do leta 2003, medtem ko je uprava nadzorni svet seznanila tudi z začetkom priprav novih strateških izhodišč do leta 2006. • M.G.
investicijski in pokojninski skladi, zavarovalnice in holdinške družbe, pa 14 odstotkov državnih delnic. Program se v tem nič ne spreminja, dodaja pa dokapitalizacijo v višini 15 odstotkov osnovnega kapitala, ki ga bodo ponudili v odkup portfeljskim investitorjem. S tako dopolnjenim programom naj bi banki zagotovili dodatni kapital za hitrejši vstop na trge jugovzhodne Evrope, razširili možnosti za sodelovanje domačih investitorjev pri nakupu bančnih delnic, zagotovili dodatno zaščito vseh sedanjih in prihodnjih malih delničarjev z uvrstitvijo delnic na Ljubljansko borzo in postavili jasen okvir možnih transakcij z delnicami po končani privatizaciji. Medtem ko je maja sprejeti program omogočal ključnemu investitorju, da poleg 34 odstotkov kapitala že v tem krogu lastninjenja poveča lastništvo še za morebitni delež, ki ga ne bi odkupili port-feljski investitorji, po dopolnjenem programu to ne bo mogoče,
tako da bo lastništvo razpršeno po tretjinah. Eno tretjino naj bi skupaj s kapitalsko in odškodninsko družbo imela država, tretjino ključni investitor in tretjino port-feljski investitorji, pri tem pa pričakujejo, da bo med njimi večina domačih.
Domači vlagatelji, ki se zaradi omejenih finančnih možnosti in drugih pogojev niso mogli potegovati za ključnega investitorja, so pokazali veliko zanimanje za to, da sodelujejo pri nakupu 14-odstotnega državnega deleža in delnic iz dokapitalizacije. Za ključnega investitorja se potegujejo trije, poleg EBRD (Evropske banke za obnovo in razvoj) še avstrijska Erste Bank in belgijska skupina KBC, ki imajo do 31. decembra čas za oddajo zavezujočih ponudb.
Januarja naj bi bila sklepna pogajanja, februarja pa naj bi že podpisali pogodbo z izbranim ponudnikom.
• Cveto Zaplotnik
Prihodnje leto nove storitve
Ljubljana - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v letošnjih prvih desetih mesecih sklenila 41 tisoč novih dopolnilnih zavarovanj in je z več kot 1,1 milijona zavarovancev največja slovenska zavarovalnica za prostovoljna zdravstvena zavarovanja. V tem času je imela 40 milijard tolarjev prihodkov, od tega 39 milijard čistih prihodkov od zavarovalnih premij. Odhodki za škode so znašali 35 milijard tolarjev in so bili za 22 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju. Na njihovo porast so najbolj vplivali za 26 odstotkov višji izdatki za zdravila, za 18 odstotkov višji stroški za osnovno zdravstveno dejavnost in za 17 odstotkov višji stroški za specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje. Povišanje teh stroškov je bil tudi razlog, da se je nadzorni svet Vzajemne s 1. decembrom odločil za povišanje premij. Za prihodnje leto bodo pripravili novo obliko nadstandardnega zavarovanja, preuredili pa bodo zavarovanje Nadstandard A, ki nudi plačilo kakovostnejšega bivanja in oskrbe med zdravljenjem v bolnišnici ali zdravilišču, hkrati pa zavarovancem omogoča pravico do zahtevnejših zdravstvenih pripomočkov in materialov. Medtem ko zdaj pri potovanjih v tujino omogočajo le zavarovanje z medicinsko asistenco, bodo prihodnje leto ponudbo turističnih zavarovanj razširili še na nove oblike. • C.Z.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
SNAŽILKA
ČISTILKA; d.č. 6 mes.; 51. del. izk.; 6 ur na teden; do 12.01.02; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA C. 34, KRANJ
MESAR K LAVNI ČAR
POMOŽNA DELA V MESARIJI; d.č. 6 mes.; do 18.12.01; OBLAK JANEZ S.P., DELAVSKA 18, ŽIRI
MIZAR
IZDELAVA LESENIH PREDMETOV (POHIŠTVA); d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; do 22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ; št. del. mest: 2
MIZAR; d.č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 21.12.01; INVENTA BEGUNJE D.O.O., BEGUNJE 1, BEGUNJE
MIZARSKA DELA V PROIZVODNJI PLOVIL; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 21.12.01; ELAN MARINE D.O.O., BEGUNJE 1, BEGUNJE
OBLIKOVALEC KOVIN
STRUGAR; ned.č.; do 19.12.01; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR; št. del. mest: 2
MONTER OGREVALNIH NAPRAV; d.č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; do 18.12.01; ENSO D.O.O., VRBNJE 19B, RADOVLJICA
AVTOMOBILSKI KLEPAR
AVTOKLEPAR; ned.č.; do 02.01.02; ŽEPIČ BOJAN S.P., RETNJE 45, TRŽIČ
VARILEC
VARILEC; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do.22.12.01; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
ZIDAR
ZIDARSKI MOJSTER; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov.; B kat.; do 25.12.01; PARTENON D.O.O., PLANINA 3, KRANJ; št. del. mest: 4
PRODAJALEC
PRODAJALEC; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 27.12.01; ZORKA D.O.O., STRAHINJ 111 B, NAKLO
PRODAJALEC ŽIVILSKIH -PREHRAMB. ARTIKLOV
PRODAJALEC; d.č. 3 mes.; 21, del. izk.; B kat.; do 18.12.01; FRELIH D.O.O., VRBNJE 74, RADOVLJICA
KUHAR
KUHAR; d.č. 6 mes.; B kat.; do 18.12.01; MIHELIČ TOMAŽ S.P., POD-LUBNIK 139, ŠKOFJA LOKA
KUHAR; d.č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov., nem. j. - gov.; B kat.; do 18.12.01; KOSELJ CIRIL S.P., JELOV-ŠKA C. 40, BOHINJSKA BISTRICA
KUHAR; d.č. 3 mes.; 3 I. del. izk.; do 21.12.01; KODER STANISLAV S.P. BIFE KNAFEL, ŽIROVNICA 86A, ŽIROVNICA
NATAKAR
NATAKAR (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 21.12.01; FRANC AMBROŽ S.P., LA-HOVČE 90, CERKLJE
NATAKARICA; ned.č.; 2 I. del. izk.; nem. j. - gov.;delo z bazami podatkov - osnovno; do 09.01.02; MARJANOVIČ DRAGAN S.P., UL.CANKARJEVEGA BATALJONA 6, JESENICE
VOZNIK INSTRUKTOR ZA A,B,C,D,E KAT.
VOZNIK INŠTRUKTOR; d.č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; B kat.; do 01.01.02; SIMON-ČIČ SILVO S.P, TRG RIVOLI 4, KRANJ
LESARSKI TEHNIK
DELO NA CMC STROJU; d.č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov., slov. j. - gov. in pis.; do 12.01.02; ŠENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
ELEKTROTEHNIK
VODJA ELEKTROINSTALATERJEV; d.č. 3 mes.; 3 I. del. izk.; do 21.12.01; EL-KOTERM D.O.O., BREZJE 70, BREZJE
ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk; angl. j. -gov. in pis.; poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno; B kat.; do 22.12.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKA C. 11A, BLED
VODJA IGRALNICE; ned.č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 21.12.01; DAMA D.O.O., UL. NIKOLE TESLE 1, KRANJ
TRGOVINSKI POSLOVODJA
PRODAJALEC, POSLOVODJA; ned.č.; urejevalnik besedil - osnovno; B kat.; do 23.12.01; PARTNER D.O.O., LINHARTOV TRG 4, RADOVLJICA
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA PODROČJE GORENJSKE; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.;delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 05.01.02; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ; št. del. mest: 3
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; B kat.; do 12.01.02; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ
INŽ. LESARSTVA
RISANJE Z AUTOCAD PROGRAMOM, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; and. j. -gov., nem. j. - gov.; do 22.12.01; SENK TRADE D.O.O., BRITOF 23, KRANJ
INŽ. STROJNIŠTVA
PROJEKTANT STROJEV; d.č. 6 mes.; nem. j. - gov. in pis.; poznavanje operacijskih sistemov - osnovno; do 21.12.01; TEHNIČNI BIRO JESENICE, C. BORISA KIDRIČA 41, JESENICE
PRAVNIK
PRAVNIK; ned.č.; angl. j. - pis., nem. j. -pis.;urejevalnik besedil - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 28.12.01; K NORMA, BOHINJSKA BELA 12, BOHINJSKA BELA
RADIOLOŠKI INŽ.
ING.RENTGENOLOGIJE; d.č. 12 mes.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osnovno; do 18.12.01; OZG KRANJ ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA, STARA C. 10, ŠKOFJA LOKA
MAC. VETERINARSKE MEDICINE
SPECIALIST ZA REPRODUKCIJO DOMAČIH ŽIVALI; ned.č.; 10 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - zahtevno; strokovni izpit; do 18.12.01; VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE U. OBMOČNA ENOTA KRANJ, C. IVALAVCA1, KRANJ
UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.' B kat.; do 22.12.01; BASING D.0.0., ŽELEŠKA C. 11A, BLED; št. del. mest: 2
VODJA TEHNOLOGIJE; ned.č.; 1 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - zahtevno; do 28.12.01; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
Delna objava
Mercator
s certifikatom
Škofja Loka - Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je ob koncu novembra podelil družbi Mercator Gorenjska certifikat kakovosti ISO 9001. Kot poudarja predsednik uprave Ludvik Le-ben, jim certifikat pomeni visoko poslovno priznanje ter dokaz, da v družbi veljajo visoka mednarodna merila kakovosti.  • C.Z.
Ponudbe še ne bo
Kranj - Iz Pivovarne Laško so sporočili, da bodo z odločitvijo o tem, ali bodo dali javno ponudbo za odkup vseh delnic Uniona, počakali do izida javne ponudbe In-terbrevva. Če bo ta uspešna, bo odvisno od ravnanja kapitalske in odškodninske družbe. V Pivovarni Laško, ki je skupaj z Radensko lastnica skoraj 25 odstotkov Uniona, ne razmišljajo o prodaji tega deleža, ker še vedno menijo, da je za Slovenijo, slovensko industrijo pijač in tudi za Pivovarno Laško najboljša možnost združitev slovenske industrije pijač. • C.Z.
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si
89.8 91.1 96.3
TEČAJI OBVEZNIC - 14. december
Iz tečajnice Ljubljanske borze povzemamo vrednosti tečajev nekaterih obveznic v borzni kotaciji in na prostem trgu, pri tem pa dajemo prednost obveznicam, s katerimi se je tisti dan največ trgovalo. Ob vsaki obveznici navajamo obrestno mero, številko in datum zadnjega zapadlega kupona in enotni tečaj. Na koncu dodajamo obveznicam še tečaj pokojninskih bonov.
Obveznica	Obrestna mera	Kupon	Enotni tečaj
Nova LB 2. izd. ser. A	5,25 + T	3.(1.9.01)	103,50
Probanka obv. 2	8%	5. (29.12.00)	101,50
RSL4	8%	9. (31.5.01)	106,22
RSL 10	4,5 % + T	4. (31.5.01)	101,87
RSL12	4,5 % + T	3. (29.5.01)	100,20
RSL 14	4% + T	2.(1.6.01)	101,01
RSL 18	6%	1.(26.4.01)	102,50
RSL 19	4,2 % + T	1.(24.7.01)	101,00
RSL 20	4,2 % ♦ T		102,45
RSL 24	4,2 % + T		101,57
RSL 26	5,375 %*T1		00,58
R SL 15(E)	5,1 % + T	11. (15.4.01)	100,40
Slov. razv. družba	5%	15. (30.6.01)	98,51
Slov. odšk. družba 2	6%	10. (1.6.01)	76,98
BTC hipot. obv.	10,5%	9.(1.7.01)	110,00 .
Pokojninski boni			57,08
Novembra v znamenju bika
Na Ljubljanski borzi so bili novembra "bikovski trendi". Trije borzni indeksi so dosegli rekordne vrednosti pa tudi promet je bil največji doslej.
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je bilo novembra za več kot 40 milijard tolarjev prometa, kar je letos najvišja mesečna vrednost. Tudi letošnje leto bo po prometu rekordno. V prvih enajstih mesecih je bilo že za dobrih 302 milijardi tolarjev prometa ali za 32 milijard tolarjev več kot lani, ko je bilo tudi rekordno leto.
Poglejmo še nekatere podrobnosti iz novembrskega dogajanja na borzi! Skoraj 44 odstotkov celotnega borznega prometa je bilo z delnicami Banke Koper, Krke, Pivovarne Union, Etola in Pivovarne Laško, zaradi prevzema pa so izstopale delnice Banke Koper, s katerimi je bilo kar za 8,6 milijarde tolarjev prometa. Če ne upoštevamo svežnjev delnic, so največ trgovali z delnicami Krke, Pivovarne Laško, Leka - razred A, Pivovarne Union in Mercatorja.
Pri obveznicah je bilo daleč največ prometa z obveznicami druge izdaje Slovenske odškodninske družbe, z veliko skromnejšim prometom pa ji sledijo obveznice četrte izdaje Republike Slovenije in četrte izdaje Abanke. Med delnicami pooblaščenih investicijskih družb so največ trgovali z delnicami Maksime 1 ter Nike 1 in 2, ki so vse presegle 500 milijonov prometa. Novembra je bilo nadpovprečno veliko poslov s svežnji in tudi povprečni posel še nikoli ni bil toliko vreden.
In kako so se prejšnji mesec gibali borzni indeksi? Vsi trije reprezentativni borzni indeksi, to je indeks najbolj prometnih delnic borzne kotacije SBI20, indeks prostega trga IPT in indeks delnic pooblaščenih investicijskih družb PIX, so novembra dosegli rekordne vrednosti. SBI20 je porasel za dobrih 97 točk in dosegel absolutni rekord - 2.130 točk ter 4,8-odstotno mesečno donosnost. In-
deks IPT je novembra pridobil 50 točk, mesec končal pri 1.763 točkah in zabeležil 2,94-odstotno mesečno donosnost. Podobno je bilo z indeksom PIX, ta je poskočil za 41 točk, na 1.571 točk, in zabeležil 2,69-odstotno mesečno donosnost.
Na uradnem trgu borze se je novembra od skupno devetintridese-tih delnic zvišala vrednost sedemindvajsetim, in sicer največ delnicam Kolonial Maribor (za 18,8 odstotka), Pivovarne Union (16,7 odstotka), Živil Kranj (14,2 odstotka), Zdravilišča Moravske toplice (13,8 odstotka) in Gorenja Velenja (12,6 odstotka). Pri delnicah Živil je treba omeniti, da se počasi približujejo nekdanji vrednosti in da so bile ob koncu letošnjega novembra še vedno dobre štiri odstotke manj vredne kot ob koncu lanskega leta. Enajstim delnicam se je vrednost znižala, med njimi najbolj delnici Tehnou-niona (za 20,7 odstotka) in Geodetskega zavoda Slovenije (za 16,6 odstotka). V enoletnem obdobju je na vrednosti daleč največ pridobila delnica Banke Koper (203 odstotke), veliko pa tudi Pivovarne Union (87 odstotkov), Istrabenza Koper (82 odstotkov), Kolinske (65 odstotkov) in Inter-europe (51 odstotkov), negativno donosnost pa je zabeležilo osem delnic, med njimi najvišjo Tehno-union (59 odstotkov) in Nika (51 odstotkov).
• Cveto Zaplotnik
VOLKSBANK KARNTEN SUD
Borovlje - Ferlach
Glavni trg 6 -Hauptplatz 6
Tel. 0043/4227/3756-18 ali
0043/4227/3756-12 Fax 0043/4227/3756-8012
GOVORIMO SLOVENSKO
Zahvaljujemo se Vam za zvestobo in zaupanje. Sodelovanja z Vami pa se veselimo tudi v prihodnjem letu! Želimo Vam lepe praznike
•••••••
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
Po Romuniji v Indijo in nato v Brazilijo
Kranjski Iskraemeco namerava kupiti podjetje v Indiji, pogodba je že podpisana, preverjajo jo še indijske oblasti.
Kranj - Tovarna električnih števcev Iskraemeco iz Kranja bo petnajstim podjetjem po svetu do srede prihodnjega leta dodala še podjetje v Indiji. Nadzorni svet Iskraemeca je nakup večinskega deleža podjetja v Indiji že potrdil, na indijski strani pogodbo še preverja centralna banka in gospodarsko ministrstvo. Predsednik uprave Iskraemeca Nikolaj Bevk pravi, da nameravajo do leta 2005 s sedanjih 2,5 kosa obseg proizvodnje povečati na 4,8 milijona kosov električnih števcev in da brez podjetja v Indiji in morda še v Braziliji to ne bo mogoče.
Iskraemeco Kranj je največja slovenska proizvodnja multinaci-onalka, ki na tuje proda kar 99 odstotkov svojih izdelkov, po svetu ima že petnajst podjetij. Pred kratkim so ga odprli v Romuniji, o čemer smo že pisali, svoje vtise je strnil predsednik uprave Nikolaj Bevk, ki smo ga seveda povprašali, kakšne načrte imajo še za bližnjo in daljno prihodnost.
"Pred kratkim ste bili v Romuniji, kjer ste odprli podjetje?"
"Srečo smo imeli, da smo se povezali s poslovnim partnerjem, ki ima nemške poslovne izkušnje. Nekaj časa je namreč* delal v Nemčiji, poleg tega je direktor mešanega romunsko-nemškega podjetja, v katerem izdelujejo vodne števce. To je zelo dobra kombinacija z našim mešanim podjetjem Iskraemeco Romania, saj bosta lahko tržila vodne in električne števce, morda tudi plinske in seveda sisteme za merjenje in obračunavanje."
"Kakšni so vaši vtisi?"
"Politična klima je zelo ugodna, slovesnosti se je udeležilo precej politikov, prišel je minister za industrijo, župan mesta Arad in drugi, hvalili so naš pogum, da investiramo v Romuniji, ki še vedno velja za rizično državo. Kar malo presenečen sem bil, da so nam tako naklonjeni."
"Čeprav se zaradi naših nogometašev niso uvrstili na svetovno nogometno prvenstvo?"
"To nam ni škodovalo. Zelo so žalostni, nogomet jim zelo veliko
pomeni, rekli so nam zaradi višjega življenjskega standarda morda ne pomeni toliko kot njim. Kruha in iger torej, le da Romuni dajejo prednost igri in poraz jih je zato res zelo prizadel."
"Kakšno mesto je Arad?"
"Zelo lepo, avstro-ogrsko, saj leži ob madžarski meji. Stavbe so zelo lepe, z zelo lepimi fasadami, nekatere že obnavljajo. Življenjski standard je precej nižji kot pri nas. Ko smo šli malo naokrog, smo našli trgovino, kjer je moč kupiti v glavnem vse, njihova kupna moč pa je precej manjša."
"Kaj bodo izdelovali v romunskem podjetju?"
"Najprej enofazne števce, kasneje morda še druge. Tja prenašamo proizvodnjo od glavnega sestava in umerjanja do kontrole in prodaje. Tja bomo prodajali tudi števce za industrijo, ki jih izdelujemo v Kranju."
"Naslednje podjetje nameravate kupiti v Indiji, kako daleč so stvari?"
"Naš nadzorni svet je nakup že potrdil, pogodbo smo podpisali, preverjajo jo indijske oblasti, centralna banka in gospodarsko ministrstvo. Glede na naš načrt že malo zamujajo. Pričakujemo, da bomo s proizvodnjo začeli v drugem kvartalu prihodnjega leta. V tem podjetju že izdelujejo električne števce Zinco, enofazne in trifazne, letno jih naredijo 300 do 400 tisoč. Vzporedno bodo izdelovali Iskrine električne števce in z. njimi pokrili višji cenovni razred."
"Odločili ste se za Indijo, ne za Kitajsko?"
"V Indiji so pogoji boljši kot na Kitajskem, posli manj tvegani. V Indiji smo našli dobrega poslovnega partnerja, precej izkušenj ima, zna organizirati in voditi delo. Sploh se Indijci v svetu uveljavljajo kot dobri poslovneži. Zato smo ocenili, da je Indija za nas boljši poligon kot Kitajska, do leta 2005 tam ne nameravamo imeti proizvodnje, podpisali pa smo pogodbo s trgovcem, ki bo tam začel prodajati industrijske števce."
"Kako velik je indijski trg?"
"Letno pokupijo sedem milijonov električnih števcev, problem je v tem, da niso kvalitetni in da velik del trga želi kupiti boljše, ki merijo točneje in so časovno zanesljivi ter onemogočajo krajo
električne energije, kar je v Indiji zelo pogosto."
"Zahodni trgi so zasičeni, zato se vse bolj usmerjate v druge dele sveta?"
"Vsako leto prodamo na zahodne trge približno za odstotek manj, potrebe so najbolj padle v Nemčiji, kjer so bile po združitvi zelo velike, sedaj pa so vzhodne predele posodobili. Vse bolj se usmerjamo na vzhodne trge, kjer največ izmed tistih dveh milijard ljudi, ki še ne uporabljajo električnih števcev. Največ jih je na Kitajskem, v Indiji, Afganistanu, Pakistanu, tam lahko v prihodnjih letih pričakujemo največje povečanje."
"Ko se bo končala vojna v Afganistanu?"
"To je vojna za nove trge, ne za nafto, ki je imajo Američani do-
volj. Ne morejo vendar dovolili takšnega islama, ki prepoveduje uporabo  elektrike. Američani
svoje trge načrtujejo za dvajset, petdeset let vnaprej." "Boste šli tja?"
"Poleg Indije do leta 2005 računamo na Južno Ameriko, tovarno nameravamo kupiti v Braziliji. Le tako bomo lahko dosegli naš strateški cilj, da s 2,5 proizvodnjo povečamo na 4,8 kosa električnih števcev do leta 2005. Brez tovarn v Indiji in v Braziliji to ne bo mogoče."
"Kakšen bo letošnji poslovni rezultat?"
"S poslovanjem smo kar zadovoljni, saj smo v glavnem dosegli postavljene cilje. Prodali smo za 181 milijonov mark izdelkov in pri lem dosegli približno šest milijonov mark dobička. Zaposlenih je bilo še vedno 2.140, kar je le nekaj manj kot leto poprej."
• Marija Volčjak
Višja članarina za obrtnike
Obrtna zbornica bo prihodnje leto članarino s dosedanjega 1,6 odstotka povečala na
1,8 odstotka zavarovalne osnove.
Kranj - Na skupščini Obrtne zbornice Slovenije minuli torek so predstavniki območnih obrtnih zbornic in poklicnih sekcij z dokajšnjo večino sprejeli povišanje članarine. Lani temu ni bilo tako, kar kaže, da je zbornica letos precej bolje skrbela za svoje članstvo.
S prihodnjim letom se bo tako članarina za obvezno članstvo v Obrtni zbornici Slovenije z dosedanjih 1,6 odstotka povečala na 1,8 odstotka zavarovalne osnove, ki jo obrtniki uporabljajo za obračun prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Članarina je navzgor in navzdol omejena, zato se bo mesečni prispevek članov obrtne zbornice povečal za 271 do 542 tolarjev. Mesečna članarina bo tako znašala od 2.440 do 4.880 tolarjev, v povprečju se bo povečala za 12,5 odstotka.
Letos pri povišanju članarine ni bilo takšnega razburjenja kot lani, kar kaže, da je član-
stvo bolj zadovoljno z njo. K temu je seveda prispevalo njeno boljše delo in nekaj opaznih uspehov. Tako so bili uspešni pri skrajšanju časa za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost, vsaj za dve leti so že uspeli zadržati cenejše enostavno knjigovodstvo, podaljšanje bil rok uveljavitve zakona o varnosti in zdravju pri delu, obrtniki pa žele še doseči, da bi bili pogoji blažji za obrtnike, ki imajo manj kot deset zaposlenih, tako je namreč tudi v EU. Letos so bile po skoraj štirih desetletjih spet podeljene prve mojstrske diplome.
Obrtniki imajo v "ognju še več želez", in sicer pri pokojninskem zakonu in na davčnem
področju. Verjetno bodo uspešnejši kot doslej tudi zaradi tega, ker jim je letos uspelo, daje generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije postal član gospodarskega odbora pri vladi. To pomeni, da so obrtniki vključeni že v snovanje zakonodaje in zato lahko dosežejo precej več kot s kasnejšim lobiranjem.
Obrtna zbornica za svoje člane izvaja tudi javna pooblastila, kamor denimo spada delitev cestnih dovolilnic. Članom nudijo tudi vse več brezplačnih svetovalnih, servisnih, informacijskih in izobraževalnih storitev, v izobraževalnem centru pa nudijo tudi širše svetovanje po še vedno sprejemljivih cenah. Obrtniki si želijo še več strokovnih uslug, na skupščini pa so opozorili tudi na dosledno pobiranje članarine.
• Marija Volčjak
fy/\f5
COLMAR
ALPINE Fl/ WORLD CUP
41. POKAL VITRANC
20,- 22. DECEMBER 2001
HYPO
tiri ion«.un« PPV
ELEKTRONSKA BANKA
ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE
PREDNOSTI _____ Eletonm*fcibankaQAl713 vamporasjaisevitoe prednosti:
• prihranek čase.
• fKodvisoost od bančnega poslovnega časa.
• krajevno oeoMuott. saj liitko bančne storitve opravljate vedno m povsod, kjer je na votjo računalnik 2 dostopom na internet,
• poenostavljeno komunikacijo med banko i« komiteaiom,
• hitrejši pretok mformac^j o ptačihh, rtsmjih m računih POTREBNA OPREMA
Za delo prek elektronske banke Q|T7!^ potrebojete:
• osetaiia£«JOftt*Az<kMopo
do katrrntta nimate, potem se obrnile m najbtižjef* IMifjrfsjirsj jtamia, vam bo to omogoča),
• elektronski naslov za prtjern etektronake poite,
• i1rfnirritsinl[tlT[ntiiitttnTlrfrr rariTirt SMSS
VARNOST
Za varnost poslovao*« prek elektronske banke QICI5
Vsa sporočila, ki ** jih izrneruujeta uporabnik in banka, so kodirana tako, da jih morebitni prtslufkovald m morajo dekodirati Uporabnik se indetJfktra s »vojka d*jnaimm certifikatom m z osebnim geslom, ki r/a pozna samo on, prav tako se » svojim certifikatom identificira banka. Kodirani prenos, digitalni certifikat tn osebno geslo ornogoćajo četo varnejše posVrvaiae kot v inK&tomtoerti Nnčnrimt
INFORMACIJE
Z« vsa dodatna vprašanja smo vam vedno m vofo m telefona: 04/208-4312, prek elektronske post« skrtmik.Hnksfgbkr.si. aH nanalfh spietnfb straneh
http://www.gbkr.si/liiik
Gorenjska^ Banka
Banka <* posluhom
Ob jubileju Sloge nov kmetijsko vrtnarski center
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj je ob 40-letnici obstoja in delovanja odprla v zadružni stavbi na Primskovem kmetijsko vrtnarski center, v katerem bo poleg
kmetijskega "blaga" tudi ponudba izdelkov za dom in vrt.
Kranj - "Danes je za našo zadrugo zelo pomemben dan, saj poleg tega, da praznujemo 40-letnico obstoja zadruge, zaključujemo tudi razvojni načrt, ki smo si ga zastavili ob nakupu poslovnih prostorov," je v petek na slovesnosti ob odprtju novega kmetijsko vrtnarskega centra dejal direktor zadruge Marjan Roblek in poudaril, da je bila prav ureditev centra največja naložba Sloge po preselitvi na novo lokacijo na Primskovem.
V prvih letih po nakupu stavbe propadlega podjetja KOP v komunalni coni na Primskovem je bila zadruga v velikih težavah, potem so se razmere izboljšale in v zadnjih letih je lahko že tudi veliko investirala. Pred dvema letoma je na severnem delu zadružne stavbe postavila sedem silosov za žita in krmila z avtomatskim polnjenjem
in praznjenjem ter 50-tonsko tehtnico v skupni vrednosti 70 milijonov tolarjev, kupila na je tudi kar precej zemljišč v Žabnici in v okolici zadružne stavbe na Primskovem, kar ji je potem omogočilo nadaljnji razvoj. Letos so kupili tudi linijo za pranje in drobno pakiranje krompirja in zelenjave. Naprava omogoča pakiranje v ko-
ličinah od enega do treh kilogramov, za pakiranje večjih količin pa imajo že dlje časa pakirno linijo v skladišču krompirja v Šenčurju, kjer pa so letos poskrbeli tudi za računalniško spremljanje temperature, prezračevanja in vlažnosti zraka.
Že ko so pred sedmimi leti v jedilnici nekdanjega KOP-a uredili 200 kvadratnih metrov veliko prodajalno za kmetijske stroje in kmetijski reprodukcijski material, so načrtovali večjo in sodobnejšo trgovino, načrt pa so uresničili letos. V štirih mesecih so polovico skladišča preuredili v kmetijsko vrtnarski center, ki je bistveno
V novi trgovini: Darko Simončič, Janez Eržen in Marjan Roblek.
MEDIA FILM, d.o.o. Likozarjeva 1a 4000 KRANJ
V LETU 2002 VAM ŽELIMO OBILO SREČE, ZDRAVJA, IN POSLOVNIH USPEHOV
LESTVICA NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV ČETRTEM KVARTALU
PREŽEČI TIGER SKRITI ZMAJ
VERTIKALA SMRTI
BRODOLOM
EPICENTER
NJENI TASTARI
ZAČARAN
NA KITAJSKEM JEDO PSE BREZ POVRATKA NASLEDNJI PETEK VSI TI LEPI KONJI
CHOW YUN FAT ROBIN TUNNEY TOMHANKS JEFF FAHEY REBERT DE NIRO EUZABETH HORLEY DEJAN CUKIĆ DEVON SAWA ICE CUBE MATT DAMON
Delovni čas videotek LIPA (Smledniška 58, v Čirčah) in LIPA2 (Likozarjeva 1a, na Primskovem) je naslednji: LIPA je odprta ponedeljek, sredo in petek od 13. do 21. ure, torek in četrtek od 17. do 21. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure. LIPA2 pa je odprta vsak dan 12. do 22. ure, v nedeljah in praznikih pa od 16. do 21. ure.
V preteklih mesecih smo iskali odgovor na vprašanje: Ali poznate še kakšen film režiserja Joela Schumacherja. Pravilni odgovori so se glasili:
KLIENT, 8 MILIMETROV,
DAN NOROSTI, ČAS ZA UBIJANJE
BATMAN ZA VSE ČASE,
Nagrade so prejeli sledeči:
1. En teden brezplačno izposojo video kaset v LIPI ali LIPI 2 prejme: Nataša Bidovec, Polica 4, 4202 Naklo
2. Brezplačni vpis v videoteko LIPO ali LIPO 2 prejme: Stane Robič, Tavčarjeva 1a, 4270 Jesenice
3. Prazno videokaseto prejme: Mateja Jerala, Breg ob Savi 00, 4211 Mavčiče
NOVO VPRAŠANJE SE GLASI:
Ali poznate še kakšen film Bena Afflecka? (naštejte vsaj tri)
PEARL HARBOR
vojni
Dva najboljša prijatelja od otroških let, Rafe (Ben Afleck) in Dannv (Josh Hart-nett) odraščata s sanjami o tem, da bosta nekega dne pilota bojnih letal. Ko se Rafeu ponudi priložnost, da se med drugo svetovno vojno pridruži Kraljevi letalski floti, mora za seboj pustiti svojo novo ljubezen Evelyn (Kate Beckinsale) in Dannva Dannv in Evelyn živita ločeno na idiličnih Havajih, kjer se kasneje srečata zahvaljujoč informaciji, po kateri Rafea proglasijo za mrtvega. Vendar pa 7. december 1941 za vedno spremeni njihovo življenje.
KUPON
! Odgovor:
! Ime, priimek in naslov:
Uredila: Šimenc Mateja
Pavle Šubic
večji od prejšnje trgovine. Center obsega 570 kvadratnih metrov prodajne površine in še 1.100 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, poleg pa so postavili še 120 kvadratnih metrov velik stek-lenjak z nadstrešnicami. Ob tem, ko so urejali kmetijsko vrtnarski center, so v celotni zadružni stavbi zamenjali okna, obnavljajo pa tudi fasado. V prihodnjih treh mesecih bodo uredili še nove prostore za upravo, v pritličju pa tudi prostor za blagajniško mesto Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije in za poslovalnico Slovenske zadružne kmetijske banke. V prostorih, kjer je bila prej trgovina, bo okrepčevalnica. Vrednost celotne naložbe presega 200 milijonov tolarjev.
Medtem ko je novi kmetijsko vrtnarski center blagoslovil domači župnik Franc Godec, so ga družno odprli državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darko Simončič, direktor Marjan Roblek in predsednik zadruge Janez Eržen, ki je na kratko tudi opisal 40-letni
Poleg trgovine so postavili tudi 120 kvadratnih metrov velik rastlinjak.
razvoj Sloge. Kot je dejal, je Sloga nastala z združitvijo malih kmetijskih zadrug iz Kranja in okolice, bila nekaj časa pod okriljem Gorenjske kmetijske zadruge Kranj, se nato v začetku devetdesetih let osamosvojila, v prihodnje pa se bo morda spet morala odločati o združevanju, vendar na drugačnih osnovah kot v preteklosti. Državni sekretar Darko Simončič je povedal, da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira zadružništvo in da morajo zadruge do vstopa Slovenije v
Evropsko unijo utrditi svoje položaje in se pripraviti na razmere skupnega evropskega trga.
Slovesnosti so se poleg kmetov udeležili tudi Slogini poslovni partnerji, nekdanja direktorja Sloge oz. Gorenjske kmetijske zadruge Pavle Šubic in Janko Šumi, direktor Slovenske zadružne kmetijske banke Milan Kneževič, direktor novoustanovljenega Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj mag. Jurij Kumer in drugi.
• Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
Psi z značko ali mikročipom
Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je izdal pravilnik o označevanju živali, veterinarskem spričevalu in veterinarski napotnici. Pravilnik ureja obveznost označevanja živali, označevanje psov ter pogoje za izdajo, vsebino in obliko veterinarskega spričevala in veterinarske napotnice.
Če že drugi predpisi ne določajo načina označevanja živali, jih je po tem pravilniku treba označiti tako, da jih je možno identificirati. Psi morajo biti označeni s kovinsko značko, tisti, rojeni po 1. januarju 2002, pa z mikročipom. Označiti jih je treba najkasneje ob cepljenju proti steklini. Za prodajo ali odpravo živali na sezonsko pašo, v klavnico, na sejme, razstave, športna tekmovanja ali v druge javne kraje, kjer se zbirajo živali, je potrebno veterinarsko spričevalo. Za govedo, prašiče, drobnico, kopitarje za zakol ali za prodajo, za kunce, kožuharje, divjad, perutnino (razen za zakol), ptice, prosto živeče vodne živali, žabe, polže, registrirane kopitarje,
ki niso namenjeni za prehrano ljudi, ter za pse in mačke izdajajo spričevala veterinarji iz veterinarskih organizacij s koncesijo za izdajanje spričeval in pooblaščeni veterinarji, za perutnino, ki se prevaža s posestva v klavnico, uradni veterinarji veterinarske uprave, za čebelje družine in matice (v obliki knjižice) pa veterinarji Nacionalnega veterinarskega inštituta. Spričevalo velja deset dni, za registrirane kopitarje 90 dni, za čebelje družine, ki se prevažajo na pašo, tri mesece, za pse in mačke pa do pol leta. Veterinarski pregled živali, namenjenih za zakol, velja 24 ur od pregleda. Če sejem ali razstava trajata več kot deset dni, tudi spričevalo velja do konca
Lastnikom brezplačno 25 plomb
Kranj - Bliža se božično novoletni čas, ko bodo ljudje v stanovanjih, hišah, poslovnih in drugih prostorih ter na javnih mestih spet postavili okrasna (božična) drevesca. V Zavodu za gozdove Slovenije menijo, da so naravna okrasna drevesa, pridobljena na neškodljiv način, primernejša kot umetna, ki so potem, ko postanejo odpadek, za okolje škodljiva; opozarjajo pa, da seje pri pridobivanju naravnih dreves treba ravnati strokovno pravilno in po predpisih. Zakon o gozdovih namreč določa, da drevesca lahko pridobivajo v gozdovih le njihovi lastniki. Vsa drevesa morajo najkasneje pri prevozu po kamionski cesti označiti s plombo, ki je letos v oranžni barvi, z letnico 2001 in z oznako gozdno gospodarskega območja. Lastnik gozda jih do 25 lahko dobi brezplačno, vse ostale pa mora plačati po ceni 50 tolarjev. Gozdar jim plombe lahko izda le skupaj z odločbo, pri tem pa jim je tudi dolžan svetovati, kako drevesca pridobiti neškodljivo za ostali gozd. S sekanjem okrasnih drevesc ne bi smeli ogrožati razvoja mladega gozda, izogibati pa bi se morali tudi pridobivanju drevesc v mestnih in primestnih gozdovih, ki imajo poudarjeno splošno koristno vlogo. Sekanje tise za okrasno drevo je kaznivo dejanje, prizanesti pa je treba tudi jelki, ki je že zelo ogrožena drevesna vrsta. • C.Z.
Na ogled zanimive komedije
Škofja Loka - Društvo podeželskih žena Lubnik bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo organiziralo ogled monokomedije Saše Pavček z naslovom Bužec on, bušca jaz, ki jo je napisal Marjan Tomšič irrrežiral Boris Cavazza. Monokomedija bo v nedeljo ob 15. uri na Loškem odru. Vsi, ki bi si jo radi ogledali, pa lahko vstopnice po 1.500 tolarjev kupijo do petka oz. do razprodaje vsak dan od 8. do 11. ure v pisarni kmetijske svetovalne službe v Fužinski ulici 3 v Škofji Loki pri svetovalki Vanji Bajd, ki daje tudi dodatna pojasnila na telefonski številki 51 12 701. Vsebina komedije je zanimiva: žena zaloti moža z drugo, potem pa v iskanju sreče tudi sama doživi krajšo ljubezensko avanturo. • C.Z.
prireditve. Drugače je /. veterinarskimi napotnicami za odpravo bolnih ali poškodovanih živali ter živali iz hlevov z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami v klavnico, te veljajo le 24 ur od izdaje. Veterinar jih ne sme izdati, če živali, na katere se nanašajo, ni pregledal.
Pravilnik tudi določa, da bodo sedanje knjižice za pse ter obrazci za veterinarska spričevala in napotnice v uporabi do izdaje novih napotnice, za živali, zaklane v sili, pa do izdaje ustreznega predpisa. Voznik bo ob prevozu živali moral dati pisno izjavo, da vozilo izpolnjuje predpisane pogoje za prevoz živali in da je tudi razkuženo, od L julija 2002 dalje pa bo treba v izjavo vpisovati tudi številko odločbe republiške veterinarske uprave za prevoz živali. • C.Z.
Še letos javni razpisi za Sapard
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja Sapard do leta 2006. Uredba predvideva nepovratna sredstva za naložbe v kmetijska gospodarstva, v živilsko predelovalno industrijo, v dodatne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter v razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju, poleg tega pa še sofinanciranje tehnične pomoči. Sprejetje uredbe je pogoj za objavo javnih razpisov, na podlagi katerih bodo kmetijska gospodarstva in drugi upravičenci lahko kandidirali za denar. Ministrstvo bo razpise objavilo še letos. Kot je znano, bo Evropska unija v okviru programa Sapard vsako leto (do vstopa Slovenije v unijo) namenila za razvoj kmetijstva in podeželja 6,4 milijona evrov, še nekaj denarja pa bo prispevala država iz proračuna. Po finančnem načrtu, ki je določen v programu Sapard, je razmerje med državnim denarjem in sredstvi Evropske unije 1: 2.
Poleg uredbe je vlada sprejela še dodatna pojasnila k izhodiščem za pogajanja o kvotah in referenčnih količinah za glavne kmetijske pridelke. • C.Z.
Bližajo se božični in novoletni prazniki
Kranjska Gora in Bohinj sta za novo leto čisto polna
V nobenem od hotelov ni več mogoče dobiti proste postelje. Na Bledu je nekaj bolje, hoteli so zasedeni 50- do 70-odstotno. Povsod pripravljajo silvestrovanja,
v novoodprtem Aqualarixu bodo gostje novo leto pričakali kar v kopalkah.
Kranj - Do Silvestrovega je samo še trinajst dni, kljub temu pa mnogi še vedno ne vedo, kje bodo preživeli najdaljšo noč. Nekateri se bodo odločili zadnji hip, veliko pa jih je silvestrovanje rezerviralo že pred meseci. Tako so denimo planinske koče že večinoma zasedene, še nekaj prostora je v hotelih, največji neodločneži pa se bodo zadnji hip lahko odločili za silvestrovanje na prostem ali pod šotorom, ki bo potekalo v kar nekaj gorenjskih krajih.
goste zaprtega GH Toplice, ki ga prenavljajo), medtem ko je v nekaterih drugih hotelih še nekaj prostora. Kompas in Jelovica sta denimo zasedena 80- do 90-odstotno. Med gosti bodo glede na rezervacije prevladovali An-
Kranjska Gora bo v času božičnih in novoletnih praznikov povsem zasedena, je povedala v. d. direktorica Klavdija Gomboc. Vsi hoteli so že dolgo časa polni, med gosti pa bodo prevladovali Italijani, Angleži in Nemci. Pričakujejo tudi veliko gostov iz bivših jugoslovanskih republik. Domačih gostov naj bi bilo okoli 30 odstotkov. Silvestrovanja so pripravili v vseh hotelih, udeležijo pa se jih lahko tudi zunanji gostje. Za silvestrovanje bo treba odšteti od 16.500 do 24 tisoč tolarjev. Eno zanimivejših praznovanj so pripravili v novoodprtem Aqu-alarixu, kjer bodo gostje novo leto pričakali kar v kopalkah. Sicer pa bo organizirano tudi silvestrovanje na prostem na trgu pred turističnim društvom, kjer bo za zabavo igral ansambel Gregorji.
Tildi na Bledu so z napovedano zasedenostjo med božičnimi in novoletnimi prazniki kar zadovoljni. Hoteli bodo, kot je povedala direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar, zasedeni
K novoletnemu praznovanju seveda sodi tudi dobra hrana in pijača. Novoletni meni so nam zaupali v blejskem hotelu Astoria, sestavil pa ga je vodja kuhinje Igor Jagodic. Kot je povedal vodja strežbe Matevž Strajnar, bodo začeli ob osmih zvečer z aperitivom Silvestrski poljub. Za predjed bodo postregli prepeličja jajčka s škampom in kaviarjem v gnezdecu. Sledila bo juha - gosji consomme s špinačnimi cmočki. Naslednja jed bo maslena pastet-ka z bakalco. Za premor bo poskrbel silvestrski sorbet, ki bo naredil prostor za glavno jed. Na glavnem krožniku bo žrebičkov medaljon z višnjami, rolada iz telečjega hrbta s tartufi, ocvrte krompirjeve hruške in ko-renčkova butarica, zraven pa sestavljena solata s popečenimi kruhovimi kockami. Za sladico bodo postregli Novoletno rapsodijo Astoria, sledila bo kava s pralinejem, za zaključek pa štajerska kisla juha ali milanska rižota. Za vse to bo treba odšteti 15 tisočakov, v ceno pa je vključena tudi zabava z ansamblom Arrovv in darilo presenečenja za vse goste.
50- do 70-odstotno. "To je solidno, kajti prejšnja leta je bil Božič kot družinski praznik povsem izven sezone, zdaj pa opažamo, da vendarle pridobiva," je dejala. Za novo leto bodo hoteli Krim, Rib-no in Vila Bled 100-odstotno zasedeni (Vila Bled je prevzela vse
gleži in Nemci, tudi Rusi in Hrvati, kot zanimivost pa omenimo, da bo v hotelu Golf že tretje leto zapored silvestrovala večja skupina Turkov, članov Rotarv kluba iz Istanbula. Na Bledu bodo pripravili tudi silvestrovanje na prostem, na promenadi, nekaj minut
čez polnoči pa bo nebo razsvetlil ognjemet. Sicer pa bo na Bledu že v dneh pred silvestrovim pestro, saj bodo 25. decembra uprizorili Legendo o potopljenem zvonu, 30. decembra pa pripravili zdaj že tradicionalen krog prijateljstva okrog Blejskega jezera. Bohinj bo v času božičnih praznikov zaseden 70-odstotno, kot smo
Bohinjci predstavili dodatno turistično ponudbo
Joker v Bohinju
Lokalna turistična organizacija Bohinj je v dneh od 7. do 9. decembra 2001 pripravila predstavitev programa Joker, ki vključuje razne aktivnosti za sprostitev in zabavo. Povabilu na predstavitev dejavnosti je prišlo 40 udeležencev iz turističnih agencij iz Slovenije in Hrvaške ter nekateri novinarji.
izvedeli na LTO Bohinj, je še mogoče dobiti posteljo, medtem ko so za silvestrovo vse zmogljivosti že polne. Tako zasebne sobe kot hoteli so glede na rezervacije 100-odstotno zasedeni. Povsem poln je tudi Ski hotel na Voglu, ki ga bodo odprli 20. decembra. Med gosti bodo prevladovali Nemci, Slovenci, Hrvati, pričakujejo pa tudi nekaj Madžarov. V Bohinju bodo silvestrovali v dvorani Danica, kjer bo za zabavo skrbel ansambel Gašperji.
Na Jesenicah bodo silvestrovali pod šotorom za gledališčem Toneta Čufarja, kjer bo igral ansambel Vita, v Radovljici pa bo na Linhartovem trgu silvestrovanje prijateljev in članov kluba Večno mladih fantov, ki pa se mu lahko pridružijo tudi drugi. Nekateri pa novo leto radi pričakajo v hribih.
v planinskih kočah, ki so zvečine še zasedene. Tako je denimo v Erjavčevi koči na Vršiču, ki je za novo leto kot običajno polna. Za zabavo bo poskrbel kar glasbeni stolp, za dva dni v koči pa bo treba odšteti dobrih 20 tisočakov. Tudi v Domu na Komni imajo za novo leto že vse zasedeno, za tri dni pa bodo gostje odšteli okrog 20 tisoč tolarjev. Obljubljajo kitarista in harmonikarja, ki bosta skrbela, da gostom ne bo dolgčas.
Najdaljšo noč bodo nekateri preživeli v toplicah, kjer je za tri dni bivanja in silvestrovanje treba odšteti okrog 30 tisočakov, turistične agencije pa vabijo tudi na razna potovanja. Ponudba je pestra, od silvestrovanja v norem Riminiju, v Benetkah, na Dunaju, v Pragi, Parizu, Grčiji...
• Urša Peternel
Bohinj - Program Joker je razdeljen po posameznih dnevih v tednu, z začetkom ob osmi uri zvečer. Joker program so pripravili v Lokalni turistično organizaciji Bohinj v sodelovanju s Turističnim podjetjem Alpninum in Turističnim društvom Bohinj. Namen programa je dodaten zimsko večerni program v Bohinju, ki so ga uvedli že pred dvema letoma, s pomembno razliko. Od letos naprej Joker program ni več vklju-
čen v ceno aranžmaja, ki ga je gost plačal pred prihodom v Bohinj.
Ob nedeljah bodo pripravili žure pod Voglom. Ob prijetni družbi in glasbi bodo obiskovalcem s kratkim filmom predstavili utrinke, ki jih bodo lahko doživeli ob rednem obiskovanju programa Joker. V ponedeljek sledi presenečenje ob Hudičevem mostu, s kratko video predstavitvijo pripovedke o Hudičevem mostu, zatem pa sledi spre-
hod ob soju bakel do Hudičevega mostu. V Apartmajih Mavrica se bodo obiskovalci seznanili tudi z življenjem Bohinjcev v preteklo-sti.Torek je čas za čarobni izlet z islandskimi konji na ranču Mrcina. Po izletu v zasneženo pokraji-,
Maša Bobojevič, Turistična agencija Renee: "Program je dober, Bohinjci so se zelo potrudili pri pripravi. Najboljše se mi je zdelo pri planšarju, saj je bil poučen o svojem delu in zelo lepo pripoveduje. Takšno doživetje bi bil pravi počitek oziroma dogajanje po celodnevnem smučanju pa tudi sicer mora biti zanimivo. Bohinjci so gostoljubni, zato jim mora uspeti pri izvedbi."
HOTEL KANU Valburga 7, Smlednik tel.: 01 627 011, fax: 01 627 009 kontaktne osebe: Roman, Marija in Domen Prosen
Izvirni slovenski menuji. Družinska in nedeljska kosila po ugodnih cenah. Brezplačno kosilo za otroke v spremstvu staršev, če niso višji od 100 cm.
• Ježa na ponijih in osličkih • Otroško igrišče • Teniška igrišča • Vožnja z zaptavljivčkom • Poleti kopanje v bazenu
no se bodo udeleženci skupaj pogreli ob tabornem ognju s slastnim golažem.
Vsako sredo se bodo obiskovalci odpravili s petrolejko skozi temačen gozd k planšarju, ki bo ob odprtem ognju v "Andrejevem stanu" ponudil šilce žganja in planšarsko malico. Ob zanimivem pripovedovanju (te predstavitve se je udeležil tudi avtor tega prispevka), dobri hrani in "antibiotičnem" žganju se v planšarski koči kmalu ustvari dobro vzdušje. Vsi, ki smo se tisti večer pridružili planšarju pa se bomo domačih dobrot še dolgo spominjali.
V četrtek so v Bohinju poskrbeli za adrenalinsko doživetje. Vsi udeleženci se bodo s sanmi, v soju bakel, spustili z Vogarja. Za zaključek, so za petke, pripravili rafting na snegu s Koble. Za konec bodo ogreto adrenalinsko kri pa bodo raftarji izživeli v bližnji diskoteki. • Boštjan Bogataj
lepota
narave...
INagradno vprašanje: Kaj se dogaja 11. do 14.30 ure:
j * otroške delavnice tekmovanje v jahanju vožnje s čolnom
Tokrat je nagrada Brunch za otroka. Tako kot zadnjič naj odgovor pošljejo po pošti do petka Valburga 7, Smlednik 1216.
za
Dve kolesarski poti na desnem bregu Save
Radovljica - "Kovana lepota narave" je slogan, s katerim bodo v bodoče privabljali turiste na desni breg Save v občini Radovljica. Slogan so si zamislili v javnem zavodu Linhartova dvorana, kjer so zadnje leto dni pripravljali zasnovo celovite turistične ponudbe podeželja na desnem bregu Save. Pripravili so nekaj zanimivih programov, s katerimi naj bi privabili več turistov v Kropo, Kam-no Gorico, Lipnico in druge kraje na desnem bregu Save.
Ena od treh razglednic z motivom Krope
Kraji na desnem bregu Save v občini Radovljica so doslej veljali za turistično nerazvite. Prenočitvenih zmogljivosti skorajda ni, objekti za športno-rekreativne aktivnosti so zastareli, turistično zanimivih prireditev je premalo, zasebne pobude za razvoj turizma so skromne. Letno naštejejo okoli 20 tisoč turistov, zvečine šolskih skupin, ki si običajno ogledajo le Kropo. Da bi povečali število turistov in oživili naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti, ki jih je v tem območju v izobilju, so lani v okviru programa CRPOV začeli s projektom zasnove celovite turistične ponudbe podeželja na desnem bregu Save. Kot je v končnem poročilu zapisal Toni Bogožalee iz javnega zavoda Linhartova dvorana, so v letu dni pripravili celostno podobo območja, slogan in logotip. Izdali so zloženko, namenjeno kolesarskim potem, v pripravi pa je tudi zloženka s predstavitvijo naravoslovne učne poti. Ta naj bi se raztezala med Radovljico in vasjo Kolnica, dolga je 12 kilometrov, zasnovana pa je tako, da zajema vse pomembne naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti ter turistične ponudnike v tem ob-
močju. Pripravili so tudi ponudbo za kolesarje z dvema kolesarskima potema, nižinsko in višinsko. Nižinska je dolga 35 kilometrov in je speljana iz Radovljice prek Mošenj, Mišač, Podnarta, Ovsiš, Prezrenj in Dobrav do Krope in prek Kamne Gorice nazaj do Radovljice. Višinska kolesarska pot pa poteka od vasi Zgornja Lipnica preko Jelovice do Krope, speljana je po gozdnih poteh inje namenjena boj izkušenim kolesarjem. Celotna pot je dolga 40 kilometrov. Poleg tega so v Linhartovi dvorani pripravili tri različne razglednice z motivom Pustega gradu, Krope in Kamne Gorice, ter zasnovali informacijske in usmerjevalne table za kolesarski poti, ki naj bi jih postavili do prihodnje sezone. Pripravili pa so tudi program usposabljanja turističnih vodnikov, z izobraževanjem katerih naj bi začeli spomladi. Kot je povedal Toni Bogožalee, so doslej za pripravo vseh omenjenih projektov in idejnih osnutkov porabili 5,5 milijona tolarjev. Zdaj je vse pripravljeno za realizacijo, koliko denarja bodo potrebovali za izvedbo, pa še ni znano.
• Urša Peternel
halo - halo gorenjski glas tel.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov In ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman Janez, s.p.
Trst 19.12., Lidl 20.12., Lenti 22.12.
Rozman, tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
H0K0 - kombi prevozi
Hočevar Stanislav, s.p. Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757
Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140
PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p.
Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132
Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT
METEOR, d.o.o.
Stara c. 1, Cerklje
Italija- Palmanova (tovarna čokolade) 252-62-10, 041/660-658
popoldan 20.12.. Tel.:
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Trst 20.12
Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
INTEGRAL TRŽIČ, d.d.
Predilniška 1, tel.: 5963 280
predbožični Dunaj - dvodnevni izlet 22.,23. 12.2001
GORENJSKI SEJEM
REKREACIJSKO DRSANJE
tel.: 202-16-34
Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure
BLED
Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled
Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE
Uprava Infrastrukture 04/5780 512, Športna dvorana 04/5780 526, fax 04/5780 527
Prešernovo gledališče * Kranj
petek, 21. dec, ob 19.30 uri, C. Serreau: ZOKI ZAJC - NORA KOMEDIJA ZA ODRASLE, ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA PRED-PREMIERA za IZVEN in KONTO
sobota, 22. dec, ob 19.30 uri, C. Serreau: ZOKI ZAHJC NORA KOMEDIJA ZA ODRASLE, ZARAD VELIKEGA ZANIMANJA PRED-PREMIERA za IZVEN in KONTO
nedelja, 23. dec, ob 19.30 uri, C. Serreau: ZOKI ZAJC - NORA KOMEDIJA ZA ODRASLE, PREMIERA za IZVEN četrtek, 27. dec, ob 19.30 uri; A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA, za IZVEN in KONTO
petek, 28. dec, ob 17.00 uri, V. Pečjak, A. Rozman - Roza: DREJEČK IN TRIJE MARSOVČKI, za IZVEN IN KONTO petek, 28. dec, ob 19.30 uri, M. Tomšič: BUŽEC ON, BUŠCA JAZ (PPF Koper), za IZVEN in KONTO
petek, 28. dec, ob 22.00 uri; O. Grad: JUANNA REGINA (58) - Koprodukcija KD B 51 in PG Kranj, PREMIERA za IZVEN sobota, 29. dec, ob 19.30 uri, J. Glovvacki: ANTIGONA V NEW YORKU za IZVEN in KONTO
DRAMA
Slovensko narodno gledališče LJ. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92
F. Kafka: PROCES. Abonma DIJAŠKI 7 VEČERNI in IZVEN (KONTO), jutri 19. decembra od 19.30 do 22.15 ure.
B. Brecht, K. VVeill: OPERA ZA TRI GROŠE: Abonma ŠTUDENTSKI DRUGI in IZVEN (KONTO), četrtek 20. decembra ob 19.30 uri.
Mlarfhttldferm Radovljica
Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica tel. (04) 53 03 555 fax. (04) 53 03 551 www.ml-servis-radovljica.si
GLEDALIŠKI PREDSTAVI V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU
Komedija, NEDELJA, 23. december 2001, ob 19.30 uri EDLVAJS
Avtor: Tone Partljič, Igrajo: M. Partljič, G. Čušin Komedija, PETEK, 28. DECEMBRA 2001, in NEDELJA, 30. DECEMBRA 2001 ob 20. uri STEVARDESE PRISTAJAJO
Igrajo: Borut Veselko, Sebastijan Cavazza, Ljerka Belak, Mojca Fatur, Magda Kropiunig, Mateja Pucko, Jernej Kuntner. Karte so v prodaji na Mladinskem servisu Radovljica, Bled in Jesenice. Rezervacije in dodatne informacije na telefonu: 574 21 92
PLAVALNI KLUB S RADOVLJICA PARK HOTEL BLED
Pokriti olimpijski bazen v Radovljici je odprt za rekreacijsko plavanje
po naslednjem razporedu:
- od ponedeljka do petka 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure
- ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure
- ob ponedeljkih, sredah in petkih bo od 20. do 21. ure potekala vodna aerobika
Temperatura vode: 26,5 C, temperatura zraka: 28 C
CiA
Snežni telefon: 041/031 182503
Naprave obratujejo od 9.00 do 16.00. Cesta je prevozna z zimsko opremo. Smuka je ugodna. Proge so urejene. Sankaška proga je urejena. Šola smučanja obratuje. Imate možnost vožnje z motornimi sanmi. Možna je izposoja in servis smučarske opreme. Želimo vam prijeten dan in ugodno smuko. AVTOBUSNA POVEZAVA REDNA LINIJA IZZREČ NAROGLO6.00, 7.10,8.10, 13.45, 16.10 20.30ZROGLE V ZREČE 7.00, 8.00, 10.00, 14.20, 17.00, 21.20. PO SMUČANJU VABLJENI V BAZENE IN SAVNO VAS V TEMRE ZREČE
Knjižnica Antona Tomaža Linharta 4240 Radovljica, Gorenjska cesta 27
V ponedeljek, 24. 12. od 8. do 14. ure!
info@rad.sik.si
http://www.rad.siki.si
tel.: 04/537-39-00, fax: 04/53-158-40
2001, in 31. 12. 2001 bo knjižnica odprta
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
V Emporiumu
Ljubljana - V BTC-ju bodo v spodnji etaži Emporiuma potekale naslednje prednovoletne prireditve: danes, v torek, ob 17. uri glasbeno popoldne z Juretom Seskom, jutri, v sredo, ob 17. uri Kazinska plesna pravljica, v četrtek, 20. decembra, bodo ob 17. uri na pogramu Božične čarovnije, v petek, 21. decembra, ob 17. uri obisk Božička, v soboto ob 11. uri se bo začela lutkovna predstava Izgubljena žabica, v sredo, 28. decembra, pa bo ob 17.
uri v dvorani A nastopila plesna skupina Bolero. Od 20. do 30. decembra bosta od 18. do 19.30 ure Božiček in dedek Mraz otroke razveseljevala s sladkimi dobrotami v dvorani A, v Emporiumu in na tržnici.
Silvestrovanje v Valvasorjevem in Roblekovem domu
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira silvestrovanje v Valvasorjevem domu pod Stolom in Roblekovem domu na Begunjščici. Prijavijo se lahko skupine ali posamezniki. Rezervacije s predplačili sprejemajo po tel.: 04/531 55 44 in 04 533 35 87.
Božičkov semenj
Kranj - V soboto, 22. decembra, bo na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure potekal Božičkov semenj. Vsi tisti, ki za priložnosti ob novem letu še niste izbrali daril, boste to lahko storili na semnju. Na razpolago bo velika izbira daril, praznična ponudba hrane in pijače ter veliko izdelkov za aranžiranje.
December na Tavčarjevi
Kranj - V mesecu decembru se na Tavčarjevi ulici v Kranju odvijajo številne prireditve. Jutri, v sredo, se bo nastop ngladih glasbenikov začel ob 15.30 uri in bo trajal do 16. ure. Ob 16. uri se bo začel nastop akrobatske skupine. V soboto, 21. decembra, bo od 17. do 18. ure v kavarni Cukrarna potekala ura pravljic. O nadaljnih prireditvah si lahko preberete v prihodnjem Gorenjskem glasu.
Pogovor v sredo zvečer
Škofja Loka - Jutri, v sredo, se bo ob 18. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja začela prireditev Sredin večer - pogovor o medsebojnih odnosih. Dada Hrovat se bo z vami pogovarjala o temi, ki je kot nalašč za ta čas: Prazniki in naši naj-bližnji, in sicer kako dobro v resnici poznamo tiste, s katermi živimo, ki jih imamo radi in so naši prijatelji.
Silvestrski tek
Kranj - Turistično društvo Kranj obvešča, da bo osmi tradicionalni Silvestrski tek po ulicah Kranja na sporedu 31. decembra 2001 od 22. do 23. ure. Število prijav je omejeno, zato pohitite. Prijavite se lahko na sedežu turističnega društva, na Koroški cesti 29, po telefonu na št.: 04 236 30 30, po faksu na št. 04 236 30 31 ali po e-mailu na naslov td.kranj@siol.net.
Ure pravljic
Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja vabijo v četrtek, 20. decembra, ob 17. uri otroke na ogled igrice Medvedek na obisku, ki so jo za prednovoletni čas pripravili v KUD-u Jelendol. Otroke bo obiskal tudi Dedek Mraz. Škofja Loka - Jana Štromajer bo otrokom v škofjeloški knjižnici danes, v torek, ob 17. uri pripovedovala zgodbice in pesmice o decembrskih praznikih in zimi. Železniki - Zgodba o punčki iz gline je naslov pravljice, ki jo bo v knjižnici v Železnikih jutri, v sredo, ob 17. uri otrokom pripovedovla Tatjana Šmid. Žiri - Tina Oman bo slovensko ljudsko pravljico z naslovom Okamnele kraljič-ne otrokom v knjižnici v Žireh pripovedovala jutri, v sredo, ob 18. uri. Radovljica - V radovljiški knjižnici se bo ura pravljic za otroke začela v četrtek, 20. decembra, ob 17. uri. Otroci bodo lahko pisluhnili skandinavski pravljii Velika bela mačka, ki jo bo za otroke, stare vsaj 4 leta, pripravila Metka Repinc.
Delavnice za otroke
Tržič - 24., 27. in 28. decembra bodo v Gašperjevem kotičku Tržiškega muzeja delali in ustvarjali sledeče: prva delavnica Izdelajmo svoj lastni znak - moje znamenje, mentor David Premrl, prof., druga delavnica Izdelava okraskov za božično-novoletna drevesca iz slanega testa, mentorica Tanja Kosmač, umet. oblik, tretja delavnica Pletemo trakove za ušesa in napalčnik za palec, mentorica Darja Teran, prof. Prijave sprejemajo do vključno petka, 21. decembra. Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na tradicionalne muzejske delavnice. Srečali se boste jutri, v sredo, ob 17. uri v Mestni hiši, v prostoru pred Renesančno (poročno dvorano). Ker se bližata božič in novo leto, se boste naučili preprostih načinov pozlate in srebrenja. S seboj prinesite čimveč predmetov, ki jih želite pozlatiti ali posrebriti (doma narejene voščilnice, storžki, okraski za jelko iz testa, suho cvetje, leseni okvirčki...). Ostalo dobite v muzeju. Svojo udeležbo najavite v muzej po tel.: 201 39 60 še danes, v torek, do 14.30 ure.
V Škofjeloško hribovje
Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj organizira v četrtek, 27. decembra, pohod v Škofjeloško hribovje. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred hotela Creina preko Škofje Loke v Poljane. Skupne, ne pretežke hoje bo za slabe 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni.
V Škofjeloško
in Polhograjsko hribovje
Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 22. decembra, pohod v Škofjeloško hribovje. Odhod bo ob 7.30 uri uri izpred hotela Creina. Skupne, ne pretežke hoje bo za 4 ur. Zaključni izlet PD Kranj pa bo v soboto, 29. decembra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Odšli boste v Polhograjsko hribovje: od Govejka do Grmade in Katarine. Za oba izleta sprejemajo prijave v pisarni PD Kranj, Koroška cesta 27, tel.: 04/23-67-850.
Predavanja
Prasvetloba za vse ljudi
Kranj - Kako razviti Prasvetlobo, to mogočno zdravilno moč v sebi, ki prežarja dušo in seva v človeka? Kaj je obtok očiščevanja? Kako napraviti korak h Kristusu, v življenje? Odgovoroe lahko dobite v četrtek, 20. decembra, ob 19. uri v gradu Khislstein. Vstop je post.
Tehnika transcendentalne meditacije
Kranj - Na uvodnem predavanju o tehniki transcendentalne meditacije, ki bo jutri, v sredo, ob 18. uri v prostorih Gimnazije Kranj, bodo predstavljene koristi vadbe te naravne, lahkotne in znanstveno preizkusne metode globoke sprostitve, ki je namenjena izboljšanju zdravja ter razvoju kreativnosti in bolj harmoničnih medčloveških odnosov. Predavanje bo vodil učitelj tehnike TM g. Rajko Če-
bavs. Vstop je prost. Dodatne informacije po tel.: 04/53-31-568.
Prazniki in naši bližnji
Škofja Loka - Jutri, v sredo, se bo ob 18. uri v škofjeloški knjižnici začelo predavanje in pogovor o medsebojnih odnosih z naslovom Prazniki in naši bližnji. Predavala bo Dada Hrovat.
IU'liI*HHI E3
Klavirsko-pevski koncert
Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu se bo danes, v torek, 18. decembra, ob 19.30 uri začel koncert. Nastopili bosta sopranistka Lucie La-coste, na klavir pa jo bo spremljala Maša Poljanec.
Božič napoveduje novo leto
Kranj - V Modri dvorani gradu Khislstein se bo danes, v torek, 18. decembra, ob 20.30 uri začel koncert z naslovom Božič napoveduje: novo leto, Nastopil bo Mešani pevski zbor Musica Viva Kranj.
Božični in novoletni koncerti
Radovljica - V Domu dr. Janka Bene-dika Radovljica se bo novoletni koncert Moškega pevskega zbora Pod-nart začel jutri, v sredo, ob 17. uri. Novoletni koncert, na katerem bodo nastopili moški PZ Kropa, ženski in mešani PZ Koledva Kropa, se bo v dvorani Glasbene šole Radovljica začel v četrtek, 20. decembra, ob 19. uri. V petek, 21. decembra, bo ob 17. uri v dvorani Glasbene šole Radovljica novoletni koncert učencev glasbene šole. V soboto, 22. decembra, se bo ob 20. uri v Unhartovi dvorani začel božični koncert mešanega PZ A. T. Unhart Radovljica z gosti. Lesce - V OŠ F. S. Lesce se bo v soboto, 22. decembra, ob 19.30 uri začel novoletni koncert Pihalnega orkestra Lesce.
Kranj - Jutri, v sredo, 19. decembra, se bo ob 19. uri v večnamenski dvorani Gimnazije Kranj začel božično-nov-oletni koncert. Nastopil bo MePZ Gimnazije Kranj. V petek, 21. decembra, vabi Društvo upokojencev Kranj v dvorano društva, kjer se bo ob 17. uri začel božično-novoletni koncert. Nastopil bo Ženski pevski zbor Lipa, ki
deluje pri Društvu upokojencev Kranj. Šenčur - V Kulturnem domu v Šenčurju se bo v sredo, 26. decembra, ob 19. uri začel 10. tradicionalni Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Tržič. Nastopili bodo tudi: mažoretke, solista Mateja Meglic in Florijan Košir ter ostali in skupina Smeh. Program bo povezoval gospod Jože Jerič. V sredo, 26. decembra, bo ob 10. uri tudi Štefanovanje v Srednji vasi pri Šenčurju, kjer bo nastopal Pihalni orkester iz Tržiča in cerkveni pevski zbor Sv. Jurij iz Šenčurja, pridružili pa se jim bodo tudi konjeniki. 28. decembra ob 19. uri pa bo Pihalni orkester Tržič izvedel božično-novoletni koncert tudi v Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču.
Med Savo in Sočo
Bled - Jutri, v sredo, bodo ob 18. uri v hotelu Astoria na Bledu odprli fotografsko razstavo na temo Med Savo in Sočo. Ob tej priložnosti bodo razglasili tudi rezultate, podelili nagrade in diplome, ogledali pa si boste lahko tudi projekcijo izbranih diapozitivov. Glasbeni gost večera bo Florjan Tišler. Razstavljajo člani Foto kluba Triglavski narodni park.
Bienale zdravnikov in zobozdravnikov
Ljubljana - V Galeriji Krka bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli 4. bienale slikarskih, kiparskih in fotografskih del slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov. Gorenjci bomo imeli tri predstavnike in sicer Ireno Grmek Košnjek iz Kranja, Iva Kordaša iz Kamnika in Dušana Sedeja iz Žirov. Razstavo si lahko ogledate do 15. januarja.
Predstave
Seks, laži in štrudl
Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah si 27., 28. ali 29. decembra lahko ogledate predstavo Seks, laži in štrudl v izvedbi novoustanovljenega gledališča ZaresZahec Teater.
Koronarno društvo Kranj Jezerska cesta 41 4000 Kranj
VABILO
Jutri, 19. decembra 2001, ob 18. uri Vas vabimo
v veliko dvorano Doma krajanov na predavanje:
NASVETI, KI LAHKO POMEMBNO VPLIVAJO NA VAŠE ZDRAVJE IN PREPREČEVANJE BOLEZNI SRCA IN OŽILJA
Predaval bo Metod Prašnikar dr. med., specialist internist iz Šmarjeških toplic.
četrtek, 20. 12. 2001
božično novoletni koncert s "Štajerskih 7"
Sponzorju večera: Mesarija Kalan iz Kranja in Frangeževa penina Gornja Radgona "VINO, KI SE SLIŠI".
GOSTILNA, RESTAVRACIJA AVSENIK
Grega Avsenik, s.p. ,y/r-iem'A- Begunje 21, Begunje
Informacije in rezervacije na št. 04/5333 402 Vse glasbene prireditve so ob 19. uri.
um /, z j, ■ a Mž/r
ha KAP I0 G OREN C iti u GORENJSKEM G t asu
A1	B1	C1	A1	B1	C1
A2	B2	C2	A2	B2	C2
A3	B3	C3 .......	A3	B3	C3
NA RADIU GORENC SMO VAM PRIPRAVILI IZJEMNO ZANIMIVO IN PREPROSTO KVIZ ODDAJO t, 2, 3, ■ A DRŽI? KVIZ POUKA TAKO, DA Si V VSAKEM PO U U SKRIVA TRDITEV, NA
KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI ALI NE DRŽI. ZA POSAMEZKIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIM BILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE KAM VSAK ČETRTEK IK PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ.
Torek, 18. decembra 2001
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Test: Volvo S60 2.4 D5
Odprt lov na prestiž in ugled
Od nekdaj oglatih švedskih avtomobilov ni v zadnjih letih ostalo praktično prav nič. Pri Volvu so popolnoma spreobrnili svoj oblikovalski slog in namesto oglatosti so začele
prevladovati všečne obline in druge značilnosti, ki krojijo zdajšnjo avtomobilsko modo in so najbolj izrazite pri volvu S60.
Limuzina z nekaj športnega pridiha je pri Volvu vezni člen med manjšim S40 in največjim S80, vsekakor pa oblikovno verjetno najbolj privlačen. Skladne limu-zinske poteze se spredaj začenjajo
žito prostorna, vendar še vedno zelo udobna limuzina z dobro odmerjenima prednjima sedežema in zadovoljivo zadnjo klopjo. Armaturna plošča je nagnjena k prestižu in z dokupljivo dodatno
Opravljeno z odliko: prvi Volvov turbodizelski motor je zelo zmogljiv in ekonomičen petvaljnik.
z izstopajočim nosom in nadalju- opremo zna biti ta avtomobil za-
jejo z gibkimi boki, končajo pa v res vrhunski, saj se za sicer kre-
zelo svojskem zadku. Na njem pak dodaten poseg v žep dobi
skoraj ni mogoče prezreti velikih skoraj vse, kar si voznik in potni-
luči, ne toliko zaradi velikosti kot ki lahko sploh želijo. K vsemu
zaradi oblike, ki so še najbolj po- sodi še ravno prav velik in vse-
dobne vitražem v gotskih cerk- stransko    nastavljiv volanski
vah. obroč, pregledni merilniki, ma-
Volvo S60 se torej spogleduje z sivna sredinska konzola, dobro
gosposkimi avtomobili, hkrati pa dosegljiva stikala in tako naprej,
bi bil rad športno dinamičen. Tudi Malo manj prepričljiv je limu-
notranjost dokazuje, da pri tej zinski prtljažnik, ki mu sicer ne
švedski znamki dobro skrbijo za manjka   prostorninskih litrov
ugled, ki so si ga povrnili v zad- "trpi" pa zaradi premajhne odprti-
njih letih in ga očitno nameravajo ne, ki onemogoča natovarjanje
samo še utrjevati. S 60 zaradi svo- večjih kosov prtljage, zamero pa
je dinamične oblike sicer ni izra- si zaluži tudi zaradi v kleti rezerv-
TEHNIĆNI PODATKI
vozilo: ....................................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev
mere: ..................................d. 4,576, š. 1,804 v. 1,428 m
medosna razdalja: ............................................2,715 m
prostornina prtljažnika: ....................................424/1034 I
motor: ....................................petvaljni, turbodizelski, 20V
gibna prostornina: ..........................................2401 cem
moč: ................................120 kVV/163 KM pri 6200 v/min
navor: ..................................340 Nm pri 1750-3000 v/min
najvišja hitrost: ..............................................210 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ...................................9,5 s
poraba EU norm.:.............................8,7/5,2/6,3 1/100 km
maloprodajna cena: ...................................6.554.000 SIT
zastopnik: .............................'.. Volvo Southeast Europe
mešanica elegance in športnosti, motorne zmogljivosti, ekonomičnost, voznikovo delovno mesto
■majhna prtljažna odprtina, preglednost nazaj, zasilno rezervno kolo, visoke cene dodatne opreme
Toyota pri Avtoservisu Pintar
KAJ PRAVI ONA?
Od celega avtomobila so ji najbolj všeč zadnje luči v gotskem stilu, a tudi sicer temperamentni štirikolesni Šved ni od muh. Njegove gibke linije so ravno prav mišičaste in prav toliko elegantne, zato ji v njegovi družbi nikjer ne bi bilo nerodno. Pohvali tudi osvetlitev merilnikov in stikal, jezi pa se na slabo preglednost nazaj. Turbodizelski motor je s svojim godrnjajočim zvokom prava izbira.
nega kolesa, ki je le zasilno. In tudi s tem, da zaradi položnega spuščanja strehe preglednost nazaj ni najboljša, se mora voznik sprijazniti in se navaditi, kje je zadnji odbijač.
Pri Volvu so skoraj hkrati z modelom S60 ujeli vlak sodobne dizelske tehnologije, ki je bila do nedavna pri tej švedski tovarni zapostavljena ali pa izposojena. Tokrat so se pri razvoju sodobnega
Podjetje Avtoservis Pintar, ki deluje že od daljnega leta 1968, je na Koroški cesti v Kranju odprlo nov avtosalon in servis za vozila znamke Tovota, kjer bodo skrbeli za celovite storitve prodaje in vzdrževanja. Od sodelovanja s Tovoto v Avtoservisu Pintar veliko pričakujejo, saj gre za znamko, ki slovi po svoji tradicionalni kakovosti in tehnični naprednosti ter pestri ponudbi modelov, ki so vse bolj prikrojeni okusu evropskih kupcev. V prihodnjih letih želi Tovota dvigniti tržni delež tudi na slovenskem trgu, pri čemer naj bi imel največ zaslug uspešen malček yaris, ki ga izdelujejo tudi v Evropi in težko pričakovana corolla nove, že osme generacije.
• M.G. foto: Aljoša Korenčan
Fordovi avtomobili za MNZ
Slovensko ministrstvo za notranje zadeve je ponovno obogatilo oziroma obnovilo del svojega voznega parka. Preko javnega razpisa je kupilo 44 novih Fordovih avtomobilov, od tega 42 foeusov, ki bodo služili kot osebna specialna in patruljna vozila ter dva mondea, v katera bo vgrajen radarski sistem za nadzor na cestah. V focusih so 1,6-litrski bencinski in 1.8-litrski turbodizelski motorji, mondea pa poganja bencinski šestvaljnik s 170 konjskimi močmi. • M.G.
Volvo S60 je limuzina s športnim predznakom, pravijo v švedski avtomobilski tovarni, kjer dobro negujejo pridobljeni ugled zadnjih let.
Potniška kabina ni med najbolj prostornimi, vendar je za voznika in potnike dobro poskrbljeno. Z dodatno opremo cena osnovne različice krepko naraste.
Položno spuščanje strehe kvari preglednost nazaj, sicer pa so na zadku najbolj izrazite svojske zadnje luči.
turbodizelskega pogonskega stroja oprli na lastno znanje in morda na nekaj tujih izkušenj in rezultat je več kot samo zadovoljiv; pod motornim pokrovom S60 namreč brenči sodoben petvaljnik, z odličnimi zmogljivostmi, ki so temu avtomobilu povsem pisane na
kožo. V skladu s hišno maniro je turbodizelski petvaljnik z oznako D5 enako uglajen kot njegovi bencinski sorodniki. Svoje dizelsko poreklo pokaže samo pri vžigu, v vseh območjih vrtljajev pa deluje kultivirano in prijetno za voznikova ušesa. Še bolj po-
membno je, da brez obotavljanja uboga voznikove ukaze in ni zahteven pri porabi goriva, ki jo je mogoče brez večjih težav držati na 7,5 litra na 100 kilometrov. Volvo S60 nima pri legi na cesti nobenih težav, vzmetenje je dokaj čvrsto, zavore odločne, vozniku pa asistirata protiblokirni sistem
in elektronika proti preprečevanju zdrsavanja gnanih koles.
In seštevek pod črto je jasno znamenje, da se je Volvo s svojim S60 povsem približal prestižnim avtomobilskim znamkam, ki bi jim bilo najbrž ljubše, če švedskega tekmeca ne bi bilo.
• Matjaž Gregorič
Pri Fiat Autu napovedujejo obsežno reorganizacijo in druge ukrepe
Sanacija bo precej boleča
Zaradi slabih poslovnih rezultatov predvsem na področju financ, se je italijanski Fiat Auto znašel v globoki krizi, uprava skupine Fiat pa je za rešitev napovedala vrsto organizacijskih in tudi kadrovskih sprememb.
Te bodo posegle tudi v sam vrh Fiat Auta, saj z mesta direktorja odhaja Roberto Testore (letos je med drugim obiskal tudi Slovenijo in Fiatovega zastopnika -Avto Triglav), na njegovo mesto pa bo ustoličen Giancarlo Boscheti, človek, ki je v svojem dolgolet-
nem službovanju pri Fialu /e reševal njihov oddelek gospodarskih vozil lveco. Sicer pa je menjava za krmilom samo vrh ledene gore, ki je nastala potem, ko so pri Fiat Autu ugotovili, da bodo letošnje leto zaključili z okoli 800 milijoni evrov izgube,
čeprav bo proizvodnja avtomobilov dosegla številko skoraj dva milijona in pol. Po črnem 11. septembru so morali načrtovane količine sicer nekoliko zmanjšati, vendar je največja težava v tem, da avtomobili prinašajo v bilanco rdeče in ne črnih številk.
Že 750.000 MB Sprinterjev
Oddelek lahkih gospodarskih vozil pri Mercedcs-Benzu je v svoji tovarni v Duesseldorfu pred kratkim izdelal sprinterja z zaporedno številko 750.000. Tega do-stavnika so predstavili leta 1995 in hitro je postal eno uspešnejših vozil v svoji kategoriji. Lansko leto je doživel prvo lepotno in tehnično prenovo, hkrati pa so pri Mercedes-Benzu začeli vgrajevati turbodizelski motor CDI z vbrizgom goriva po skupnem vodu. Sprinterja prodajajo v več kot 100 državah, o leta 1996 ga izdelujejo tudi v Argentini, v kratkem pa ga bodo predstavili tudi v Združenih državah Amerike, kjer bo naprodaj pod imenom DaimlerChrvs-lerjcve ameriške podružnice Fre-ightliner. Mercedes-Benz sprinter
je bil kmalu po začetku proizvod- stavnik leta. • M.G., foto: Daim-nje razglašen tudi za Evropski do- lerChrvsler
Ukrepi, ki jih namerava Fiatova uprava izvesti v prid uspešne sanacije Fiat Auta, bodo vse prej kot prijetni; zaradi racionalizacije poslovanja je padla odločitev o zaprtju 18 tovarn izven Italije, posledično pa se bo na cesti znašlo kar 6000 delavcev. Skupaj z zapiranjem tovarn in odpuščanjem bodo pri Fiat Autu poskrbeli za dokapitalizacijo, v višini milijarde evrov. prav tako pa obstaja možnost, da bo Fiatov strateški partner svoj petinski lastninski dele/ povišal v večinskega. Reorganizacija predvideva, da bodo Fiat Auto sestavljale samostojne organizacijske enote Fiat-Lancia, Alfa Romeo ter oddelka za mednarodno in servisno dejavnost.
Ali bodo ti ukrepi zadostovali, je težko napovedali, saj je eden od problemov Fiat Auta tudi v tem, da se preveč zanaša na množično prodaji) v spodnjem nižjem razredu, nima pa uspešnic v drugih velikostnih kategorijah. Prav tako je že zdaj jasno, da bo zaradi manjše prodaje na evropskih trgih potrebno prihodnje leto oklestiti proizvodnjo na približno 2,4 milijona avtomobilov. • M.G.
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@email.si
Torek, 18. decembra 2001
Novi Renaultov lahki dostavnik tudi na slovenskem trgu
Renault Trafic zapolnjuje praznino
Renault z novim lahkim dostavnikom traficom zapolnjuje praznino pri srednjekategornikih in nadomešča ostarelo vozilo, ki so ga od leta 1980 prodali v več kot 930.000 primerkih. Novi trafic je sicer sad Renaultovega sodelovanja z General Motorsom, kjer je tehnično in v pretežni meri oblikovno enakemu vozilu ime opel vivaro.
Sodelovanje Renaulta in Opla na področju lahkih gospodarskih vozil seje začelo leta 1996, partnerja pa sta se med drugim odločila tudi za skupen razvoj vozila z dovoljeno skupno težo med 2,5 in 2,8 tone.
Trafic zapolnjuje praznino v Re-naultovi sorazmerno mladi paleti gospodarskih vozil, sicer pa sodi v najbolj popularno velikostno kategorijo dostavnikov na večini evropskih trgov. Razvoj trafica in vivara o pretežno opravili v Rena-ultovih razvojnih oddelkih, medtem ko proizvodnja poteka v General Motorsovi tovarni v britanskem Lutonu. Nekoliko kasneje bo novi dostavnik dobil tudi Nis-sanov znak, saj sta Renault in Nissan že nekaj časa povezana s strateškim partnerstvom.
Renault trafic ima zanimivo in za dostavnike dokaj neobičajno zunanjost, pr kateri najbolj izstopata položen nos in ovalna izboklina na sprednjem delu strehe, ki ji pravijo jumbo roof. Letos in do prihodnje pomladi bo trafic naprodaj samo v tovorni izvedbi, medtem ko seji bo spomladi prihodnje leto pridružila še potniška, prav tako pa bo poleg 3,09-metrske medosne razdalje na voljo še 3,49-metrska. Zaprti tovorni dostavnik lahko sprejme v svojo notranjost skozi zadnja ali stranska drsna vrata (za doplačilo na obeh bokih) 5 kubičnih metrov, podaljšana izvedba pa celo 5,9 kubičnega metra tovora, ki lahko tehta od 1000 do 1200 kilogramov.
Tudi v notranjosti trafic dokazuje svoj  sodobnost: armaturna
Renault trafic na slovenski trg prihaja z rahlo prednostjo pred tehnično in v veliki meri tudi oblikovno enakim sorodnikom oplom vivarom. Spomladi se bo tovorni pridružila še potniška različica, bogatejša pa bo tudi motorna paleta.
plošča je oblikovno moderna in podobna kot v potniških avtomobilih, z veliko uporabnimi odlagalnimi prostori, s solidno velikim zaprtim predalom pred so-potniško klopjo, z vdolbinama za pločevinki s pijačo in s premičnim pepelnikom.
Sodobna merila veljajo tudi za varnost in trafic ima poleg trdne potniške serijsko varnostno vrečo v sredici volana in doplačilno so-potniško, kolutne zavore na vseh štirih kolesih (spredaj s prisilnim hlajenjem) in protiblokirni zavorni sistem z elektroniko za enakomerno porazdelitev zavorne sile. Zavorni sistem je tako učinkovit, da se trafic ob naglem zaviranju pri hitrosti 100 kilometrov na uro ustavi že po 43 metrih, kar je za takšno vozilo zelo dober rezultat.
iiLijc/iyijtvJL\ii^
servis avtogum
Danlela Klemene, t.p.
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev »centriranje
• vulkanizerstvo • popravilo in prodaja vseh avtogum
Gotovinski popust za zimsko pnevmatiko!
Sprva novega trafica poganjata le dva l,9-litrska turbodizelska motorja z oznako dCi, ki pomeni visokotlačni neposredni vbrizg goriva. Motorja razvijeta 82 oziroma 100 konjskih moči, prihodnje leto pa bo motorna paleta razširjena še z 2,0-litrskim bencinskim štirivaljnikom s 16 ventili in 120 konjskimi moči. Leta 2003 se obeta še okrepitev z 2,5-litrskim turbodizlom dCi s 16 ventili in 133 konjskimi močmi. Pri vseh razen pri najšibkejšem, je serijski šeststopenjski ročni menjalnik.
Nenazadnje se bo trafic izkazoval tudi z ekonomičnostjo, saj so mu servisne intervale raztegnili na 30.000 kilometrov, jamstvo
proti prerjavenju pa traja 12 let. Osnovna različica trafica je pri nas naprodaj za 3,56 milijona tolarjev z vključenimi davčnimi da-
jatvami. Glede na omejene količine se pri novomeškem Revozu ne bojijo, da ne bi prihodnje leto mogli prodati vseh razpoložljivih
vozil, medtem ko bodo količine lahko večje leta 2003, z zagonom še ene tovarne. • Matjaž Grego-rič, foto: Renault
Gorenjski avto leta 2002
Po prvem tednu zbiranja glasovnic za izbor Gorenjskega avtomobila leta 2002, imamo v uredništvu že čeden kupček dopisnic z vašimi predlogi, izbor pa se je že začel tudi pri ostalih treh medijih. Danes objavljamo drugo glasovnico, našli pa jo boste tudi v
reviji Gregor.
Z glasovanjem so torej začeli tudi na Radiu Sora, Radiu Kranj in na televizijski postaji ATM Kranjska Gora, seveda pa lahko prej slišite ali si ogledate, kateri avtomobili so kandidati za osvojitev naslova Gorenjski avto leta 2002. Glasovnico iz današnje ali prejšnje številke Gorenjskega glasa pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Upoštevali bomo samo tiste, ki bodo nalepljene na dopisnice.
Vaše glasovanje bo seveda tako kot v minulih letih ob koncu akcije tudi nagrajeno. V ta namen smo k sodelovanju povabili generalnega sponzorja izbora in to nalogo je letos prevzelo podjetje Boltez iz Kranja, ki je znano po prodaji in servisnih storitvah za več znam pnevmatik. Nagrade so vabljive, predvsem pa uporabne: za enega od srečnežev, ki ga bo določil žreb so pri sponzorju
GORENJSKI AVTO LETA 2002 - glasovnica 2
Ime in priimek.
Naslov...........
Pošta.............
Glasujem za:
RADIO SORA - RADIO KRANJ - ATM KRANJSKA GORA - GORENJSKI GLAS
pripravili odlično gorsko kolo Marine z gumami Michelin, za drugo nagrado komplet štirih avtomobilskih pnevmatik znamke Michelin in za tretjo zajeten paket avtomobilskega pribora. Ob koncu akcije bo predvidoma v prvih dneh februarja prihodnje leto tudi zaključna prireditev z razglasitvijo zmagovalca in žrebanjem, vendar o tem več takrat, ko bodo znane podrobnosti.
Generalni sponzor akcije GORENJSKI AVTO LETA 2002
BOLTEZ
C. Staneta Žagarja 58c, Kranj, tel.: 201 40 50, www.boltez.si
Pooblaščeni prodajalec za:
BFCoodrich
d.o.o.
f7tat
1. nagrada: gorsko kolo Marin z gumami Michelin
2. nagrada: komplet 4 pnevmatik Michelin
3. nagrada: paket avtomobilskega pribora
V izboru za Gorenjski avto leta 2002 sodelujejo:
ALFA ROMEO 147 AUDI A4
CHRYSLER SEBRING CITROEN C5 DAEVVOO TACUMA FIAT DOBLO FORD MONDEO HONDA CMC HONDA STREAM HYUNDAI MATRIX JEEP CHEROKEE KIA MAGENTIS KIA RIO
MAZDA TRIBUTE OPEL SPEEDSTER PEUGEOT 307 RENAULT LAGUNA SUZUKI IGNIS SUZUKI LIANA TOYOTA MR2 TOYOTA PREVI A
LAVI d.o.o., Kranj
Cesta na Brdo 22, Kokrica tel.: 04/204 56 35, GSM: 041/389 828 e-mail: lavi.doo@siol.net
SREČNO VOŽNJO TER ZDRAVO, VESELO IN USPEŠNO LITO 2002 VAM ŽILI ROČNA AVTO PRAL NIC A LAVI
rown
protikorozijsko zaščito vozil se ohranja vozilo varno. Olje KROVVN ščiti karoserijo vozil pred vplivi soli, snega in vlage. Preprečuje rjavenje in celo zaustavlja že začeto rjavenje. Obenem maže gibljive dele na karoseriji, tudi za stroje, orodje, orožje...
Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 54, Škofja Loka, telefon: 51-37-600 in AVTO AMBROŽIČ, d.o.o., Pungart 2, Ribno pri Bledu, tel.: 57-41-784, predstavitev tudi na straneh www.tri-krone.si
0
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja, izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Fiat Bravo 1,6 k sv,cz,es,air 1998 VLJOLA 1.660.000,00
Clio authentique 1,2 sv,cz,es,abs,air 2001 SREBRNA 1.830.000,00
Renault Megane 1,6 RT cz,es,sv,air 1997 MODRA 1.390.000,00
Renault Laguna 2,0 RT kar. sv,cz,es 1995 SIVA 1.550.000,00
Audi A6 2,5 TDI 1994 RDEČA 1.890.000,00
Ford Focus 1,4 sv,cz,es,air 2000 MET.SIVA 1.990.000,00
Volvo S70 2,5 1997 BAKRENA 2.930.000,00
Ren-Megane Coupe 1,4 k,sv,cz,es,air,abs  2000 RDEČA 2.390.000,00
Opel Ornega 2.0 k,sv,es,cz,air,abs 1994 MET.ZELENA 1.390.000,00
Opel Vectra 1,6 16v k,sv,air,es,cz,abs 1998 MET.RDEČA 1.890.000,00
Renault Laguna 1.9 dti k, sv,cz,es,air,abs   1999 SIVA 2.530.000,00
Renault Megane 1,4 k, sv,cz,abs,air 2000 RDEČA 2.290.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si
Za vozUft z garancijo vam Jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LECENDA:
♦ G. VOZILO Z (iARANCIJO
- K: KLIMA
■ SV: SBRV0 VOIAN
•CZ: CKNTRA1.NO ZAKI.I-1'AMI-
♦ K RADIO
♦ KS: EI.KKTK. IIVKI STKKKL
- AIR AIRIIAC
Vse za vaS avto na enem mestu:
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ Prodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
Ob 80. obletnici Moto Guzzija posebna serija EV 80
Guzzi stopa na modne piste
Moto Guzzi, ki se je še pred nedavnim utapljal v rdečih številkah, sedaj pod vodstvom tovarne motociklov Aprilia počasi znova stopa na stara pota slave.
Svež kapital in tehnična podpora s strani Aprilie, so v stari Guzzijevi tovarni poskrbeli za nov optimizem, ki se že kaže tudi na posodobljenih motociklih. Veliko novega v tem času iz Guzzija še ni prišlo, a napredek je opazen. Ob 80. obletnici obstoja, ki jo slavijo letos, so pripravili posebno serijo motociklov EV 80, ki bo ostala v redni ponudbi. Gre za najuspešnejši Guzzijev motocikel california, ki je kot edini zadnje desetletje reševal hišno čast. Chopper-oziroma križarka z 1,1-litrskim dvovaljnikom, športno choppersko držo, povezanimi zavorami in za ta razred odličnimi voznimi lastnostmi, se dokazuje že vrsto let in zato tudi ni kaj dosti sprememb na tem modelu. V Guzziju osnovo le nekoliko spreminjajo in na trg pošiljajo različne izvedbe modela california. Takšen je tudi EV 80, ki z oznako nakazuje na proslavljanje obletnice. V celem pa je do sedaj najbolj spremenjena california in to predvsem z estetskega vidika. Pri projektu EV 80 so k sodelovanju povabili prav tako slavno usnjarsko hišo Poltrona frau, ki obstoja že od leta 1912. Med drugim so v Poltroni frau v usnje oblekli sedežne garniture na slavni prekooceanski ladji Rex. Njihovo fino obdelano in šivano
usnje je sedaj tudi na sedežih in torbah guzzija EV 80, ki se hvali kot estetsko in kakovostno zelo prepričljiv izdelek. Osnova motocikla je model california EV, v tovarni pa so mu dodali zajetno masko /. vetrobranskim pleksijem in izdatno kromirali nekatere dele. Motocikel je na voljo le v vinsko rdeči barvi, ki je na rezervoarju, strešicah in tudi ščitnikih ob motorju. Usnje na sedežih in stranskih torbah oziroma kovčkih, ki so pravi oblikovalski sladkorč-ki z okroglim prednjim delom in ostro zarezanim zaključkom. Fino obdelano usnje je tudi na sopot-nikovem naslonu, ročicah, pokrovčku posode za gorivo in
ključu. V Poltroni frau tako sprejmejo še nedodelane guzzije EV 80 in nato usnje ročno zašijejo. Ob tem zagotavljajo kakovost in vzdržjivost usnja, ki je proti staranju prevlečeno tudi s posebnim voskom. V celoti je torej guzzi EV 80 že znan, a izrazito estetski motocikel, ki si želi biti tudi potovalni dvokolesnik, kar zaradi visokega vetrobrana in stranskih kovčkov ne nazadnje tudi je. Vsekakor pa gre za najlepšo izvedbo Guzzijevega modela california, ki bo lastnika tudi najbolj udarila po žepu.
• Miloš Milač, foto: Moto Guzzi
MALI OGLASI
8201-42-47
«201-42-48
8201-42-49
APARTMA - PRIKOLICE
Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-
222 17230
Na BLEDU oddamo APARTMA 4-6 oseb, za novoletne praznike, CATV. g 574-36-26, po 19. uri i93to
APARATI STROJI
Prodam mostovno DVIGALO 350 kg in 2 metersko konzolo rosfrei za obešanje mesa. «513-71-41 19313
Industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff, ugodno prodam. g 5802-078 19318
ELEKTRO MOTOR 5,5 KW 1400 o/min, malo rabljen, prodam. g 041/704-742
PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM
jft>
JTArNUVd
23 40 440 in 23 40 441
DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI
Prodam električni sušilec za perilo in "spričo" za špricanje sadja. g 5744-598 19323
Prodam GSM Nokia 7110 in SAMSUNG SGN 2100, ugodno, g 040-312-229 19326
Prodam rabljen PRALNI STROJ Ariston. g 2042-298 19327
Ugodno prodam PEČ za cen.ogrevanje Tam Stadler, rabljena 2 sezoni, AVTODVIGA-LO dvosteberno Hofman žičnica, montirano, rabljeno 2 leti in PREŠO z vijakom 2 t. g 583-1936 19332
Prodam GORENJE vgradni ŠTEDILNIK 3+1, temno rjav, malo rabljen. g 031/280-
829 19333
Prodam RADIO STOLP na 3 CD, dobro ohranjen, daljinsko upravljanje. Cena 30.000 SIT ali po dogovoru. g 2531-323, 031/360-450 19355
Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat, nov električen v orehovi omarici. "b 23-32-511 19358
VIDEOKAMERA Cannon in daljnogled Taščo 10x25, ugodno prodam. V 041/436-
323 19391
PRALNI STROJ in kombiniran elek. štedilnik GORENJE, PRODAM, g 041/878-494
19396
VLEČNICA, SMUČARSKA, ELEKTRIČNA, 3 KW, nova, dolžina 80 m, prenosna, prodam za 180 000 SIT. "B 031/209-238
Ugodno prodam Bosch, VRTALKO kotno BRUSILKO za les z raznimi dodatki, vse v kovčku, g 589-10-29_19407
Prodam večjo SKRINJO, g 256-12-27
Prodam NAVEZE za krave in NAPAJALNIKE ter PORODNO NAPRAVO, g 259-15-
40 19413
GR. MATERIAL
Prodam 4 nova vezana OKNA Jelovica 80x90 cm, 60x60 cm. g 512-27-94 19315
Prodam JELŠEVE DESKE 30 mm suhe. g 031/50-40-48 19341
HIŠE ODDAMO
ODDAM starejšo HIŠO za skladiščenje ali mirno dejavnost, g 2522-752 19319
HIŠE PRODAMO
HIŠE PRODAMO GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, KOVOR na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 1,527
LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo 9x11 m s poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16694
JESENICE okolica POSEBNA PONUDBAM Prodamo dvostanovanjsko hišo, IV. gradbena faza, 146 m2, stanovanjske površine, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 201-27 19, 041/722-632 18486
PODNART nova HIŠA in starejša obnovljena na parceli 1200 m2, na robu vasi, cena 25 mio SIT, ugodno prodamo, g 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE
19345
Kranj Orehek NOVA HIŠA 220 m2 na 400 m2, prodam, g 041/909-924 19392
STRAŽIŠČE: poslovno stanovanjsko hišo , urejene pisarne, 320m2, več parkirišč. FRAST- nepremičnine 041/ 626 581 04/ 25 15 490____
GOLNIK: ugodno prodamo vrstno atrijsko hišo, 35,8 mio FRAST-nepremičnine 041/734 198   04/251 5490_
GORENJSKA: bivalni vikend, 1200 m2 parcele, cena po dogovoru. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581_____
NAKLO: prodamo zanimivo hišo na parceli 750 m2, 32,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
KRANJ- prodamo luksuzno stanovanjsko hišo, urejen vrt, parcela 1000m2, 56 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
CERKLJE: ugodno prodamo opremljeno hišo, parcela 400 m2, hitro vseljiva, 33 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
BLED: prodamo vilo potrebno adaptacije, parcela 1000 m2, 22,6 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581
STRAŽIŠČE - poslovno-stan.hišo vel. 13x11 m z delavnico 21 x 7 m na parceli 1540 m2 za ceno 67,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Ambrož pod Krvavcem - zazidljiva parcela 375 m2 za bivalni vikend, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KOKRICA - 20 let stara stan.hiša na parceli 1.033 m2, cena - 61,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V smeri proti GOLNIKU novo hišo na idilični lokaciji z urejenim botaničnim vrtom in čudovitim razgledom na hribe, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED - večja stan.hiša cca. 120 m2 v etaži, 3 etaže, možnost tudi dvostanovanjske hiše, parcela 1200 m2, cena = 28,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - gradimo hišo dvojček, vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajena do IVgr.faza ima ceno enega 42,0 mio SIT, po dogovoru hiši dokončamo ali zgradimo le do III. gradbene faze, v račun vzamemo drugo nepremičnino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BAŠEU - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 9 m in terasa 3,5 x 8 m, pritlična z mansar-do, parcela ■ 780 m2, cena ■ 29,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 13 53,202 25 66
CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
MAVČIČE - starejša stan.hiša, CK na olje, obnovljeno pritličje, klet, pritličje in mansar-da, na parceli 550 m2, cena = 20,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BRITOF - 1/2 stan.hiše, stanovanje l.nad., garaža in klet, cena ■ 14,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, klet, pritličje in mansarda, parcela 650 m2, primerno za neživiljsko dejavnost, cena - 33,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
HIŠE KUPIMO
ŠENČUR, BITNJE, STRAŽIŠČE: kupimo MANJŠO HIŠO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Brnik - Naklo: kupimo novejšo hišo, odprt dovoz do 56 mio. FRAST- nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 734 198
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije. ENAČ-BA-IZOBRAŽEVANJE, Resniks.p„ Milje 67, Visoko, g 04/253-11-45 in 041/564-991
Iščem inštruktorja za fiziko in matematiko za osmi razred na domu. g 041/52-53-50
Z Vami smo vsak dan 24 (Štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
gorenjfkatelnvi
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI m vsa/t večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajamo zanlmlv.domač, pester, pozitiven In nenasilen TV program
Snemamo v TV studiu, v Vail občini, v Vaši K S aH celo pri Vas <tom;j
telefon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon komerciala: 04 / 233 11 ss telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: M I 232 4« 50 fax poročila DESK: 04 / 233 12 31 e-mall: ytv@tele-tv.sl INTERNET: h»tp://www.tel«-tv.si
Zato nas pokličite In naročite I
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM"
Mas OtQtTAt.NI S ruCHO zmore vse lil
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO, LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU, g 530-65-55, 041/680-925, BRAZDA d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6 17855
Kupim smrekovo in borovo celulozo ter smrekovo hlodovino, slabše kakovosti, g 041 /758-927 18855
Kupim rabljen GOZDARSKI VITEL Tajfun. g 5181-086_19337
Kupim parcelo v Vogah. g 041 /685-568
Kupim OKNO Termoton 100x140 in kljuko za Ford Fiesta. g 253-12-59_193/2
TRAKTOR in TROSILEC gnoja kupim, g
5725-254 19373
MESOREZNICO električno in tlačilko, trosilec Creina in tehnico 300 kg kupim, g 041/608-765 19402
LOKAL ODDAM
LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126
Prodam SLIKE na oljnem platnu (5 KOM), UGODNO, g 202-40-79 19348
PRIDELKI
Prodajamo KVALITETNO DOMAČE ŽGANJE: sadjevec, hruškovo, češnjevo, viljamovo in medeno. AKTUALNO: borovničevec, jagodovo in marelično žganje s sadeži Žganje tudi v obliki darilnega programa. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), 4290 Tržič, g 595-60-80, 031/463-812 18744
Prodam VINO refošk, cena 450,00 in malvazija po 250,00. g 05/656-80-59 zvečer
19153
Ugodno prodam večjo količino DOMAČEGA PROSA, lepo očiščen, posušen, odličen za kašo. g 279-8000, Voklo 49 19181
VINO iz dežele Vipavske, različnih sort, prodam. Možna dostava g 041/650-662
Pordam MED ali menjam za žito. g 031/798-485_19322
Prodam domače ŽGANJE, g 031/530-
531 19328
Prodam rdeče in belo VINO. g 0573666-075,041/518-171 19357
Če želite za praznike štajersko vino BELI PINO. g 204-23-97 19360
Prodam JABOLČNI KIS po 100 SIT, kupim KOTEL za žganje, g 533-11-67 19366
Iščemo lastnike oz. najemnike trgovskih prostorov, s katerimi bi sklenili franšizno pogodbo za prodajo uveljavljenega programa. Informacije ob delavnikih po telefonu: 041/281-959
KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333-222 14516
KRANJ PRIMSKOVO ODDAMO pisarniške prostore cca 70 m2. g 041/640-826
KRANJ, ob vpadnici v mesto - posl.prostor 90 m2 v l.nad. in 120 m2 v 2.nad., cena z ogrevanjem = 1.700,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Ul. Staneta Žagarja - posl.prostor 25 m2 s klimo napravo, WC in takoj vseljivo, 68 m2 primerno za pisarne ali stanovanje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAMO
KRANJ- prodamo večjo kvadraturo pisarniških in proizvodnjih prostorov. FRAST-nepremičninska hiša 04 /25 15 490, 041/ 626 581_
KRANJ, Planina - v novem trgovskem centru v l.nad. 416 m2, primerno za trgovino, servis, agencijo, zdravstvo ipd., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - ob vpadnici v center poslovni objekt 320 m2 v etaži v pritličju in 2.nad., parkirni prostori, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - gostinski objekt s teraso in s stanovanjem v nadstropju, lastna parkirišča, cena - 25,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
OBVESTILA
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVE-STROVANJE - cena 7.000 SIT, ZAKLJUČNE DRUŽBE, POROKE in DRUGA PRAZNOVANJA (do 80 oseb). NUDIMO DNEVNE MALICE (600 SIT) in KOSILA (1000 SIT). GOSTILNA PARIZAR, Trboje 39 (poleg gasilskega doma), Kranj INFORMACIJE g 259-13-85,031/389-180 18195
OBLAČILA
IZPOSOJA POROČNIH, OBHAJILNIH OBLEK ter KRSTNIH OBLEK. RIJA s.p., Bratov praprotnik 14, Naklo g 041/463-720 19410
OTR. OPREMA
Prodam zelo lepo ohranjeno otroško ZIBKO z vso opremo in zimski pajac, št. 68. g 041/51-91-12 ' 19309
Po polovični ceni prodam OTROŠKI VOZIČEK, velika kolesa, g 040/268-151 19412
OSTALO
PODARIM
Škofja Loka - 1 SS 42 m2 z vso opremo in H, l.nad. Podljubelj - bivalni vikend z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA KUPIMO
Kranj: KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: kupimo več stanovanj za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
DRULOVKA, ŠENČUR: KUPIMO 1SS in 2SS za znane stranke. FRAST- nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
STANOVANJA NAJAMEMO
Iščem 1-sobno STANOVANJE ali GAR-SONJERO za najem. Med kranjem in Komendo, g 031/244-802 19231
STAN. OPREMA
REGAL, DVE POSTELJI, SEDEŽNO GAR-NITURO, ugodno prodam, g 204-24-21
Prodam 2 GARDEROBNI OMARI po 1000 SIT. g 238-0740 19339
REGAL za TV s predali 90x180 cm, prodam, g 5743-899 19340
Prodam skoraj novi Hansa pipi za umivalnik In banjo, g 530-94-10 19395
Podarim več KUŽKOV starih en mesec, g 041/550-140 19245
Podarim starejši elektrišni ŠTEDILNIK, plin, nerabljen, g Pretnar, Podhom 36, Zg. Gorje 19398
POSESTI
Nb&Ii nas bost« v srcu Gorenjske -OTV gorenjska televizija. Nikole luslo 2. p.p. 181.4001 KRANJ
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 17477
Prodam domače ročno strojene OVČJE KOŽE. g 031/873-871 m»9
TAPISERIJA "Divji petelin" velikost 112x98 cm, prodam-zamenjam (avtomobil, moto-cikel), cena 900.000 SIT, g 23-12-599
Prodam VZGLAVNIKE iz ajdovih luskin, g 2042-686_19324
Prodam VOZ za manjši TRAKTOR, g 031/561-707 19335
SENIĆNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. Pod Dobrčo prodamo manjšo zazidljivo parcelo, cca 500 -600 m2, dostop in voda na parceli, elek. v bližini, 5650 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10122
PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-
222 10123
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mm in energetiko, d.d.
kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, far. 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
team
Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 395 599 email: mlinar.teamC^siol.net
mansardna stanovanja strešna okna
obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene
kltiUf Armstrong
VRELEC SREČE, Erbežnik in Krivec dno., Krimska 10 Ljubljana, bioenergija. radiestezija, vedeževanje. Ozdravimo raka in tumor, pomagamo pri zdravljenju rastlin in živali, možni razvedrilni pogovori čez dan in morebitno sklepanje parov, g 01/283-40-38 in 090/44-02, str.250 SIT/min. 17946
ZASTOPAM upnike in dolžnike pri rubežu, cenitvi in javni prodaji ter opravljam kurirske storitve, g 041/681-628,, Sakib Kaši-bovič.s.p., Pot na Črno 31, Vodice 18477
ŠPORT
ŽENSKE SMUČARSKE ČEVLJE "Murani", štev. 40, prodam, g 041/780-732 19391
Rabljena smučarska oprema: SNOW-BOARDI, drsalke, sani... RUBIN Kokrica, 204-91-91, od 15.-19. ure 19374
ABk Rigips
yL L Armstrong CI.U/%MT| kmf
PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA
HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel: 04/23 64 710 GSM 041/ 616 396, e-mail:sumont@orpo.si
ODDAM v najem zazidljivo, ograjeno parcelo v izmeri 1800 m2, primerna za parkirišče ali drugo dejavnost ob Škofjeloški cesti v Zg. Bitnjah. g 041/404-960 18799
LJUBLJANA-ŠMARTNO (2,5 km do centra) v mirnem okolju prodamo novogradnjo -polovico dvojčka ob zelenm pasu, 150 m2 bivalne površine + 26 m2 kleti, na parceli 300 m2, vsi priključki, cena 42,9 mio SIT(380.000 DEM). RAŠICA (Ljubljana okolica) prodamo strnjene kmetijske površine (travnik, pašnik, njiva). Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-
00. 041/202-33-00 19378
Prodamo: apartmaje na Krvavcu, različne velikosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RAZNO PRODAM
DRVA, meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam, g 041/718-019 18704
Prodam suha HRASTOVA DRVA - meterska. g 041/984-361 19316
Prodam večjo količino suhih bukovih DRV. g 252-28-08 19350
Prodam rabljen KOTEL za žganjekuho, 45
1. g 519-70-24 19368
Prodam večjo količino suhih in polsuhih BUKOVIH DRV. Cena 7500 SIT. Dostop lahko tudi s priklopnikom, 4 km od Podnar-ta. g 533-00-33, 041/936-949 19386
Prodam 10 m suhih bukovih DRV. g 041/556-634_i939j_
SLIKE ZA OBDAROVANJA DOBITE na g 252-13-74 19401
Prodam PANCARJE št: 37, PRALNI STROJ za simbolično ceno. g 512-32-65
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO Kranj oddamo obnovljeno, meščansko 2ss, z bivalno kuhinjo, lastna CK, 80 m2/l, cena 68000 SIT/mes,predplačilo, ŠKOFJA LOKA oddamo 2 ss, 70 m2/l v hiši, 51000 SIT/mes, predplačilo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/202-33-00 19019
V najem dam STANOVANJE cca 70 m2 stanovanje je dvosobno s CK. Ovčak, Čar-manova 21, Medvode 19308
SREDNJE BITNJE - oddamo opremljeno 2 ss v samostojni stanovanjski hiši, 50 m2, vsi priključki, lepa lokacija, souporaba vrta. .Ugodno 40.000 SIT!!!PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19, 041/556-
255 19356
V Kranju na Planini III oddamo v najem 54 m.2 veliko stanovanje, g 576-64-64, 041/790-267 19359
ODDAMO: Šenčur, Škofja Loka, -DVOSOBNO STANOVANJE Bitnje-1ss, Dragočajna - hišo, KRANJ- več pisarn. FRAST-nepremičninska hiša 04/25 15 490, 041/ 734 198
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Senlčno 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. V MESECU NOVEMBRU 5 % POPUSTI! 2
ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, g 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 13975
OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo, z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. Beta-S,d.o.o., Kočna 10 b, BI Dobrava, g 587-40-59, 041/704-851 17905
FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za nove gradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu g 515-44-90, 041/634-656, FLAMME,d.o.o., Potočnikova ul. 11, Šk.
Loka 1   1 18983
PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, hitro in ugodno, g 041/737-245, 041/358-055, Tadej Brce,s.p., J. Platiše 11, Kranj 19020
BELJENJE in KITANJE STANOVANJ. Hitro in kvalitetno! g 031/508-168, Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj 19233
TV SERVIS NOVINEC Kranj, C. na Klanec 53 A, popravljamo TV aparate, poceni in pridemo na dom. g 2331-245 19306
Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE na 2. in 4. kolesih, so močne izdelave. Jenkole Drago s.p., Prebačevo 32 a, Kranj g 232-64-26 19369
MLAKA PRI KRANJU
Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji
si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE
telefon: 04/2365 360, 2365 361
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! BREZ PROVIZIJE! Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstano-vanjski objekt. Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staro-meščanski hiši prodčlmo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
GARSONJERE
KRANJ - CENTER, prodamo novo mansardno garsonjero 34 m2, prvo nadstropje, prevzem možen takoj, cena 8,3 mio SIT.
ENOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA II, prodamo atrijsko enosobno stanovanje 39 m2, vsi priključki, opremljena kuhinja, vseljivost in cena po dogovoru.
PREDDVOR, prodamo enosobno stanovanje 39,10 m2, prvo nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 10,2 mio SIT.
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 41,20 m2, II. nadstropje, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 10,7 mio SIT.
KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo adaptirano enosobno stanovanje 52 m2, visoko pritličje, vseljivo po dogovoru, cena 9,6 mio STT.
DVOSOBNA STANOVANJA
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo dvosobno stanovanje, v III. nadstropju nizkega bloka, 57,32 m2, balkon, vsi priključki, vseljivo TAKOJ, cena 13,5 mio SIT.
RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje s ' kabinetom 58,50 m2, II. nadstropje nizkega I bloka, vseljivo TAKOJ, cena 13 mio SIT.
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 79,50 m2,6.nadstropje, balkon, opremljena kuhinja, vseljivo po dogovoru, cena 17,5 mio STT.
TRŽIČ, prodamo delno opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom 54,67 m2,2. nadstropje nizkega bloka, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje 72,40 m2,5.nadstropje, balkon, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - CENTER, prodamo trisobno stanovanje, primerno tudi za poslovne prostore, cca 90 m2, I.nadstropje, velika terasa, prevzem možen po dogovoru, cena 19,2 mio SIT.
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 91 m2, 6.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru
HIŠE
ČIRČE, prodamo nadstandardno enodružinsko stanovanjsko hišo, strao 12 let, 922 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in mansarda, prevzem možen po dogovoru, cena 56 mio SIT.
KOKRICA, prodamo nadstandardno dvodružin-sko stanovanjsko hišo, staro 7 let, cca 500 m2 zemljišča, v kleti trenutno poslovni prostori, bivalno pritličje z zimskim vrtom in mansarda, prevzem možen TAKOJ, cena 55 mio SIT.
PRESKA PRI MEDVODAH, prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, 988 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža, prevzem možen po dogovoru, cena po dogovoru.
ZEMLJIŠČA
BOHINJSKA BELA, prodamo zazidljivo parcelo 653 m2, prevzem možen takoj, cena 5,2 mio SIT.
ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 497 m2, cena 9 mio STT, prevzem možen takoj.
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
Z bohinjsko zlato številko v novo leto
V Bohinjski Bistrici smo v nedeljo proslavili izid 50. številke Bohinjskih novic in s prvo od prireditev, ki bodo po Gorenjskem, začeli veselo čakanje novega leta. - Čestitka Alpskemu kvintetu za 35 let.
QHTB
ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIK^
Gorenjska^ Banka
ii„nka../.,...////.,./«        hup: vvww.gbkr.si
Bohinjska Bistrica - Za prvo od letošnjih prireditev Veselo v novo leto smo, kot smo že napovedovali, izbrali Bohinjsko Bistrico. K takšni odločitvi je poleg povabil, ki smo jih dobivali v uredništvo za srečanja Z vami pri vas ob koncu leta, veliko pripomogla tudi 50. številka izhajanja Bohinjskih novic. Na prireditvi v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici pa smo tokrat tudi Glasovci čestitali Alpskemu kvintetu.
Danes so Bohinjske novice občinski časopis, ki ga enkrat na mesec dobijo vsi občani. Takrat, na začetku devetdesetih let, je idejo zanje dal Jurij Dobravec iz Bohinjske Češnjice. Po prvih števil-
i *
•V f* 4a i
Skupaj smo proslavili izid 50. številke Bohinjskih novic
Zaplesala je tudi Folklorna skupina Bohinj.
dolg aplavz mlada pevka Tjaša Križnar iz Šenčurja, glasbena skupina Contrv Holics z Bleda, pevec Valentin Antonijo iz Srednje vasi pri Šenčurju in še posebej harmonikarica Kristina Pahor iz Kranja.
Med ansambli pa sta še posebej vzbudila pozornost tudi ansambel Krila pod vodstovm Francija Pe-ternelja iz spodnjega konca Gorenjske in Storžič, kije sicer letos napovedal ponoven   prodor na
Čestitali smo tudi Alpskemu za 35-letinco.
hinj, bo že 50. po vrsti. Tisti, ki so prišli v nedeljo popoldne v dvorano Doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, pa so jo lahko prelistali že na prireditvi Veselo v novo leto. Sicer pa je bilo na prireditvi zares veselo in proslavljali smo še nekaj jubilejev. Začel je srečanje ansambel Jevšek, ki je prav tako
Z urednikoma Bohinjskih novic Dušanom Vučkom (drugi z leve) in Simonom Veličkijem (tretji z leve) se je pogovarjal Jože Košnjek.
letošnji jubilant, saj ansambel že 30 let uspešno nastopa doma in v tujini.
Kar lepo število lastnih skladb je ena od značilnosti tega doma in v tujini poznanega ansambla pod vodstvom Rudija Jevška. Seveda
V programu in nazadnje tudi Alpskemu kvintetu je zapela Tjaša Križnar iz Šenčurja.
kah pa je potem po krajšem predahu začel izhajati časopis redno kot priloga v Gorenjskem glasu. Številka, ki jo bodo danes dobili po gospodinjstvih v občini Bo-
NAGRADNI IGRI
državnem zboru Dušan Vučko in direktor občinske uprave občine Bohinj Simon Velički.
Proslavljanje z novicami pa seje prepletalo z nastopi domačih in gostujočih glasbenih skupin.
Da so upravičeno osvojile srebro na odprtem evropskem prvenstvu letos spomladi v Avstriji, so potrdile plesalke Plesnega studia Petra iz Bohinja. Folklorna skupina Bohinj pa je s ta potrkanim
W7j
Plesni studio Petra se je predstavil s točko Pajki.
(m
tU*«
Založba Helidon
MATEJ
KRAJfJC
Nagradno vprašanje:
Kakšen je naslov albuma na sliki? Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Helidon") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
■h ''
Nagrajenca: Ana Gričar, Tenetiše 63, Golnik in Uroš Špenko, Selo 37, Vodice
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Povejte naslov nove uspešnice Helene Blagne!
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Nagrajenca: Branko Peternel, Studor 3, Gorenja vas in Maja Jarc, Luže 73, Visoko
je bil največji jubilej zlata številka Bohinjskih novic, ki so jo poleg nekaterih izvlečkov v programu predstavili in poudarili tudi župan občine Bohinj Franc Kramar in oba urednika, sedanji poslanec v
V soboto
na Primskovem
Kranj - S prireditvami Veselo v novo leto z vami pri vas bomo v soboto, 22. decembra, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov na Primskovem. Skupaj bomo z domačini in gosti in seveda z Gorenjsko banko, d.d., Kranj. Več o prireditvi pa v Gorenjskem glasu v petek.
•A. Ž.
Navdušila je tudi harmonikarica Kristina Pahor.
plesom pokazala, da zna in ima izkušnje, da bo lahko čez tri leta praznovala prav tako 50-letnico delovanja. Tradicijo na glasbenem področju pa že uspešno potrjuje tudi ansambel Zlatorog s člani iz Zgornje bohinjske doline.
Za pripadnost in pozdrav pa je občinstvo nagradilo tudi ansambel Mohant z domačinom Radom Kravanjo.
Med gostujočimi so dvorano kar nekajkrat zagreli v prisrčen in
Glasova miza na Videomehu
Kranj - Včeraj smo torej prenehali zbirati nagradne kupone, ki smo jih objavljali v nagradni igri za Videomeh, ki bo 22. decembra ob 19. uri v Športnem centru Fit Top v Mengšu. Na objavljene nagradne kupone smo dobili 2137 odgovorov. Velika večina je bila pravilnih. Izmed njih pa smo izžrebali štirikrat po dve vstopnici za Glasovo mizo na Videomehu. Srečni izžrebanci so: Vera Žitnik, Mavčiče 11, 4211 Mavčiče; Pavla Pakar, Ševlje 36, 4227 Selca; Marija Meglic, Lom pod Storžičem 13, 4290 Tržič in Jože Vari, Vojkova 10, 4248 Lesce. Čestitamo in lep predsilvestrski večer na Videomehu v Mengšu. • A. Ž.
glasbeno sceno v sestavu kvarteta. Ob zlatih Bohinjskih novicah pa je bil osrednji dogodek vsekakor jubilejni nastop ansambla Alpski kvintet, ki smo mu vsi skupaj čestitali za 35-letnico. Še enkrat je ansambel v nedeljo zvečer potrdil svojo priljubljenost med Bohinjci. Navdušil je dvorano in s čestitkami Gorenjskega glasa in vseh nastopajočih smo Alpskemu z Jožetom Antoničem, Janezom Perom, Edijem Semejo, Matejem Bovhanom, Franjem Mačkom, Ireno Vidic in Mihaelom Možino zaželeli, da bi bil še dolgo z nami in mnogim mladim ansamblom za vzor v promociji in ustvarjalnosti ter nastopih na glasbeni sceni.
Seveda smo na prireditvi žrebali tudi nagrade. Poleg Gorenjskega glasa so jih prispevali glavni pokrovitelj prireditev Veselo v Novo leto Gorenjska banka, d.d., Kranj, Občina Bohinj in Alpski kvintet. Srečanje pa je nazadnje podprla tudi Restavracija Tripič iz Bohinjske Bistrice, ki prav ta teden praznuje 15-letnico poslovanja v novih prostorih.
• Andrej Žalar, foto: J. Košnjek, A. Ž.
Deset vstopnic za Zurko
Kranj - Skupaj s Špas teatrom objavljamo nagradno vprašanje. Izmed pravilnih odgovorov, ki nam jih pošljite na dopisnici, bomo izžrebali deset vstopnic za komedijo Zurka za punce, ki bo v dvorani na Primskovem v sredo, 26. decembra, ob 20. uri.
Odgovore na nagradno vprašanje, koliko ponovitev je imela komedija Žurka za punce, pošljite do vključno četretka, 20. decembra 2001.
NAGRADNI KUPON - SPAS TEATER
Ime in priimek..................................................
Naslov..............................................................
Pošta..............................................................
Koliko ponovitev je imela komedija Žurka za punce?
Odgovore pošljite na Gorenjski glas, • 4001 Kranj, p.p. 124 do 20. decembra
KRANJ - dvorana PRIMSKOVO Sreda 26.12. ob 20.00 uri
ZURKA ZA PUNCE
Igrajo:
JERNEJ KUNTNER, NINA IVANIČ, VESNA SLAPAR, UROŠ SMOLEJ, OLGA GRAD, PRIMOŽ RANIK, MARJA LOJK, NIKO GORŠ/Č
Prodaja vstopnic:
(tmmu
iIMGLAS"
generalni medijski pokrovitelj frl.i 04/201 42 47
STANOVANJA PRODAMO
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II lepo 1 ss+k, 53 m2/l, zastekljen balkon, cena po dogovoru. KRANJ Gogalova ul, lepo, sončno 3 ss, 81,60 m2/l., vsi priključki, nizek blok, 18,6 mio SIT. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki. KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. KRANJ Zlato polje 1ss+k, 46,60 m2/ll., ogrevanje klasično, balkon, 11,3 mio SIT, KRANJ Planina I sončno, 3 ss, 83,80 m2/lll. 2 balkona, 17,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10118
Zlato polje: prodamo 2ss, 54m2, CK, 12,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Tel.: 07/332-33-OO SRAČJE GNEZDOl Tel.t 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o.
Valantičevo 17 8000 Novo Mesto
Kranj- Kidričeva: prodamo 2ss, 62m2, zelo kvalitetno, 14,6 mio FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 1: prodamo 2,5ss, 66m2, takoj vseljivo, ugodno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
ŠKOFJA LOKA: prodamo 2,5 ss, 58 m2, lepa lokacija, cena 13,5 mio( 120.000 dem) FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
LESCE: prodamo opremljeno kvalitetno 2ss, 59m2, 14,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
PLANINA 1 :UGODNO prodamo 1ss. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_
PLANINA 3-obrobje: prodamo 3ss, 82m2, lepa lokacija. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198
Planina 3: na odlični lokaciji prodamo 2ss+kabinet, 76m2, l.nad. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 _
Planina 1: prodamo 2+2ss, 18 mio FRAST d.o.o. 25 15 491    041/ 734 198
Planina 2: prodamo večje 1ss. FRAST d.o.o. 25 15 491    041/ 734 198
Mlaka: 2 SS 57 m2 v pritličju objekta in 2 SS 85 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Zlato polje - 1 SS 41 m2 v l.nad., nova CK, okna, cena = 10,7 mio SIT, 1,5 SS 47 m2 v 2.nad., CK ni, cena - 11 mio SIT, 2 SS + 2 K 70 m2 v 3.nad., prenovljeno, cena - 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Zlato polje 2 SS 54 m2 v 4.nad., CK na plin, cena ■ 12,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina I - zelo lepo 2 SS 60 m2 v 3.nad., južna lega, cena ■ 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - UGODNO 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, od tega ena soba povečana v balkon, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina II - 3 SS 88,7 m2 v 6. nad., 2 balkona, takoj vseljivo, cena - 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 _
KRANJ, Planina III - 1,5 SS 54 m2 v 5. nad., predelano v 2,5 SS, cena - 12,9 mio SIT, 2 SS + K 76 m2 v 3.nad., cena - 16,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina 1-1 SS 40 m2 v 2.nad., takoj vseljivo, 15 let star blok, vsi priključki, cena = 10,1 mio SIT, 4 SS 77 m2 v 3nad., mansardno, 12 let staro, cena ■ 15,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina II -1 SS 40,9 m2 v pritličju z atrijem, cena - 11,2 mio SIT, 3 SS 88,70 m2v6.nad., cena ■ 18,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LESCE - UGODNO - 2SS+K 63 m2 v celoti mansarde stan.hiše, z opremo, s sadnim vrtom, cena ■ 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
TRŽIČ, center - stan. v hiši v 1 .nad. in podstrešje, cena - 9,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlije-vo nas. obnovljeno, lepo GARSONJERO, 25,30 m2/ll, vsi priključki, 7,9 mio sit, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 83,80 m2/lll, 2 balkon, vsi priključki, 17,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 12055
STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_14013
STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222 usu
STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka, Frankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek blok, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi priključki, opremljeno, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222_18897
KRANJ - na odlični lokaciji (Zlato Polje) prodamo 2ss, 48,4m2, 1. nad., vsi priključki, 10.700.000 sit, ugodno! PIA NEPREMIČNINE, TT 201-27-19, 041/556-255 17822
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA POLICIJSKA UPRAVA KRANJ POLICIJSKA POSTAJA KRANJ Bleivveisova cesta 3, 4000 KRANJ Telefon: 04 268 15 99, telefaks: 04 268 12 04
POLICIJSKA POSTAJA KRANJ DANES, V TOREK, 18. 12. 2001, OB 20. URI, V DVORANI KINA CENTER KRANJ, ORGANIZIRA KULTURNO PRIREDITEV, BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT POLICIJSKEGA ORKESTRA, KI SO GA OMOGOČILI DONATORJI:
1. REMONT, ALPETOUR REMONT, D.D., KRANJ
2. POGREBNIK, POGREBNE STORITVE DVORJE, D.O.O.
3. ZLATARNA SARA, TATJANA OBLAK, S.P, KRANJ
4. BAR BOMA AFRIKA, ŠPELA PETERNEL, S.P, KRANJ
5. DUO ŽIBERNA, GRADBENO PODJETJE, D.O.O., ŠENČUR
6. AVTOSERVIS AMBROŽ, MARIJA AMBROŽ, S.P, LAHOVČE
7. METEOR CERKLJE, D.O.O., CERKLJE
8. TRGOVINA PR' KLEMEN, BAR DVOR, SITAR DARINKA, S.P, DVORJE
9. ARVAJ, ANTON ARVAJ, S.P., BRITOF
10. AVTOKLEPARSTVO IN UĆARSTVO, AHČIN LUDVIK, S.P., VOKLO
11. JABO, D.O.O., CERKLJE
12. RIBIŠKA TRGOVINA BOILI, KOKAU SLAVKO, S.P, KRANJ
13. OBČINA PREDDVOR
14. OBČINA CERKLJE
15. OBČINA KRANJ
16. OBČINA NAKLO
17. OBČINA ŠENČUR
18. OBČINA JEZERSKO
19. MIZARSTVO OVSENIK
20. EKOL, D.O.O., KRANJ
21. GOSTILNA LOVSKI HRAM VOKLO
22. CESTNO PODJETJE KRANJ
23. ŽIVILA KRANJ, D.D.
24. PETROL KRANJ, D.D.
25. CVETLIČARNA SPOMINČICA RADOVLJICA
26. GOSTILNA BIZJAK PREDDVOR
27. G BAR ŠENČUR
28. PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ
29. PIVOVARNA UNION LJUBLJANA
30. SERVIS ZA PROTOKOLARNE STORITVE BRDO
31. KINO CENTER KRANJ
32. RADIO BELVI
34. RAIDO KRANJ
35. GORENJSKI GLAS KRANJ
36. SPENTER, D.O.O., KOMENDA
POLICIJSKA POSTAJA KRANJ SE DONATORJEM NAJLEPŠE ZAHVALJUJE ZA PODPORO IN SODELOVANJE.
UGODNA PONUDBA! Frankovo naselje-enosobno stanovanje, 3. nad/4, nova kuhinja, cena ugodna. TT 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČININE 19342
ZLATO POLJE več dvosobnih STANOVANJE, zelo ugodno prodamo. V 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 19343
DRULOVKA dvosobno 62 m2+10 m2 podstrešne spalnice, CK, balkon, cena ugodna, prodamo. Tt 23 15 600, 23 15 601 PIANOVA NEPREMIČNINE 19344
VARSTVO
Iščem VARSTVO za enoletnega fantka. « 5131-675 19317
VOZILA DELI
Kupim poškodovano VOZILO lahko je ocenjeno totalka za dele. P 031/438-838
Prodam PRTLJAŽNIK za R 5. V 040/849-
451 19307
Prodam GUME za jeep, 4 kom., 235/75-15, malo rabljene. tT 031/691-671 19408
VOZILO KUPIM
NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939_4
Kupim karambolirano VOZILO od letnika 1990 dalje. V 041/743-866 17618
Poškodovano vozilo ali vozilo z okvaro motorja od I. 90 dalje kupim. Zelo dobro plačilo. V 031 /337-343 18429
VOZILA
ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, V 20426-00, 041/668-288 B
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). tP 5134-148, 041/632-577 6248
GOLF III diesel, TD motorni in karoserijski deli. IT 031/438-838 igoee
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, I.97, prvi lastnik, reg. do 3/02, servo volan, centralno zakl., električna sekla, alarm, 2x AB, 48000 km, cena 1.160.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, '275-93-00
GANTAR
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ,~ AVTOMOBILSKIH
BLAZILCEV¥MONROE¥
Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.000 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.130.000 Sit, Avto Mlakar Pod-boršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Alfa Romeo 147 2.0 Distinctive, 3 vrata, letnik 2001, 8 000 km, črne barve, klima, ABS, 6*air bag, tempomat, dcz, alu platišča,, radio s C D..., cena 3.990.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Alfa Romeo 147 120 Distinctive, 5 vrat, letnik 2001, 5.000 km, srebrne barve, klima, ABS, asr, 6*air bag, radio,dcz, es, tempomat...c ena 3.590.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Doblo 1.2 SX, kombinirano vozilo, letnik 2001, srebrne barve, 7.000 km, klima, dcz, es, air bag, servo volan, dvižna zadnja vrata, nastavljiv sedež, cena 2.290.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Doblo 1.2 SX, kombinirano vozilo, letnik 2001, rumene barve, 6 000 km, dcz, es, air bag, bočne zaščitne letve servo volan,radio, deljiva klop,... cena 1.940.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Brava 1.6 16V SX, letnik 99/00, metalno modra, 28.000 km, oprema: klima, 2*air bag, cz, es, radio, servo volan, meglenke..., cena 1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Punto 60 SX 5V, letnik 2001, srebrne barve, 6.000 km, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.730.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
Fiat Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001, metalno zlate barve, 5.000 km, klima, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.850.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850
RENAULT CLIO 1.4 RT, LETNIK 1998 REGISTRIRAN 06/2002, METALNO MODER, ALARM, DCZ, ES, 2*AIR BAG, SERVO VOLAN..., CENA 1.400.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK , LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL 04/23 32 850
ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2XAIRBAG, CENA: 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850
FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, MODRE BARVE, 21.000 KM, KLIMA, ABS, DCZ, ES, RADIO, 4X AIRBAG, ALU PLATIŠČA, CENA: 2.190.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
FORD MONDEO 1.6 16V KARAVAN, LETNIK 98, KOVINSKO RJAVE BARVE, 63.500 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, ABS, DCZ, ES, MEGLENKE, CENA: 2.050.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, 04/ 23 32 850
OPEL ASTRA 1.7 DTI, LETNIK 2000, SREBRNA, 39.235 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, DCZ, ES, SERVO, RADIO, CENA: 2.460.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850_
HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, LETNIK 95, REGISTRIRAN DO 04/02, METALIK ZELENE BARVE, 138.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, 4X ES, DCZ, ALARM, SERVO VOLAN, CENA: 1.000.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL : 04/23 32 850
LADA NIVA 1.6, LETNIK 93, BELE BARVE, 74.000 KM, OBROBE PRAGOV, LEPO OHRANJEN, CENA: 390.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA
C. 30 KRANJ, TEL : 04/ 23 32 850
VOLKSVVAGEN PASSAT GL 1.6, LETNIK 96, REGISTRIRAN DO 10/2002, RDEČE BARVE, 150.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, ELEKTRIČNA OGLEDALA, CENA: 1.540.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850_
CITROEN AX, 3V, LETNIK 1990, RDEČE BARVE, CENA 230.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850
LANCIA Y 1.2,LET 2000, MET ZLATA, 19.000 KM, 1.LASTNICA, AIR BAG, EL OPREMA, SERVO, KOT NOVA, 1.490.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 _
VECTRA 2.0 DTI,LET 99, BELA, KLIMA, 4X AIR BAG, NOV MODEL, 2.481.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
ASTRA 1.4 GL KARAVAN, LET 95, MET ZELENA, REG 6/02, AIR BAG, CZ, 82 KM,930.000    SIT,     AVTO LESCE
D. O.O,TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.6 KARAVAN, LET 96, MET MODER, KLIMA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, SERVISNA, OHRANJEN, 1.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118_
PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, LET 99, AVT. KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, EL. OPREMA, REG 9/02, 2.980.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
FELICIA 1.6 LX,LET 98, MET RDEČA, NOV MODEL, 51.000 KM, 1.LAST, 970.000 SIT , AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FELICIA 1.3, LET 95, BELA, OHRANJENA, 580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319- 118
NISSAN PRIMERA 2.0 LX, MET SREBRNA, REG 4/02, EL OPREMA, SERVO, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.,TEL.: 04-5319-118
SUBARU LEGACY 2.0 4 WD KARAVAN, LET 94, MET SREBRN, REG 5/02, REDUKTOR, OHRANJEN, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.4 ICL.LET 96, RDEČ, 5V, AIR BAG, C. ZAKL,880.000, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
OGLEJTE SI DNEVNO AŽURIRANO PONUDBO NAŠIH VOZIL NA INTERNETU NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
ODKUP VOZIL, MENJAVA , POSREDNIŠKA PRODAJA, PREPISI VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VSAK DAN OD 8- 18. AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
ESPACE 3.0 RXE,LET 93, MET ZELEN, 7 SEDEŽEV, KLIMA, ABS, REG 5/02, ZIMSKE GUME, 1.050.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FOCUS 1.6 KARAVAN, LET 2001,10.000 KM, MET SREBRN, REG 9/02, KLIMA, ABS, EL OPREMA, KOT NOV, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118
SUZUKI SAMURAI LX, LET 97, MET ZELEN, PLATNENA STREHA, 1.LASTNIK, REG 7/02, 1.340.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
SUET
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.0.0
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180,
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
NEPREMIČNINE • REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet: HTTP://ww/v.svet-fe.si Email: info@svet-re.si
STANOVANJA
KRANJ - Planina I; 48 m2, večje enosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, vsi priključki, mirna lega. Cena: 13 mio SIT (115.000 DEM). PS00694JN-KR
KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pregrajeno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio SIT (95.000 DEM). PS00513MA-KR
KRANJ - Planina II; 68 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dvigalo, lepo ohranjeno. Cena: 14,7 mio SIT (130.000 DEM). PS00681MA-KR
KRANJ - Planina II; 85 m2, trisobno, adaptirano, nova kopalnica, 2. nadstropje, nizek blok, dobra lokacija, Cena: 18,5 mio SIT (163.000 DEM). PS00653MA-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 22 m2, garsonjera, delno adaptirana, 5. nadstropje, plin pred vrati, takoj vseljiva. Cena: 5,7 mio SIT (50.000 DEM). PS00673JN- KR
KRANJ - Zlato polje; 61 m2, dvosobno, adaptirano, opremljeno, vsi priključki, 2. nadstropje, CK, odlična lokacija, UGODNO. Cena po dogovoru. PS00540JN-KR
KRANJ - Zlato polje; 70 m2, večje dvosobno, 1. nadstropje, adaptirano, CK, dva balkona, dobra lokacija. Cena: 15,7 mio SIT (138.000 DEM). PS00682JN-KR
TRŽIČ - Deteljica; 79 m2, trisobno, kompletno adaptirano, pritličje, nizek blok, termopan okna, jakuzzi, vsi priključki. Cena. 16,5 mio SIT (145.000 DEM). PS00655MA-KR
ŠKOFJA LOKA; 60 m2, dvosobno, v celoti adaptirano, 1. nadstropje, lastna CK na olje, garaža, vsi priključki, možno plačilo v več obrokih. Cena: 13,6 mio SIT (120.000 DEM): PS00679JN-KR
KRANJ - Orehek; 230 m2, nova, atraktivna enodružinska hiša, kvalitetno grajena, 400 m2, parcele, CK-plin. Cena: 44,9 mio SIT (395.000 DEM). PH00691MA-KR
KRANJ - Bobovek; 220 m2, visokopritlična, dvostanovanjska, tloris 12 x 9m, 951 m2 ravne, sončne parcele, ob zelenem pasu, vai priključki. Cena: 43,2 mio SIT (380.000 DEM). PH00706MA-KR
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. Cena po dogovoru. PH00658MA-KR
MAVČIČE - okolica; 300 m2, nova, v celoti izdelana, parcela 850 m2, lahko dvostanovanjska. Cena: 53,3 mio SIT (470.000 DEM). PH00686JN-KR
KRANJ - Drulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 x 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki, UGODNO. Cena: 28,9 mlo SIT (255.000 DEM). PH00620MA-KR
POSESTI
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseli^ Cena: 45,5 mio SIT (400.000 DEM). PH00702MA-KR
PREDDVOR - Mače; 150 m2, manjša enodružinska hišica, III. gr. faza, idilična lokacija, ob gozdu, 3111 m2 parcele. Cena: 29,6 mio SIT (260 000 DEM). PH00670MA-KR
PREDDVOR - Bašelj; 260 m2, tloris 12 x 9m, hiša v podaljšani III. gradbeni fazi, lahko dvostanovanjska, zadnja v ulici, ob gozdu, 810 m2 parcele, vsi priključki. Cena: 29,5 mio SIT (260.000 DEM). PH00657MA-KR
ZAZIDLJIVE PARCELE
ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11,1 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR
■iiii.rt««ii*iiiiiii»»niim.iiiiil)iinMimiiiiai.......i nimi
RENAULT CLIO 1.4 16 V, 1. lastnik, 20 000 km, električni pomik prednjih stekel, centralno daljinsko zaklepanje, meglenke... reg. do2/02, leto izdelave 2000, cena 1.610.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, 275-93-00 19179
VW POLO VARIANT, 1.6, I. 97, reg. 1/02 električni pomik stekel, 2 x AB, temno zelene barve, lepo ohranjen, 78000 km, cena 1.350.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, 275-93-00 19181
PEUGEOT 206 XR PRESENCE 1.1 I. 2001, reg. do 6/02, 3500 KM, električen pomik stekel, centralno daljinsko zaklepanje, odbijači v barvi karoserije, AB, cena 1700.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, 4212 Visoko pri Kranju, 275-93-00 19182
PEUGEOT 106 XN 1.0,1. 97, 60.000 km, reg. 7/02, lepo ohranjen, metalno rdeče barve, cena 780.000 SIT. AVTOHIŠA Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, 275-93-
00 19183
99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz
mm mm
studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433
Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče
m
k
VASA PESEM
Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali A     v oddajo po tel.: 01 /452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da _|v    izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: V liji V       Radio Ognjišče V V Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana • Šentvid
PREDLOGI TEGA TEDNA do 24. 12. 2001
Popevke:
1. Na božično noč -
Gianni Rijavec in Alenka Kolman
2. Božič za dva - Oto Pestner
3. Srečen Božič - Skupina Sonce
Zmagovalni pesmi prejšnega tedna:
1. Dež - Aynee
2. Mojemu otroku -ans. Sveti in
Naj - viže
■■■■■■i
1. Naš Božič - ans. Zupan
2. Božič živi - Modrijani
3. Mir za Božič - Kvartet Svit
VAŠA PESEM ^GLASUJEM ZA
Popevko:
Narodnozabavno vizo:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
GORENJSKI GLAS • 26. STRAN
•••••••
OGLASI / info@g-glas.si
Torek, 18. decembra 2001
al0h itaHjanske in španske ^eramikeW kopalniške opreme
LAM INAT, TO*LI PODATI SO INI I
VOLETNI Pi V Ml
DOI
GORENMS
ISTI
DECEMBfc
Gorenja\as 50 71 Škofja LokK51 5*1 300
NOVfflKenova kopalnic z našim maffiiajom
Zahvaljujemo se vam za zaupanje In vam želimo vesele božične praznike ter veliko poslovnih uspehov in osebne sreče v prihajajočem letu,
MESARSTVO ČADEŽ
Obenem vas obveščamo, da bodo decembra naše prodajalne odprte:
torek, sreda, četrtek, petek - kot običajno sobota, 22. 12. in 29. 12. 2001 od 7.00 -15.00 nedelja 23.12. in 30.12. 2001 od 8.00 -13.00 ponedeljek, 24. 12. 2001 od 7.00 -17.00 ponedeljek, 31.12. 2001 od 7.00 -15.00 prazniki - zaprto
Ponudba v presežnikih,
Kozmetični studio Ksenija Vam
SOLARIJ - Ergoline do 20 min
j^ecrTsso.- sit
ene tudi za plitev žep
p predpraznično presenečenje
Učenje Oblikovanje obrvi Barvanje trepalnic in obrvi Depilacija brk in brade
Nega mlade kože in iontoforeza £j&0tX^ 3.900.- SIT
o
PomJajevalna nega obraza z AHA sadnimi kis- Ul- Rudija Papeža 5, Kranj Hujšanje - Body vvrapping linami £j9ed"- 5.900.- SIT teL: 04/235 25 70 £*©ecT- 3.900.- SIT
Celotna pedikura in masaža nog 2.900.- SIT
GLASOVI IZLETI - vselej pestri in nepozabni
TERME 3000 pred božičem, žive jaslice, Portorož
Le slaba dva tedna leta dvatisoč-prvega je ostalo - saj res, ste že napisali božično novoletne čestit-ek?. Tik pred božično novoletnimi prazniki prisrčno vabljeni to soboto, 22. decembra, v TERME 3000 v Moravcih. Z Janezom Ambrožičem ZIDANKOM boste lahko prijetno potovali na relaciji Zgornje Gorje - Bled - Lesce -Radovljica - Kranj - Škofja Loka -Vodice - Mengeš, krajši postanek bo v Hočah v Tukano ZOO centru, ki slovi po vrhunski ponudbi
vsega za male hišne ljubljence. V Moravcih bo dovolj časa za sprostitev v bazenih s termalno vodo, nova pridobitev je igralnica CASINO 3000. Pester izletniški dan se bo zaključil 2 večerjo. Medijski sopokrovitelji izleta so Radio TOP, Radio Belvi, Radio Murski val in pomurski pokrajinski časopis Vestnik. Cena izleta je zgolj 6.700 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani in ožjimi sorodniki, ki jim GLA-
SOV IZLET lahko namenite kot božično darilo) samo 5.400 SIT. Zidankov avtobus je že skoraj v celoti zaseden, do zasedbe razpoložljivih mest danes sprejmemo še štiri rezervacije.
Žive jaslice v Mali Ligojni
Od vključno božiča do Treh kraljev bo KUD Ligojna v Mali Ligojni pri Vrhniki že šestič uprizorilo svetopisemsko zgodbo o Jezu-sovem rojstvu z živimi jaslicami. Konec tega meseca in prvi teden v novem letu bo skupno pet uprizoritev in z ogledom ene od predstav živih jaslic bomo sklenili letošnjo ponudbo GLASOVIH IZLETOV. Izlet bo naslednjo SREDO, 26. decembra, predstava bo ob sedmih zvečer, zato bo
/ živila za praznike
/eč kot 250 prazničnih izdelkov v decembrskih akcijah Ponudba na višini, Najugodnejši vikend paket in Ponudba za pet.
na praznično sredo poldnevni izlet dejansko le popoldansko večerni. Avtobus bo peljal na relaciji Kranjska Gora - Mojstrana - Jesenice - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode, cena izleta je zgolj 2.500 SIT; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, le 1.600 SIT.
Januarski Portorož
Ker je slovenska obala prelepa tudi pozimi, Vas v prvi polovici prvega meseca v novem letu, v petek, 11. januarja 2002, avtobusni prevoznik Rozman bus vabi na prijeten izlet v Portorož. Vmesna postanka bosta 'vinsko-ribiška': v vinski kleti VinaKopcr ter v tovarniški prodajalni Dela-maris Izola. Dovolj časa bo za sprostitev v bazenu z ogrevano morsko vodo, zaključek bo z zabavnim večerom, plesom in - kajpak - večerjo. Izletniška relacija Lancovo - Radovljica - Kranj -
Škofja Loka - Medvode, cena izleta je 6.600 SIT na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 5.300 SIT.
Prijave: 24 ur dnevno!
Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47* 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prijavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave
kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 3. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija ve^a SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET.
PIVOVARNA UNION
Pivovarna Union, d.d.. Pivovarniška 2. Ljubljana        / • •   _/   / • /
cJ&jM/fttelf!
r
BIG BRI1G
32x po Sloveniji
kupovati drugje bi bilo potratno
""N
[izbirati je sladko~^^wlahkoj
040 — 041 — 070
Big Bang vam olajša Izbiro - z enkratno ponudbo različnih omrežij in svetovanjem pri odločitvi!
V decembru nagrade za vse nove naročnike.
Prvih 1000, ki bo odslej telefoniralo z Nokio 3310, bodisi z Nokio 3330, bo dobilo še dodatno preobleko za telefon v vrednosti 3.000 sir.
debitel
Timobil
Torek, 18. decembra 2001__MALI OGLASI, ZAHVALE / Jnfo@g-glaS.SJ__GORENJSKI GLAS » 27 STRAN
Prodam GOLF IV TDI, I.nove. 98, možna menjava za GOLF II diesel, 1.91. tr 031/316-548 19312
Prodam PEUGEOT 26 1.4,1.99, veliko dodatne opreme. Tt 041/293-680 19334
Prodam R 5 CAMPUS, I. 90, odlično ohranjen, 2. lastnik, cena 280.000 SIT. tr 041 /508-673 19338
Prodam PASSAT KARAVAN I. 95, servisna knjiga, 77000 km, prvi lastnik. tr 23-40-340, Britof 289 19351
Prodam HONDO CRX 16 V, 130 KS, I. 91. tT 041/331-442 19354
XANTIA 1.8 SX, izredno ohranjen, registriran še celo leto, prvi lastnik, ugodno prodam, tr 040/344-333 19364
Prodam OPEL KADETT 1.4 S SOLZA, I. 90, reg. 7/02. tr 041/837-067 19375
LANCIA Y 10 FIRE, prva reg. 94, I. 85, metalik, lita platišča, zimske gume, reg. 4/02, cena 160.000 SIT. Tt 031/387-290
19379
R 4 GTL, 1.92, rdeče barve, 138.000 km, reg. 12/02, zimske gume, prodam, cena 185.000 SIT.    041/357-919 19383
PEUGEOT 106 XNi, I. 92, 3 vrata, rdeč, 94000 km, reg. 3/02, lepo ohranjen, cena 470.000 SIT. IT 040/703-206 19385
Prodam R 4,1. 90, lepo ohranjen, ugodno. Tt 031/490-012 19387
Prodam GOLF diesel, I. 88/12, prvi lastnik, nikoli karamboliran, zelo lepo ohranjen, tr 031/490-012 19388
SUZUKI CARRY VAN 1.96, KOMBI, reg. do 10/02, prodam, tr 041/622-952 19405
ZAPOSLIM
DAMA d.o.o., objavlja prosto delavno mesto VODJE IGRALNEGA SALONA MAX. Kandidat mora imeti V. ali VI. stopnjo elektro smeri, zaželjeno je znanje servisiranja igralnih naprav, natančnost, vestnost in odgovornost. Delo je za nedoločen čas, s pričetkom januarja 2002. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj, s pripisom "Zaposlitev". 18088
Naboljši pogoji dela za terensRe zastopnike in vodje skupin. 041/513-664, 041/617-132, Jancomm d.o.o., Retnje 54, Križe
DAMA d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJA. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj 18871
Iščemo ŠOFERJA za prevoz pohištva. Delo po pogodbni. Šenk trade,d.o.o., Britof 23, Kranj, 204-20-64 18998
KOSEU DUPLJE,d.o.o., zaposli KV DELAVCA - preoblikovalca kovin in DELAVCA brez poklica. Pogoj: starost do 30 let. Pismena ponudbe na naslov: Koselj Duplje,d.o.o., Zg. Duplje 91, 4203 Duplje, informacije od 7.-17. ure na tr 041/619-282
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
SCONTO, d.o.o. Računovodske in knjigovodske storitve Srednja vas 30 4208 Šenčur
razpisuje
prosto delovno mesto
KNJIGOVODJA
za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
Pogoji:
- ekonomski tehnik
- zaželeno znanje iz računovodstva in knjigovodstva
Pisne prijave pošljite na zgoraj navedeni naslov v 8 dneh po objavi. Dodatne informacije po tel.: 27 91 000.
Iščemo samostojno KUHARICO ali KUHARJA za gostišče GAMSOV RAJ v Bašlju. Inf. na tr 041/689-889, ŽAD - GAMSOV RAJ d.o.o., Bašelj 31, Preddvor 19280
Iščemo RAĆUNOVODKINJO, pogoj 5-tet-na praksa, tr 20-16-611, Mesarija Gregorc, Golniška 102, Kranj 19299
NATAKARJA tako zaposlimo, gostilna Ambrož, Lahovče 90, Cerklje, tr 25-23-123
VOZNIKA C, E kategorije redno zaposlimo s 3 mesečno preizkusno dobo za delo v glavnem na področju Slovenije. Zahtevamo izkušnje in 4. st. izobrazbe ali poklicno kvalifikacijo za voznika. Valter transport, Gorice 61, Golnik, IT 040/20-60-75, 25-65-610, zvečer     • 19366
Zaposlim DELAVCA za opravljanje suhomontažnih zaključnih gradbenih del. FINMONT, Zevnikova 3a, Kranj, tt 040/88-39-39 19390
ZAPOSLITEV IŠČE
Izkušen duet ali solist narodno-zabavne glasbe s programom išče delo na raznih praznovanjih, tr 041/412-786 19154
Iščem delo-igram za poroke, obeltnice, za silvestrovo. tr 533-1015 19336
Iščem zaposlitev: delo v proizvodnji ali terenska dela v Kranju, tr 23-53-666 19346
ŽIVALI
Prodam TELIČKO bwelgijsko plavo, staro 10 dni in čb BICA, starega en teden, tr 514-
61 -77 19303
Prodam čb KRAVO in čb BIKCA, starega 10 dni. Tt 572-16-90 19305
ORJAŠKE USCE, samce, stare 8 mescev, prodam tudi velike sreberce. TT 589-12-36
Prodam PRTLIKAVE PINČE, mladičke z rodovnikom, tr 51-34-866_19314
Prodam ČB BIKCA starega 10 dni. tr 01 /3627-502 19321
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 10 dni in 8 tednov, tr 5744-616_19325
Prodam teličko simentalko, staro 10 dni. tr 041 /833-433 19347
Prodam čb TELICO in BIKCA težka po 50 kg, zelo ugodno, tr 2571-761 19349
BIKCA simentalca, TELIČKO mešano 14 dni, prodam. Tt 253-13-52 19352
Prodam 3 tedne staro TELIČKO frizijko, dobrega porekla, tr 040/376-545 19353
Prodam BIKCA črnega in simentalca deset in pet dni ter TELICO simentalko v osmem mesebu brejosti. tr 2560-223 19362
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni in čb BIKCA stara 1 in 4 tedne, tr 23-10-
276 19363
Prodam TELICO simentalko, brejo, v 9. mesecu, tr 252-21-43_19370
Prodam TELIČKO simentalko 140 kg. tr 5741-624 19371
TELICO simentalko 14 dni staro, prodam. Tatinec 6, Preddvor 19375
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava - Tires - Vzdrževanja
JANEZ STARE
rojen 1942
Od njega smo se poslovili v nedeljo, 16. decembra 2001, ob 15. uri na pokopališču v Trbojah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
OSMRTNICA
Umrla nam je draga teta
JOŽEFA ROGELJ - PEPCA
roj. Dolinar
Pogreb pokojnice bo danes, v torek, 18. decembra 2001, ob 13. uri na pokopališču Bitnje. Za njo žalujemo: Janja Lašič z družino, Janko Dolinar z družino in teta Angela
Prodam čb BIKCA. Suha 24, Predoslje Kranj 19377
Prodam BIKCA simentalca in čb BIKCA, stara 10 dni, tr 041/639-691_19380
Prodam PRAŠIČA za zakol, tr 250-10-86
Prodam PRAŠIČE od 20-100 kg. tr 233-
4085 19384
PRAŠIČE od 25 do 200 kg ugodno prodam in pripeljem na dom. tr 041/730-990
Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. tT 250-30-25 19393
BIKCA simentalca, 14 dni , zamenjam za teličko, tr 041/503-776 19399
Prodam TELETA simentalko in črnobeli 200 kg težek za zakol. Ovsenek, Mišače 6a, Kamna gorica 19400
Prodam TELIČKO mesne pasme belgijsko plava, stara 7 dni. Mošnje 7 IT 533-81-93
Prodam TELICO simentalko, 8 mes. brejo, GOLOBE golšarje in MORSKE PRAŠIČKE, tr 041/265-877 19411
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/Jj^_^XaBS>    041 944 944
Vu5J») 94£
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
Internet: www.radiotop.net
www.ribeinvode.com      Digitalni tisk ■   Media Art
www yotonjskaonline.com
Studio
Internet
ZAHVALA
Dne 12. decembra 2001 smo se v Stari Loki poslovili od naše drage mame, stare mame, prababice in tete
MARIJE PREVODNIK
rojene Čerin
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam in sodelavcem iz Gorenjske predilnice za spremstvo naše mame k večnemu počitku, za podarjeno cvetje in sveče ter izraženo sožalje. Iskrena hvala dr. Mileni Medic - Novak za skrb med boleznijo ter patronažni sestri gospe Olgi za pomoč in nasvete pri negi. Posebno zahvalo izražamo gospodu župniku dr. Alojziju Snoju za lep pogrebni obred in za vse, kar je storil zanjo. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Akris in pevskemu zboru Škrjanček za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: hčerka Marinka z možem, vnuki Gašper, Romana in Mojca z družino
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
BRANKA KOŠIRJA
s Koprivnika v Bohinju
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se kakorkoli poslovili od njega, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala ga. Evgeniji Korošec za poslovilni govor, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in posebej sosedom za vso pomoč. Najlepša hvala tudi sodelavcem kolektiva Alpetour Potovalna Agencija Kranj in CP Kranj, dr. Plaperjevi in dr. Dolencu ter ostalemu osebju Kliničnega centra v Ljubljani. 1
VSI NJEGOVI Koprivnik, december 2001
V SPOMIN
Skromnost in pridnost to tvoje je bilo življenje tvoj dom ovila je črnina ostalo je tvoje delo in tišina.
16. decembra je minilo tri leta, odkar nas je zapustil mož, oče, brat in dedek
CIRIL JANEZIC st.
Vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu - iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Ko odpoljubi Smrt
nam vso bolest
in v srcu se ustavi čas,
se umaknemo v veliki Prostor.
Svetal postane naš obraz.
(Srečko Kosovel)
ZAHVALA
V 68. letu je za vedno zaspal
ALOJZIJ PFEIFER
Špilajov Lojze iz Vopovelj
Hvala vsem sosedom, sorodnikom in vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se še zadnjikrat
poslovili od našega dragega brata, strica in svaka, mu darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se cerkvenim pevcem za lepo petje ob slovesu ter gospodu župniku za pogrebni obred. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Golnik oddelkov 200 in 400 ter misijonarju Lojzetu Marklju. Hvala tudi vsem, ki ste ostali neimenovani.
VSI NJEGOVI
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
v        Sobo P* _
R zAfo je
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK
od -12 °C do -2 °C
SREDA
od -14 "C do -1 °C
ČETRTEK
od -8 °C do 0 °C
Danes, v torek, in jutri, v sredo, bo večinoma sončno z zelo mrzlimi jutri, v četrtek pa se bo postopno pooblačilo. Možno bo tudi rahlo sneženje.
Letošnje gorenjsko brucovanje
Z Bajago in Inštruktorji, a brez Tita
Del izkupička Fundaciji Vincenca Drakslerja. - Miss študentov Gorenjske je postala Nina Bejtič. - Bajaga navdušil s starimi pesmimi, za katerimi pa niso kaj preveč zaostajale
pesmi z novega albuma Zmaj od Nočaja.
Kranj - Konec minulega tedna je gorenjski sejem spet zaživel. Na dnevnem redu je bilo mrzlega sobotnega večera brucovanje gorenjskih študentov, ludi tokrat so za rajanje vseh, ne samo brucev, poskrbeli pripadniki Študentske organizacije Fakultete za organizacijske vede (ŠO FOV), ki so po odmevni Kranjski noči, Lampi-ončkih in Oktoberfejstu zaključili letošnje koncertno leto. Del izkupička sobotnega koncerta je bil namenjen boju proti drogam, saj je SO FOV sto tolarjev od vsake prodane vstopnice namenil Fundaciji Vincenca Drakslerja, ki pomaga odvisnikom.
pomerijo v tekmovanju za miss študentov Gorenjske.
Dekleta so bila pogumna predvsem zato, ker so se v mrazu, ki je rezal do kosti, v precej ohlapnih oblekicah sprehodila po odru. Žirija se je po temeljitem ogledu vseh študentk odločila, da lento
S šarmantnim glasom očarljiv kot v starih časih: Momčilo Bajagič -Bajaga.
Zvezda večera: Bajaga, prezeblo publiko so ogrevali Hailensteini in Tabuji, vročino pa je v sejemski dvorani dvignilo še šest pogumnih deklet, ki so se odločile, da se
Tabu: energično dviganje vročine.
Koledniki prinašajo dobre želje
Spodnje Duplje - V občini Naklo bo prihodnje leto gotovo srečno, saj koledniki že nekaj dni obiskujejo vasi z voščili pred bližnjimi prazniki. Člani folklorne sekcije Društva upokojencev Naklo, med katerimi sta tudi harmonikarja Jože Štilec in Peter Lunar, mlajši, pojejo stare koled-niške pesmi in izrekajo dobre želje. V petek so obiskali Spodnje Duplje in Strahinj, včeraj so jih gostoljubno sprejeli v Podbrezjah, jutri se jih bodo razveselili v Zadragi in Zgornjih Dupljah, v petek pa bodo obiske sklenili v Naklem in na Okroglem. • Stojan Saje
NOVOROJENČKI
Minuli teden smo Gorenjci dobili 23 novih, majhnih prebivalcev. V kranjski porodnišnici se je rodilo 17, v jeseniški pa 3 novorojenčki.
V Kranju je na svet prijokcalo 6 deklic in 11 dečkov. Eni mamici so se rodili tudi dvojčki, dva dečka. Najlažji je bil prav eden izmed njiju, vendar je tehtal še vedno ponosnih 2.340 gramov. Najtežji pa je bil mali korenjaček, ki mu je tehtnica pokazala 4.460 gramov.
Na Jesenicah je prvič zajokal zborček 3 deklic in 3 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki ji je tehtnica pokazala 3.850 gramov, najlažji pa se je kazalec ustavil pri 3.250 gramih.
Najlepši šopek gorenjskih študentk.
najlepše podari Nini Bejtič, prva spremljevalka je postala Urška Bizjak, druga spremljevalka Sai-da Begić, najlepšo pa so izbrali tudi na spletnih straneh: internet-na miss gorenjskih študentov je Soi\ja Ribič.
A, gremo lepo po vrsti. Polzel-ski bend Hailenstein je bil prvi, ki je stopil na oder. Zgledno ogreta publika je ob energičnem nastopu Tabuja že kar hitro poplesavala. In se pripravljala na zvezdo večera ... No, Tabuji so nam povedali, da je to eden njihovih zadnjih koncertov. Kaj kmalu se bodo zaprli v studio in začeli snemati svoj novi album, za katerega so obljubili, da ne bo razočaral.
Še izbor miss študentov Gorenjske, žrebanje nagrad, ki ga je nič kaj dolgočasno vodil v vesoljskega Elvisa preoblečeni Pižama, in oder je bil dovolj vroč, da je nanj stopil Bajaga s svojimi Inštruktorji. Za Gorenjski glas je vodja skupine, ki jo je ŠO FOV označil za "žive legende glasbe" (ob čemer seje Bajaga le sladko namuznil) povedal, da so turnejo Zmaj od Noćaja začeli v Sloveniji predvsem zato, ker je pri nas pač tradicija novoletnega koncertira-nja globoka. In da bodo ljubljanske Križanke, kjer se že po navadi odvijajo nabolj odmevni koncerti pri nas, prišle na vrsto šele maja. "25. maja - v tem datumu je
vsekakor še nekaj simbolike." Gorenjskim novinarjem je Momčilo Bajagič - Bajaga povedal tudi to, da je bilo na nov album treba čakati malo dlje, zato ker so se podali na daljše turneje: obredli so Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo in Ameriko. Res pa je tudi to, daje Bajaga zadnja leta Milo-ševičeve vladavine bolj malo ustvarjal: "Ena od redkih pesmi, ki so nastale v tem času, je prede-
lava legendarne Should I Stav or Should I Go."
In za koga bo Bajaga navijal na svetovnem nogometnem prvenstvu? "Za Slovenijo - tudi zaradi Mileta (op. p. Ačimoviča, trenutno še igralca beograjske Crvene Zvezde in hkrati slovenskega re-prezentanta)".
Bajagov koncert se je zavlekel pozno v ledeno noč, očaral je predvsem s starimi pesmimi, čeprav je treba priznati, da - kljub šibki promociji novega albuma pri nas - za njimi niso zaostajale niti skladbe z Zmaja od Nočaja. Na brucovanju bi lahko dolgih nosov ostali le tisti, ki so pričakovali čisto pravo brucovanje. Takšno, na katerem bi jih tovariš Tito (Ivo Godnič. seveda) iz vrst brucev popeljal med pionirje. Ni nam uspelo zvedeti, zakaj se Tito ni prikazal na Gorenjskem sejmu, je pa kar številna publika vztrajala do zadnjih taktov Inštruktorjev in ni kazala pretiranega razočaranja nad odpovedjo (visokega) obiska. • Špela Žabkar, foto: Tina Doki
LOTO
50. krog
11, 16, 20, 24, 27, 30, 35 in dodatna 19
Izžrebana LOTKO številka: 047401
Prisrčen sprejem plavalcev
Brnik - "Zadnji dnevi so bili za slovensko plavanje in slovenski šport res zgodovinski, kar osem kolajn z evropskega prvenstva pa potrjuje, da imamo pri nas plavalce svetovnega formata," je včeraj zgodaj popoldne na brniškem letališču v čestitkah vsej naši plavalni reprezentanci, ki seje vrnila iz Antvverpna, poudaril predsednik Plavalne zveze Jure Prosen. Seveda je bila posebna pozornost namenjena vsem trem nosilcem kolajn, Petru Mankoču, Anji Čarman in Alenki Kejžar (na sliki), kot je ob vrnitvi domov povedal selektor naše reprezentance, Ciril Globočnik, pa ti rezultati tako tekmovalce kot strokovno vodstvo ekipe spodbujajo za podobne dosežke tudi na novih tekmah, ki se jim obetajo v letu 2002. • Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
	
>Q hMI i, UUU><^>	mm .rs-vr.
m	
	
Danes izšla Ločanka
Brezplačno za občanke in občane občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane
Danes izšlo Sotočje
Brezplačno za občanke in občane občine Medvode
Danes izšle Bohinjske novice
Brezplačno za občanke in občane občine Bohinj