Lepe so dolenjske vinske gorice 6t. Rupert na Dolenjskem z župno cerkvijo, ki spada med najznamenitejše gotske zgradbe slovenskih krajev — Mala slika predstavlja grad Rakovnik Št. Rupert na Dolenjskem, oktobra Res je, kakor je »Domovina« že pisala, da •o svetu dolenjske lepote malo znane. Če kdo misli, da na Dolenjskem ne najde užitka v na- ravi ali da Dolenjska nima svojih značilnosti, se zelo moti. Pa si danes malo oglejmo dolenj- ski raj, tako zvano Dolino gradov in prelepi dolenjski kraj Št. Rupert. Oglejmo si zanimivosti, ki jih nudi ta kraj. Že takoj, ko stopiš iz vlaka na postaji Št. Ru- pertu-Rakovniku, te pozdravi visok zvonik šentruperške župne cerkve, ki meri v višino 63 m in je zgrajen z ostalo cerkvijo v gotskem slogu. Na tem mestu, kjer stoji zdajšna lepa cerkev, je stala že pred tisoč leti lesena cer- kev; takrat se je Št. Rupert imenoval Škrljevo, medtem ko se danes tako imenuje vas, oddalje- na četrt ure zahodno od Št. Ruperta in v ka- teri stoji na položnem griču tudi čez tisoč let star grad v obliki kvadrata. Njegovi beli zidovi se bleščijo izmed sadnega drevja ponosno v božjo naravo. Ta rad je bil last grofice in svet- nice sv. Heme. Pravijo, da je bila Slovenka. Skozi stoletja je grad v lastništvu menjal več plemiških rodbin do poslednjega umrlega Sked- la. Zdaj prebivajo v gradu patri. Če kdo misli, da je na tem tisočletnem gradu zob časa že pustil svojo sled, se moti. Grad bo lahko klju- boval še tisočletja. V tem gradu vidiš lahko podzemske ječe, kamor so kruti graščaki zapi- rali svoje tlačane. Ta graščina prideluje zdaj izredno mnogo sadja. Preko Škrljevega še bolj proti zapadu prideš na prijazni Ostrež, vasico pod vinsko gorico Oplenkom, kjer te pozdravijo na vrhu gorice letos polne zidanice. Če zavijemo malo bolj proti severu, pridemo v največjo vinsko gorico v šentruperški občini, to je v Zadrago in Dre- novec. Tu je velik kos zemlje posajen s trto, ki jo vestno oskrbuje pridni dolenjski vino- gradnik. Iz Zadrage prideš v vasico Drago in od tam do znanega Plavčevega mlina, kjer drži cesta proti Homu, ki je tudi delno vinska gorica. Malo više prideš na Vederino, Površnico, Ne- besa, Prešo in Ukemberg. To so sami kraji, kjer se prideluje vino in kjer zore črešnje in kostanj. Na Ukemberku gospodari dolenjska grča posestnik Koren. Malo više od te hiše je hribček Jeršč, kjer vidiš razvaline starodav- nega gradu, ki je bil zgrajen bogve kdaj, saj ga tudi zgodovina nikjer ne imenuje. Verjetno je, da se je grad imenoval Ukemberg ali po- dobno, pa se je to ime ohranilo do danes. Tam, kjer so bile grajske njive, se še danes pravi Zagrad (za gradom). Na tej zemlji gospodarita danes dva posestnika. Kjer so ukemberški gra- ščaki pridelovali vino, se pravi danes v Gra- ščijeku. Raziskovanje teh razvalin bi morda odkrilo obilo zgodovinskih zanimivosti. Pripo- vedka pravi, da so v gradu zakopani kad ce- kinov, trije sodi vina in sod žganja. Navzdol z Jeršča pridemo v drugo največjo vinsko gorico Sela. Tu so si 'postavili vinograd- niki kapelico v čast Srcu Jezusovemu, da j: m varuje njihove vinograde. Odtod se vidi vin- sko gorico Golek. Posebno lepa vinska gorica je Škovec v Kam- Shranjevanj® jabolk čez zimo Jabolka, ki jih nameravaš shraniti čez zi- mo, morajo biti čisto zrela. Dozoreti morajo na drevesu. Taka jabolka vzdrže dalje časa. Dozorelo je jabolko, ako ga lahko odtrgamo. Nekatere vrste se drže na drevesu prav do konca oktobra. Pustimo jih kolikor mogoče dolgo na drevesu, da bodo sadovi odpornejši. Da jabolk ne tresemo, temveč obiramo, je znano. Kosmači, kanadka in mnoge druge jesen- ske vrste niso posebno trpežne, zato jih ne hranimo za pomlad. Najmanj občutljiva so zimska jabolka z gladko kožo. Tako se drže v primerni kleti zelo dolgo: mošančkar, lon- donski peping, jonatan, rdeči belfler, ontario, zlata reneta in nekatere druge vrste. Shranjujemo le čisto zrela jabolka, ki niso nič poškodovana in imajo peclje. Strogo je treba gledati na to, da so shranjeni sadovi brez prask in odrtin, brez hrast in brez iz- rastkov. Prostor za shranjevanje mora biti toliko topel, da jabolka ne bodo zmrznila v njem Sadje ne sme ležati na kupu, temveč morajo biti plodovi razvrščeni drug poleg drugega, da se ne tišče. Seveda je treba pre- cej prostora. Pa ga že dobiš, saj ti jabolka, ki jih nameravaš prodati, ni treba tako skrb- no shraniti. Napačno ni, če prostor za shranjevanje ja- bolk čez zimo temeljito očistiš, s čimer od- straniš klice gnilobe. Dobro je, če prostor prebeliš z apnom ali morda celo razkužiš z žveplom. Gledati moraš tudi na to, da bo prostor zračen. To se pravi, da bo po malem prihajal v prostor dober zrak, slab pa od- hajal. V BRIVNICI Pijan človek je prišel k brivcu in mu rekel: »Rad bi, da bi me obrili, pa sem pijan. Ali se boste nad tem spotaknili?« »Nič se ne bom spotaknil«, je odgovoril brivec, »ker sem tudi jaz pijan.« PRI ZDRAVNIKU ZA ZlVCE Živčni bolnik (v čakalnici): »Ali je doktor Molzec izkušen zdravnik.« Bolnica v čakalnici: »To pa to. On vam za- dene bolezen celo pri človeku, ki je še sam ne čuti.« nju z lepim razgledom in dobrim vinom. Ome- nimo naj še vinske gorice Viher, Hrastno in Vrhe. Severne obmejne vasi ne pridejo toliko v poštev za vino, pač pa pridelajo precej sadja. Št. Rupert se je v zadnih letih precej razvil in nudi tudi razvajenemu gostu prijetno zato- čišče. Naj omenimo samo tri take kotičke: Frelih, Jaklič in Jaki. Preden spet stopimo v vlak, si ogledamo še sloviti grad Rakovnik, ki so ga Turki podrli, pa je bil spet obnovljen. Tu je polno starinskih zanimivosti. Okoli gradu se razprostira mlad sadni vrt. Ko smo že na postaji, lahko še vidimo graščino Dob, ki je bila nekdaj zatočišče luteranov. Kdor si je te kraje enkrat ogledal, je gotovo spet prišel k nam. Prelepa dolina gradov je posebnost, ki je podobne ne vidiš povsod. Gorenc Toni Domači zdravnik Mehkokostnost otrck je ozdravljiva Pravijo, da boleha za mehkokostnostjo (angleško boleznijo ali rahitido) okoli 70 od- stotkov vseh dojenčkov. Večina obolenj se z običajno dojenčkovo prehrano samo popra- vi, hujši primeri pa terjajo posebno nego. Mnogo grbastih in drugače pohabljenih ljudi ima te napake od mehkokostnosti v otroških letih. Vsega tega pa bi ne bilo treba, če bi matere bile bolj poučene in bi vedele, da se da mehkokostnost v pravem času ozdraviti brez zlih posledic. Kaj pa je prav za prav mehkokostnost? Je obolenje celotnega telesa, ki več ne gradi pravilno svojega okostja. Take kosti so tan- ke in mehke. Zakrivi j a to bolezen nepravilna hrana, v kateri ni dovolj apna za rast kosti in ne dovolj potrebnih vitaminov, s pomočjo katerih si mlado telo gradi iz apna, ki je v hrani, svoje kosti. Pa še en vzrok je: oslab- ljeno otrokovo telo ne tvori več vitaminov v sebi. Tak otrok potrebuje solnca in dobrega zraka, zraven pa hrane, ki ima omenjene snovi. Mehkokostnost spoznaš pri otroku na nje- govi bledini in čmerikavosti. Mehkokosten dojenček se začenja na glavi potiti, da je bla- zina pod njegovo glavo često vsa premočena. Lasje na zadnem delu glave se včasih čisto odrgnejo, zobje se razvijajo počasi in niso lepi. Če se bolezen v tem času ne zdravi, postane lobanja vsa mehka in dobi nelepo obliko Lične kosti se slabo razvijajo in je obrazek pod veliko lobanjo droben. Prsni koš je upadel in trebuh velik. Udje so tanki in kažejo povsod, kjer se stikata po dve kosti, znatne odebeline. Meso je povsod mehko in ne daje nikake opore slabotnim kostem. Tak otrok je slabokrven, jokav in duševno zaostal. Za mehkokostnostjo oboli lahko umetno in naravno hranjen otrok, najrajši med šestim in štirinajstim mesecem. Najboljše zdravilo za mehkokostnega dojenčka je mleko 1'drave matere. Če pa moraš dajati otroku kuhano mleko, v katerem s0 prav zaradi kuhanja uničeni vsi vitamini, mu moraš dajati tudi sirovo hrano. Če otrok še nima zob, mu da- ješ naribano sadje, pomarančni sok ali nari- banega korenja. Pozimi nosi takega otroka na solnce. Toda pomni dobro: mehkokostni otrok ne sme sedeti, dokler ni zdrav, tudi ne podprt z blazinami. Ne smeš biti lahkomi- selna mati, da te ne bo otrok pozneje zaradi pohabljenosti sovražil vse življenje. Potrpež- ljivost in vestnost matere je važna pri zdrav- ljenju mehkokostnosti, kar je potrebno krep- ko poudariti, saj je znano, da je med mate- rami vse preveč takšnih, ki se spočetka sicer drže zdravniških navodil, počasi pa se vsega naveličajo in zdravljenje zanemarijo. * Da se rešiš napetosti. Opraži pest oluščenega lovorjevega zrnja, zmelji ga kakor kavo, sku- haj na vodi, da dobiš skodelico čaja, precedi in spij. Po potrebi ponovi še enkrat dnevno. — Ali skuhaj zmleto zrnje na vinskem kisu in napravi iz tega gorak obkladek na trebuh. Najuspešneje je, da uporabljaš oboje: prežene vetrove.