SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 1 ESLOVENIA 1 LIBRE BUENOS AIRES • 6 de enero - 6. januarja 2000 " " 1 1 2000 — leto tisočletja Z velikim hruščem smo vstopili v novo leto 2000. Okrogla številka, lepa in elegantna, zadnje leto XX. stoletja in II. tisočletja, Jubilejno leto! Kaj seje dogodilo po svetu, lahko zveste iz raznih medijev. Kaj pa mi Slovenci? Lansko leto je v Republiki Sloveniji potekalo v znamenju vstopa v Evropsko skupnost, ki je po našem mnenju edina možna rešitev na dolgo dobo, čeprav bo treba veliko žrtvovati. Prav je, da se končno povrnemo v Evropo, katere del smo bili več kot tisočletje. Tudi kot katoličani, kar smo od tedaj vedno bili, kar pa ni tako lahko, saj temne sile, do nedavnega na oblasti, danes še poskušajo vladati. In mi v Argentini? Smo v času velike krize, ki tudi našemu časopisu ne prizanaša. Treba bo velikih žrtev, da se vzdrži. A upajmo, da nam bo prihodnost le pomagala. Kakor tudi vsem našim naseljencem. Ko gledamo nazaj v preteklo leto, obenem trdno stojimo ob naših idealih, pripravljeni na izzive časa. In da bi jih dobro prestali, vsem bralcem našega lista, naročnikom, brez katerih ne bomo mogli živeti, želim veliko sreče v novem letu 2000. Tine Debeljak, urednik Slovenijo vlečejo na dve strani Meseca decembra je državni tajnik na zunanjem ministrstvu Petrič potoval na Kitajsko, kjer naj bi izrazil, da je problem Tibeta „Kitajska notranja zadeva”. V Sloveniji so to zelo kritizirali, a Petrič je zanikal, potem pa vse tiho je bilo. A zadeva ima rep, ali bolje dva repa. V Slovenijo je takoj prišel predstavnika dalajlame za srednjo in vzhodno Evropo, ki ga je sprejel minister Kacin.. Predstavnik dalajlame je predstavil najnovejše podatke o kršitvah človekovih pravic na Tibetu. Poudaril je, da so se razmere v zadnjih letih še poslabšale. Poleg likvidacij, nasilja in mučenja tibetanskih menihov, zapornikov vesti, kitajska vlada skuša sistematično izbrisati tibetansko kulturo, jezik in avtonomno duhovno izročilo. Kitajska vlada je novembra 1998 zavrnila nadaljevanje dialoga in postala še trša v svojih stališčih, tako ■ ■ ■ 'V ■ ■w Jelicic proti Cerkvi Predsednik SNS Zmago Jelinčič je predstavil vsebino predloga zakona o spremembi zakona o osnovni šoli, ki ga je strankina poslanska skupina 28. decembra vložila v zakonodajni postopek. Cilj predlagane novele je „dejanska” vzpostavitev laične javne šole in hkratna preprečitev vmešavanja rimskokatoliške Cerkve v javno šolo, izbiro obveznih predmetov ter poučevanje teh predmetov. Pogajanja za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem pa je Jelinčič označil kot ..kapitulantsko dejanje in dokaz nedržavotvomosti LDS oz. njenega predsednika”. Sprejem predlagane spremembe omenjenega zakona bi, kot menijo v poslanski skupini SNS, prinesel tudi prihranek za državni proračun, kar je največja vaba za zmaterializirane državljane. Zaradi počitnic bo pisarna Zedinjene Slovenije od 17. do 28. januarja uradovala od14. do. 19, ure od ponedeljka do petka. Slovenija bučno pozdravila leto 2000 da zdaj z njo nimajo več neposrednih stikov, je še povedal tibetanski gost. Odgovor ni izostal. Predsednik Kitajskega inštituta za mednarodne študije, novinar in diplomat Yang Chengxu je dan zatem na Fakulteti za družbene vede v Ljubjani predaval o aktualnem zunajepolitičnem položaju Kitajske. Na koncu je poudaril pripravljenost Kitajske na mednarodno sodelovanje na političnem in ekonomskem področju ter za reševanje sporov po mirni poti. O kitajski zunanji politiki je povedal, da je „prjazna do vseh držav, saj Kitajska nasprotnje hegemonizmu,” vendar pa ne dovoli vmešavanja v svoje notranje zadeve. Kitajska se želi pogovarjati o človekovih pravicah, ne bo pa prenašala vmešavanja v notranje zadeve v imenu varovanja človekovih pravic, je še zagotovil Yang. Slovenski božič na TV Buenosaireški nadškofijski center za televizijo je v okviru oddaje La humanidad (Človeštvo) pripravil program o božičnih navadah raznih narodnih skupnosti, ki živijo v Argentini. Obrnil se je na društvo Zedinjena Slovenija in tako smo tudi Slovenci predstavili gledalcem, kako se pripravljamo in doživljamo božič v Argentini. V prijetnem pomenku so člani družine Batagelj (Miriam in Gregor ter Jasna in Maksi) pripovedovali o adventnih pripravah, o poticah in kropljenju po hišah na svete večere. Tudi sv. Miklavž je prišel na vrsto kot protiutež tukajšnjemu božičnemu obdarovanju. Razne božične pesmi in slike so dopolnjevale besede. Priprava je bila hitra in ni imela datuma izida. Zato so program videli le nekateri rojaki, ki so slučajno na božični dan imeli prižgano televizijo okoli ene ure na kanalu ATC in presenečeni videli znane obraze in zaslišali slovensko pesem. Med programom smo lahko videli, da smo imeli Slovenci privilegiran položaj, saj je v glavnem oddaja imela dva dela: slovenskega in poljskega; vmes je tekst pripovedoval o raznih mitih in božičnih navadah predvsem evropskega sveta. gim Slovenija je z bučnimi praznovanji zakorakala v leto 2000. Silvestrovanja na prostem so pripravili tako v vseh 11 slovenskih mestnih občinah kot tudi v večini drugih krajev. Množična slavja so spremljali nastopi glasbenih skupin, nagovori županov in župary, Ljubljančanom pa je srečno novo leto voščil tudi predsednik države Milan Kučan. Skoraj povsod so vstop v novo leto pospremili z ognjemeti. V ljubljanski po-rodnišnici je že nekaj minut po polnoči privekala na svet Novomeščanka Ana, od nikoder pa ni bilo hrošča tisočletja, ki naj bi zmedel računalniške sisteme. V Ljubljani je silvestrovanje na prostem potekalo na šestih prizoriščih. Zbralo se je več desettisoč ljudi, ki so ob pokanju petard in točenju šampanjca nestrpno čakali na prihod prelomnega leta 2000. Tik pred začetkom odštevanja še zadnjih sekund v starem letu je množico na osrednjem prizorišču na Prešernovem trgu nagovoril Milan Kučan pa županja Vika Potočnik. Mest- na občina Ljubljana je za zadnji dan izteklega se leta pripravila pester spored še na Pogačarjevem, Plečnikovem, Mestnem in Trgu francoske revolucije ter v parku Zvezda. Silvestrovanje se je točno ob polnoči sklenilo s petnajstminutnim ognjemetom z Ljubljanskega gradu. Slovenski škofje so odgovornim v župnijah naročili, naj poskrbijo, da so se opolnoči na prehodu iz starega v novo leto v vseh cerkvah po Sloveniji oglasili zvonovi in z vsaj petminutnim zvonenjem oznanili začetek jubilejnega leta 2000. Edina slovenska jedrska elektrarna je ob prehodu v leto 2000 delovala po načrtu sicer s polovično močjo, vendar nemoteno, s polno močjo pa je znova začela obratovati v soboto popoldan. V soboto popoldne je v Sloveniji stekel tudi letalski promet, ki je obstal v petek popoldan. Na bankomatih je bilo ves čas mogoče dvigovati gotovino. Tako da so vsi računalniški sistemi v Sloveniji delovali normalno. PLEČNIKOVO DELO NA INTERNETU V letu 2000 naj bi na svetovno medmrežje interneta postavili arhiv del Jožeta Plečnika, enega najvidnejših slovenskih arhitektov in ustvarjalcev vseh časov, ki ga v zadi\jih letih ponovno odkrivajo ne le Slovenci, temveč tudi tuja strokovna javnost. O priljubljenosti Plečnikovih del govorijo številne razstave in knjižne izdaje doma in po svetu. Podviga se je skupno lotil arhitekturni zavod DESSA in poletje Triglif iz Ljubljane. Predračunska vrednost projekta je deset milijonov tolarjev. Spletne strani projekta Plečnik 2000 je že moč najti na naslovu www.plecnik2000.com. Cilj projekta je postopno vzpostaviti na mreži celoten Plečnikov opus. V drugi polovici leta 2000 naj bi Plečnika predstavili tudi na zgoščenki. Od vseh ustvarjalcev slovenskega rodu je Plečnik v svetovnem merilu napomem-bnejši, predvsem pa je samobiten. V minulih nekaj letih so izšli trije vodniki po njegovih stvaritvah (Plečnikova Ljubljana, Plečnikova Slovenja in Plečnik v tujini). Prve zamisli o predstavitvi Plečnika v elektronski obliki so se pojavile že pred petimi leti. Leta 1996 je Triglif na svetovni splet že postavil stran s Plečnikovimi mojstrovinami v Ljubljani. Stran je vzbudila precejšnje zanimanje medijev in javnosti in si pridobila prvo nagrado na natečaju Microsofta za najboljšo aktivno spletno stran leta 1996. Plečnikologi so v vsem tem času zbrali že ogromno gradiva o velikem arhitektu, čigar dediščino je smiselno predstaviti svetovni javnosti. 1400 letnica najstarejše slovenske škofije Leta 1999 je minilo 1400 let, odkar se prvič v doslej znanih pisnih virih omenja Škofja Koper. Obhajanje častitljive obletnice najstarejše slovenske škofje so zaradi povezave z letom velikega jubileja in duhovnega ozračja, ki to leto preveva, prenesli v leto 2000. Duhovni del praznovanj bodo sestavljala svetoletna romarja dekanj koprske škofje v koprsko stolnico v postnem času, kjer bo tudi slovesno somaševanje slovenskih škofov. V okviru znanstvenega dela praznovanja bo v oktobru v Kopru potekal dvodnevni mednarodni znanstveni simpozj na temo 1400 letnice koprske škofje in omembe Slovanov v Istri. Spremjala ga bo priložnostna razstava arhivskih virov o koprski Škofji in Slovanih v Istri, izšel pa bo tudi slovenski prevod knjige koprskega škofa Pavla Naldinja Krajepis koprske škofje, ki je bil prvič izdan leta 1700. Z obhajanjem 1400-letnice na škofj-skem ordinariatu željo boje spoznati preteklost koprske škofje, predvsem njeno vlogo v tedanjem istrskem prostoru in ob jadranskem morju, osvetlili pa bi radi tudi nekatere like koprskih škofov. STRAN 3-4: Zaključki slovenskih šol Naša skupnost živi Iz življenja Tone Mizerit V sredo 8. decembra je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj pod okriljem SDO in SFZ mladinska maša, sledila je proslava Brezmadežne in mladniski občni zbor. Isti dan je bil v Hladnikovem domu sklep Baragove šole. V soboto, 11. decembra, je slovenska folklorna skupina Pristava prirediila Veselico narodnih plesov, s katero je obhajala svojo 10-letnico. V nedeljo, 12. decembra, je bila v Slomškovem domu spominska prireditev Slomškove šole. Sledila je igra Cmokec poskokec Mirka Kunčiča. V torek 14. decembra je bil v Slomškovem domu zaključni koncert Slovenskega otroškega zbora Zedinjene Slovenije pod vodstvom Marte Selan. V nedeljo, 19. decembra je bil na Pristavi koncert božičnih pesmi otroškega zbora Zarja mladosti, ki ga vodi prof. Marjana Jelenc, isti dan je bilo v Našem Domu v San Justu srečanje Društva upokojencev, V Ca-rapachayu pa družinsko kosilo. PREŠERNOVO LETO Slovenska vlada je na predlog ministrstva za kulturo leto 2000 razglasila za Prešernovo leto in obenem leto kulture. Letos mineva 200 let od rojstva dr. Franceta Prešerna, ene osrednjih osebnosti slovenske zgodovine, ki je s svojim trajnim prispevkom k nacionalni kulturi postal neke vrste sinonim zanjo. Ob simbolnem pomenu ima razglasitev tudi širši kulturni, vzgojni in socialni pomen. Med drugim bo SAZU decembra pripravila mednarodni simpozij s temo Prešeren in slovenska kultura ter kultura v Evropi. V Kranju načrtujejo kakih ducat aktivnosti, med njimi odkup Prešernove hiše. Pregled - Slovenija, 19. 12. (nedelja) DRŽAVA NE NAREDI NIČ V tiskovnem uradu Rimskokatoliške škofje Maribor so se odzvali na po njihovem mnenju netočne informacije, objavljene v medijih, v zvezi s problematiko postopka denacionalizacije dvorca Betnava. Izjava ministra za kulturo Jožefa Školča, da bi bil lahko dvorec Betnava vrnjen mariborski Škofji kmalu po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji, če bi povrnila vlaganja, po mnenju mariborske škofje ne drži. Škofja Maribor ni v ničemer zavlačevala postopka denacionalizacje dvorca Betnava, tako da bi lahko ministrstvo za kulturo postopek končalo, pa od leta 1996 do 1999 ni storilo ničesar, navajajo v mariborski Škofji. SLOVENIJA KONČALA DVOLETNI MANDAT V VS Z začetkom leta 2000 se je iztekel dvoletni mandat Slovenje kot nestalne članice najpomebnejšega organa OZN Varnostnega sveta, ki gaje nastopila s 1. januarjem 1998. Slovenja je bila kot predstavnica vzhodnoevropske regionalne skupine izvojena 14. oktobra 1997, ko je za rjo glasovalo 140 držav od tedaijih 185 članic OZN, pri čemer je že v prvem krogu porazila protikandidatko Makedonjo. Namesto Slovenje bo do konca leta 2001 v Varnostnem svetu sedela Ukrajina. RAZBREMENITI SODIŠČA V slovenskem pravosodnem sistemu bo letos začel delovati institut poravnalstva (mediacion), ki bo med drugim predvidoma prispeval tudi k precejšrji razbremenitvi sodišč. Cij poravnave je namreč skupni Veliko slovenskih rojakov se je udeležilo srečanja ob pripravi 2000-letnega jubileja Kristusovega rojstva. 18. decembra so bue-nosaireški nadškof in drugi školje in duhovniki Vel,. Bs. As. darovali mašo na Av. 9 de Julio ob velikanski udeležbi. 23. deecmbra je v Škofji San Justo pel madinski zbor San Jusrto pod vodstvom Andrejke Vombergar. V petek, 24. decembra je bila v cerkvi Marje Pomagij slovenska polnočnica, na kateri je pel sanmartinski zbor pod vodstvom Lučke Kastelic. Ani Rode, Luka in Matja Debevec in Cvetka Kopač so v nedejo, 26. decembra peli v moronski stolnici slovenske božične pesmi. Na Silvestrovo so je na Pristavi, v našem domu v San Justu in v Slovenskem domu v San Martinu zbralo veliko rojakov na veselem silvestrovanju. 2. januarja 2000 je odšla otroška počitniška kolonja v Cordobo. Tisk. ref. ZS dogovor med strankama - oškodovancem in domnevnim storilcem kaznivega dejaija - ki se doseže brez prisotnosti sodišča, temveč s pomočjo poravnalca. Institut poravnalstva je ena izmed novosti, ki jo je uvedel spremenjeni zakon o kazenskem postopku in ki med drugim določa, da sme državni tožilec ovadbo za manjše kaznivo dejanje odstopiti v postopek poravnavanja. NOV POKOJNINSKI SISTEM V letu 2000 se po dobrih treh letih priprav začenja izvajati reforma pokojninskega in invalidskega sistema. S tem Slovenja sledi evropskim trendom, hkrati pa se prilagnja prihodnjim demografskim gibanjem in je hkrati rešitev za finančne težave pokojninske blagajne. Osnovni ukrep za zagotavjarje vzdržnosti pokojninskega sistema je upokojevanje pri višji starosti. Tako bo upokojitvena starost po koncu prehodnih obdobj, ki bo trajalo 23 let, za ženske določena pri 61., za moške pa pri 63. letih. Za upokojitev bo moral tako odslej zavarovanec/ka izpolniti dva pogoja: doseči bo moral/a vsaj z zakonom določeno minimalno starost in zakonsko določeno pokojninsko dobo. Oba pogoja za upokojitev se bosta postopoma izostrovala. KDO LEŽI V FOJBAH Pripadnik slovenske narodne manjšine Primož Sancin V Trstu je sporočil, da bo začel kopati v neposredni bližini bazoviške fojbe. Tako se je odločil zaradi nespoštovanja slovenske narodne manjšine pod ita-ljansko (ne)civilno upravo, kar je tesno povezano tudi z afero oz. operacijo fojb, ko so nekateri „fojbarski profesionalci” prepričali italijansko javnost, da naj bi bilo v breznu pri Bazovici približno 2500 pobitih Italijanov. Vendar tam ni niti enega italijanskega vojaka, v breznu naj bi bili nemški vojaki, ki so jih pobili partizani ob zajetju Trsta leta 1945. JE TO INFLACIJA? Med pomembnejšimi tujimi valutami se je v letu 1999, od 1. januarja do 31. decembra, po srednjem tečaju Banke Slovenije najbolj podražil ameriški dolar - kar za 20 %, medtem ko so se tečnji evropskih valut zvišali za 4,7 %, za kolikor se je okrepila leta 1999 uvedena skupna evropska denarna valuta - evro. Malo se je podražil tudi švicarski frank. Prestopili smo v novo leto in v državi so se pričele počitnice. Množice beže pred vročino na obalo ali v gore. Vendar vlada si ne da oddiha in skuša, da bi bilo poletje delavno tudi za parlament. „Kriza nima počitnic, ” je dejal predsednik in pod tem geslom prodira s svojim načrtom. PRVI UKREPI De la Rui je treba priznati, da sicer na zunaj ni bleščeč, vendar vestno zastavlja ukrepe in jih izvaja. Doslej je dosegel, da mu je parlament potrdil dva bistvena zakona: proračun za leto 2000 in nov davčni zakon. Oba sta zagledala luč sveta nekoliko spremenjena zaradi peronistične opozicije v senatu, a kljub temu je besedilo še kar zadovoljivo. Drug uspeh je bil zadržanje zvezne vlade v v provinci Corrientes. Predsednik je odlašal z posegom, dokler je bilo le še kaj možnosti, da se problem reši v sklopu pro-vincijskih ustanov. Ko je pričelo goreti, pa je hitro posegel, našel primernega človeka, da vzpostavi red, in še pred koncem leta pomiril provinco. S tem še ni rečeno, da je položaj v Corrientesu rešen. Delo se je šele začelo, a ta začetek je bil uspešen. Prav tako je bil pozitiven poseg v PAMI, ustanovo socialnega skrbstva za upokojence. Tu delo teče po dveh tirih: najprej je novo vodstvo skušalo ponovno vzpostaviti zdravniško skrbstvo, ki je bilo domala ukinjeno zaradi „stavke” zdravnikov, bolnišnic in lekarn, ker je bila ustanova štiri mesece v zastanku s plačevanjem. Bilo je treba precej denarja, a vlada si je to zastavila kot prioriteto. Druga varianta dela pa je iskanje gradiva za sodni postopek proti prejšnjemu vodstvu. Zloglasni Alderete in enajst drugih direktorjev je že pred sodiščem. Vendar nekaj je gradivo, ki se kopiči po časopisih, prepričljivo za javno menje, drugo pa so dokazi, ki bi tehtnico lahko nagnili proti Aldereteju in njegovim v sodnem postopku. Ob Alderetejevem primeru pa omenimo, da se je zanj odločno postavil bivši predsednik Menem, a precej ponesrečeno, ker se je takoj pokazalo, da ga ne podpira nobena druga skupina v peronizmu, Duhalde pa ga je celo ostro napadel. Vladi je še upelo, da je od učiteljskih sindikatov dosegla umik protestnega „bele-ga šotora” na trgu pred parlamentom. Ko je bil potrjen proračunski zakon in nova davčna zakonodaja, je učiteljski protest ostal brez podlage. Še pred koncem leta je po 1003 dneh polemični šotor izpraznil mesto na Kongresnem trgu. V pogajanja je odločilno posegel tudi vzgojni minister Llach, ki ima proti pričakovanju precej dober dialog s sindikalnimi voclji. NOV ODER Seveda niso vse rožice v tem prvem obdobju nove vlade. Spremembe v davčnem sistemu se že poznajo in ob koncu meseca bodo ljudje videli, da jim je država nekoliko močneje segla v žepe. Od Mednarodnega denarnega sklada (FMI) pa prihajajo nove zahteve, naj vlada še bolj stisne pasove. S Skladom tečejo pogajanja za novo posojilo v višini pet milijard dolarjev in pogoj so novi ukrepi za znižanje državnih stroškov. De la Rua zato pripravlja in bo te dni poslal v parlament zakon o davčnem nnj-nem stanju („emergencia fiscal”). Predsednik želi, da bi ga parlament potrdil še ta mesec. Namen tega zakona je, da zmanjša davčno evazijo, delo na črno in korupcijo v državnih organih. Ker ve, da v poslanski zbornici ne bo večjih problemov, skuša doseči miren potek skozi senat s pogajanji z raznimi peronistič-nimi skupinami. De la Rua si je v tem na jasnem: peronizem je danes globoko razprt. Na eni strani je bivši predsednik Menem, ki se na vse načine trudi, da bi zavzel mesto vodje opozicije. Potem je bivši guverner Duhalde, ki z železno roko obvlada peronis-tični aparat province Buenos Aires in katerega cilj je preprečiti, da bi Menem obdržal vodstvo peronizma. Nato pa je novonastala „trojka” najvažnejših guvernerjev (Reute-man, De la Sota, Ruckauf), ki imajo dejansko oblast v notranjosti in jo tudi izvajajo. Imajo več skupnih točk: vsi zanikajo nadvlado bivšega predsednika, vsi si lastijo pravico pogajanja v imenu peronizma s sedanjo zvezno vlado, in vsi trije tudi poželjivo gledajo na predsedniško kandidaturo leta 2003. V sredo 29. decembra je De la Rua vse tri povabil na razgovor, se z njim pogajal glede bodočih vladnih ukrepov in dosegel sporazum glede raznih gospodarskih in družbenih ukrepov. Predsedniku je tako uspelo doseči podporo za svoje načrte, ne da bi mu bilo treba obračati se na Menema. Ta položaj dejansko predstavlja nov oder, na katerem se odigrava argentinska politika. Prej je trojka Cafiero, De la Sota in Grosso (zraven je bil še Menem, pa se je potem oddaljil) postavljala temelje sodobnega peronizma. Bil je zanimiv poizkus demokratizacije stranke, ki je seveda popolnoma zapadel v dobi Menema, ki je avtokratsko vodil stranko do zadnjega spopada z Duhaldejem. Prav bivši buenosaireški guvernerje Me-nemu znova zadal hud udarec. Izpeljal je volitve v stranki v provinci Buenos Aires tako bistro in presenetljivo, da dejansko menemizem nima v strankinem aparatu nikakega zastopstva. Na ta način je Duhalde tudi dosegel, da celotno delegacijo province v državni kongres stranke sestavljajo izključno njemu zvesti ljudje. In ker je buenos-aireška delegacija najštevilnejša, ima zagotovljeno odločilno težo. Menem je predsednik stranke, Duhalde pa predsednik strankinega kongresa. S tega mesta si je zagotovil, da bivšemu predsedniku prekriža načrt mirnega povratka leta 2003. KOLIKO ČASA Vedno se ob nastopu nove vlade vprašamo, koliko časa ima, da se njena popularnost obdrži, predno zapade neizbežnemu zakonu rastoče ljudske nejevolje spričo krute stvarnosti, ki je mnogokrat kljub vsem dobrim namenom ni mogoče spremeniti. De la Rua zaenkrat še uživa ugled in priljubljenost. A vrsta ukrepov, ki jih je moral podvzeti, in tisti, ki jih bo še moral, bodo gotovo to dejstvo nekoliko spremenili. Napovedi o znižanju pokojnin, pa četudi le višjih, neprijetno odjekne med ljudmi. Rastoči davki so drug važen vzrok bodoče ljudske nejevolje. Pričel se je tudi postopek spremembe delavnih zakonov. Delavska fle-ksibilizacija je neprijeten predmet za vlado, ker jo bo spravila v bojno stanje s sindikati. Na tem področju je mnogo odvisno od spretnosti vladnih zastopnikov. Prav tako ni videti izhoda težkemu socialnemu položaju v notranjosti. Vladi je uspelo začasno pomiriti Corrientes, a na vrsti je tudi Ognjena zemlja, Tucuman in še mnoge druge province. Tega se ne reši z nenehnimi posegi, ki vlado stanejo mnogo denarja, marveč z reaktivacljo regionalnih gospodarstev. Predsednik napovedne zakon, s katerim skuša preprečiti uvoze izdelkov, ki imajo v svojih državan subvencijo. V načrtu je podpora malim in srednjim podjetjem. A vse to so načrti na dolgo roko. Tudi če uspejo je vprašanje, če bodo posledice prišle pravočasno, predno vlado zadene kak negativen izid volitev. Zato se jim tako mudi, da bi čimprej izvedli volitve v prestolnici. To pa je svojevrsten zaplet, vreden bolj podrobne analize. Zgodilo seje v Sloveniji... Slovenci v Argentini 1 Naša srčika v Ramos Mejiji ____________________________________ Govor Marjana Lobode ob praznovanju Zlati jubilej Slomškove šole Govor Marjana Lobode ob praznovanju 50-letnice Slomškove šole (okrajšano) Leto, ki mineva, je v znamenju petdesetletnice organizirane skupnosti. V dahnem letu 1949 so namreč slovenski begunci, ki so se rešili iz požara komunistične revolucije v Argentino, zastavili organizirano delo na različnih področjih. Dokaz, da so gradili na trdnih temeljih, so slavja zlatih jubilejev ustanov in organizacij. Ti temelji so: zaupanje v Boga in samega sebe, požrtvovalnost ter ljubezen in zvestoba slovenstvu. Nič drugače ni bilo s slovenskim šolskim tečajem A. M. Slomška v mestu Ramos Mejia, ki ima zadrga desetletja svoje prostore v Slomškovem domu. Slavje petdesetletnice se je pričelo s šolsko zahvalno sveto mašo mašo v nedeljo, 28. novembra, ki jo je prelat Jože Škerbec daroval za pokojne katehete in učitelje ter sodelavce Slomškove šole. Pri maši so šolarji sodelovali s proši\jami in ubranim petjem šolskega zborčka pod vodstvom prof. Olge Omahna Urbančič (orgle: Jože Omahna). V nedeljo, 12. decembra pa je Slomškova šola pripravila celovečerno slavje, ki ga je uvedla in povezovala prof. Neda Vesel Dolenc. Predsednik Slomškovega doma Marjan Jože Loboda je najprej pozdravil častne goste: predsednika Zedinjenje Slovenije Toneta Mizerita in šolskega referenta ZS Franceta Vitrjha, delegata dušnih pastirjev prelata Jožeta Škerbca, častnega konzula RS in častnega člana Slomškovega doma Hermana Zupana in gospo ter voditeljice slovenskih šol iz Vel. Buenos Airesa. Poseben pozdrav je veljal Tilki Kunčič, vdovi po pok. mladinskem pisatelju Mirku Kunčiču, avtorju igre Cmokec Poskokec, ki so jo otroci v nadaljevanju večera zaigrali. Na-vžoči so bili tudi drugi člani Kunčičeve družine. Predsednik je poudaril tesno povezavo ustanove Slomškov dom s šolo, ki je bila pravzaprav prvi povod, da so naši predniki začeli misliti na lastne prostore. Po izrazih čestitk gostov Slomškovi šoli je spregovorila njena sedanja voditeljica Saša Zupan Omahna. Govoriti o slovenski šoli v Argentini, pomeni govoriti o VELIK KOVANEC Z MAJHNO VREDNOSTJO Vlada je izdala odlok o glavnih znamenjih kovanca za 10 tolarjev (približno 5 centavov). Kovanec bo težak 5,75 grama, njegov premer pa bo 22 milimetrov. Na sprednji strani kovanca bo v zgornji tretjini upodobljen konj, ki se vzpenja. Ob robu, na desni polovici kovanca, bo v latinščini izpisano ime „equus”, ob njeni pa številčna oznaka vrednosti v Braillovi pisavi za slepe. Na levi, zgornji polovici kovanca pa bo oznaka vrednosti s številko 10, na zadrg pa vrednost kovanca s številko. PREŠERNOVI NAGRAJENCI V PREŠERNOVEM LETU Upravni odbor Prešernovega sklada se je odločil o Prešernovih nagrajencih Prešernovo nagrado bosta prejela pesnica Svetlana Makarovič za pesniški opus ter jezuit slikar Marko Rupnik za poslikavo v mozaiku papeževeckapele Redemptoris Mater. Nagrade Prešernovega sklada bodo prejeli kipar Mirsad Begič, skladatelj Jani Golob, violinist Miran Kolb, pisatelj Vinko Moedemdorfer, igralka Saša Pavček in režiser Vito Taufer. Nagrade bodo podeljene ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja 2000. sadovih ljubezni do naših otrok, staršev in učiteljev, o mnogih žrtvah, pravzaprav, veselem daru položenem na oltar slovenstva. Niso še preštete ure, ki jih naši učitelji iz roda v rod dangejo otrokom, našim družinam in slovenstvu. Veseli smo, da petdesetletna setev ni bila zaman. Otroško veseloigro Cmokec Poskokec je Kunčič napisal še v domovini, v tisku pa je izšla leta 1947 v Celovcu. Ni sicer najboljše Kunčičevo delo, a je polna hudomušnih domislic zabavala otroke v Argentini že nekako pred 20 leti v režiji Anice Šemrov, pa verjetno še masikje drugje. Kot zanimivost velja omeniti, da je bila današnja predstava prav na dan ob stoletnici Kunčičevega rojstva. Naj bo v počastitev pisatelja, ki je mnogo napisal za otroke. Režiser predstave dr. Štefan Godec je imel nelahko nalogo zasesti vse vloge z današnjimi učenci Slomškove šole in je poleg tega postavil na oder še razgibane skupine, ki so dale predstavi barvitost in blesk ter je tako praktično bila vsa žola na odru, kar je dalo prav dopadljivo predstavo. Nastopali so: Adrgan Panaino - Napovedovalec; Friderik Potočnik - Ded; Natalija Re - Babica; Marjan A. Loboda - Hišni palček; Lučka Kinkel, Cmokec Poskokec; Janika Potočnik, Dafne Ribnikar in Martina Kocmur - Cmoki; Tomaž Kinkel, Matjaž Pustavrh in Dangel Vasle - Popotni rokodelci; Martin Pustavrh - Berač Slinomaz; Luka Šušteršič - Ribničan Vrban; Andrejka Kinkel, Avguština Zakrajšek in Marjanka Oblak - Divjački postopački; Nataša Malovrh - Zajček; Viktorija Šillenpart - Deklica; Niko Rezelj - Pisatelj Bukovnik; Marjana Jakoš, Monika Kinkel, Veronika Rezelj in Karolina Forlenza - Škratci; Andrejka Loboda, Magdalena Teraš, Milena Čeč in Milena Levstek - Vile. Nastopile so še skupine cmokcev - malčki iz vrtca ter rožice in zajčki - učenke in učenci prvega in drugega razreda. Pri predstavi so še sodelovali: prof. Olga Omahna Urbančič, Jože Omahna in Marcel Brula - petje; Andrejka Cestnik in starši otrok - kostumi; Božo Urbančič, Miha Ribnikar, Miha Podržaj, Jaka Kocmur, Narte Kinkel in Jože Oblak - scena; Pavel Malovrh in Janez Jereb - zvok; Matjaž Ribnikar in Dani Cestnik - luči; Ivo Smrdelj, Karla Malovrh in Silvga Škerlj -maskirarge; Tatjana Panaino, Olgi Bohinc in Patricija Mugerli - plesi; Helena Rode, Mateja Hribar Šmalc - šepetalki; Marjan J. Loboda - koordinacija. Po predstavitvi je bilo na dvorišču Doma še slavje odkritje spominske plošče prvemu dušnemu pastirju pok. Janezu Kalanu in ustanoviteljici Slomškove šole Anici Šemrovovi. Ploščo je blagoslovil prelat Jože Škerbec, odkrila pa jo je današnja voditeljica Saša Zupan Omahna, nakar so vsi navzoči zapeli v zahvalo Bogu in nebeški Materi himno slovenske vernosti Marga skoz’ življenje voditi srečno znaš... Vsi so bili nato povabljeni v družabni salon k prigrizku in napitnici. Srečali so se nekdanji učenci in starši ter stari starši današnjih šolarjev, učiteljstvo in gostje ter v prijetnem pomenku spremenili slavje ob petdesetletnici v vesel družaben dogodek. J.T. Ob zlatem jubileju naše Slomškove šole smo se zbrali, da kot ena družina skupno počastimo ta pomemben dogodek. Res, Slomškova šola nas bolj kot karkoli povezuje v eno samo veliko družino, kjer vsi prejemamo in vsi dajemo drug drugemu. 50 let Slomškova šola že posreduje slovenskim otrokom v tem kraju osnovno znanje slovenskega jezika, slovenske zgodovine in slovenske kulture. Tako ob spoznavanju svojih korenin zore tudi v boljše državljane Argentine, v kateri so se rodili in v njej živijo. Naša hvaležnost objema danes vse tiste, ki so to našo šolo začeli, in vse, ki so jo potem skozi vsa ta leta vzdrževali in pripeljali do današnjega zlatega jubileja. Dolga vrsta učiteljic, učiteljev, katehetov in drugih sodelavcev je s svojim sodelovanjem v teh 50 letih zbralo ogromen šopek dobrih del zvestobe in ljubezni do slovenstva, ki danes kot zlate rože krasijo naš jubilejni dan. Niso bili lahki začetki naše šole pred 50. leti in težko si danes predstavljamo tiste začetne čase. Kot begunci pred komunizmom smo bili nasilno iztrgani iz domovine, vrženi v tiqi svet, brez znanja jezika, brez sredstev, večina brez lastnega doma, brez zagotovljene bodočnosti. Kakšno vero, kakšno ljubezen do slovenstva in do bližnjega, kakšen življenjski optimizem, kakšen smisel za žrtve, so imeli ljudje, ki so se v takih razmerah odločili za slovensko šolo v Ramos Mejii! Ne bi rad navajal imen ljudi, ki so ustanavljali in sodelovali pri Slomškovi šoli v teh 50. letih, ker je njihovo število res veliko in ne bi rad koga izpustil. A mimo nekaterih imen pa le ne morem in prosim, da me razumete. Po spominu in po ohranjenih poročilih vemo, da je takrat nekako izstopala trojica, ki je ustvarila to, kar danes proslavljamo. Učiteljica Anica Šemrov, dušni pastir, duhovnik Janez Kalan in Matevž Potočnik, so takrat stopili skupaj in z neverjetnim optimizmom in navdušenjem položili temelje naši šoli. Vemo, da je prve učence zbirala gdč. Anica v ramoškem župnišču, kar v skromni sobici, ki jo je imel tam kot kaplan g. Janez Kalan. Na njegovo prošnjo so potem gostovali po raznih prostorih, nekcg časa še v župnišču, potem v zavodu Medalla Milagrosa, sester usmiljenk poleg cerkve in nato v stanovanjski hiši Sanatorij na ulici Necochea, Kjer je Matevž Potočnik naredil prve šolske klopi in nekaj šolskih tabel. Po 12 letih potikanja pot tnjih, največkrat neprimernih prostorih, se je šola junija 1961. preselila v naš Slomškov dom, ki pa tudi ni bil tak, kot je danes, ampak skromna stara hiša z nekaj sobami, a bila je naša, bili smo na svojem. Ko je skozi 17 let, vse od njenih začetkov vodila Slomškovo šolo, je gdč. Anici zdravje odpovedalo. S težkim srcem je morala šolo pustiti. Ostal je med nami njen čudoviti zgled. Leta 1972 je prevzela vodstvo Slomškove šole gospa Lenčka Zupan Malovrhova Z njej lastno zavzetostjo in navdušenjem se ji je vsa posvetila. Pod njenim vodstvom se je šola razvila v eno najboljših v našem šolskem sistemu. Ga. Lenča, kot smo jo vsi poznali je z neverjetno vztrajnostjo in ljubeznijo vodila šolo skozi 23 let, vse dokler jo kruta bolezen ni položila v prezgodnji grob. Nemogoče je v kratkem nagovoru podati pregled vsega dela Slomškove šole, upam, da bo to kdqj napisano in ohranjeno za zgodovino. Vendar mislim, daje prav, da poudarim, daje bila Slomškova šola vse od svojih začetkov srčika vsega slovenskega življenja v Ramos Mejii. Ko je prav iz njenih potreb nastal Slomškov dom, je bila vedno središče in glavna skrb vsega njegovega dela. Šola in Dom sta prav po Slomškovih besedah vedno šla z roko v roki. Potem ko smo se ozrli na to čudovito polstoletno zgodbo naše Slomškove šole, uprimo naš pogled v prihodnost. Slomškova šola je bila postavljena na trdne temelje krščanstva in slovenstva, zgrajena z ljubeznijo in zvestobo do vrednot, za katere so se v polpretekli zgodovini junaško borili naši domobranci in zanje večina tudi dali svoja življenja. V zvestobi tem vrednotam je zajamčeno njeno nadaljnje delo in obstoj. Največja vrednota naše šole pa je ljubezen, ljubezen do slovenske besede. Velik prijatelj naše šole, pesnik Mirko Kunčič, ki je živel in umrl kot begunec med nami v Argentini in katerega 100 letnico rojstva obhajamo prav danes, je tako lepo zapel: „Čudežno ptičko imamo, v srcu nam strune razpreda, poje, smehlja se in joče — naša beseda.” Nqj bo v srcih naših učencev, njihovih staršev in učiteljev Slomškove šole vedno prisotno Slomškovo naročilo: Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike. Sklep Jegličeve šole OPRAVIČILO: V prejšrgi številki je pomotoma izpadlo v poročilu o zaključku Slomškove šole, med učitelji petje ime Marcela Brule in kot učitelja deklamacij Štefana Godca. Prosimo za oproščerge. Vsakosobotni živžav Jegličeve šole ABC v Slovenski hiši za neslovensko govoreče otroke in odrasle je v soboto 4. decembra izzvenel v svoj sklepni akord, ki ga je narekoval konec šolskega leta. V prazničnem, s slikami iz življenja šole, s šolskimi izdelki in božičnimi motivi okrašenem prostoru pred veliko dvorano, so se zbrali sorodniki in prijatelji 34 šolarjev in 15 odraslih študentov, ki so to leto pod vodstvom desetih učnih moči obiskovali pouk. Z vidnega nastopnega prostora jih je pozdravilo letošnje vodilo prireditve o naši narodni pesmi s Kunčičevimi besedami: „Večji so drugi narodi in bogatejši, a jaz ne bi menjal njihovega bogastva za našo narodno pesem.” S slovenskimi šopki na prsih so abitu-rienti 7. razreda prinesli slovensko državno zastavo, ki smo so sprejeli s petjem himne. Pridružile so se ji pozdravne in vzpodbudne besede voditeljice šole in povabljenega prelata Jožeta Škerbca, ki tudi sicer spremlja delo z zanimanjem vse leto. Razvil se je nastop vseh otrok, od dramatizirane ljudske pesmice „Zajček, al' se ne bojiš?” otroškega vrtca, preko izvnjarg proze in petja ostalih razredov, do Cankarjevih Dateljnov, ki jih je tekoče in doživeto pripovedovala skupina šestih odhajajočih učencev 7. razreda. Razdelitvi spričeval in šolskih izdelkov ter slovesu od zadnjega razreda je sledil drugi del nastopa. V loku spojena skupina odraslih je v živahno prikazani obliki in melodgi ob spremljavi s kitaro pod vodstvom svoje profesorice Marjetke Hostnik zapela venček veselo šaljivih pesmi in prenesla dobro voljo na vse navzoče. Z besedilom v rokah „Slovenqa, od kod lepote tvoje?” smo se jim pridružili in jih nagradili s prisrčnim ploskanjem. Oba nastopa je sklenila vrsta otrok, ki so se s šopki v rokah prišli zahvalit učiteljicam. Kakor med letom je tudi tokrat zaorila iz src navzočih zahvala Bogu, izražena v pesmi „Hvala Ti, Gospod”. Ob prijazni postrežbi naših mamic, ki nas je spremljala vse leto, smo nadaljevali še lep čas v medsebojnem pogovoru, v mnenjih in načrtih za prihodnje leto. M.B. SLOVENSKI DOM SAN MARTIN Tinka tonka - staro leto se od vas je poslovilo ! DECEMBRSKI PRAZNIKI NA PRISTAVI Tinka, tonka - novo leto naj bo plodno kakor i\jiva... Tako sem zaželel prvi šolski dan vsem učencem Rožmanove šole v San Martinu. Se še spomnite ? A šolsko leto je že pri kraju, zato smo na sklepni prireditvi 4. decembra pregledali, kakšna je bila žetev. Okoli 20. ure smo se zbrali na dvorišču našega doma in s spoštovanjem prisostvovali prvemu delu: odkritju spominske plošče ob 40.obletnici smrti škofa dr.Gregorija Rožmana. Katica Kovač Dimnik nam je prisrčno predstavila zavetnika naše šole. Voditeljica Saša Hartman Golob in govornica sta odkrili spominsko ploščo, ki jo je šola s ponosom poklonila svojemu zavetniku v hvaležen spomin. Franci Šenk je opravil molitve, vsi skupaj smo zapeli Slomškovo V nebesih sem doma. Pomaknili smo se v dvorano, kjer je bilo že vse pripravljeno za nastop. Danica Petkovšek me je vzela v roke in zvonkljaje pozdravila vse navzoče. Čutil sem se počaščenega, saj sem imel glavno besedo jaz - ubogi šolski zvonec. Tinka, tonka, sem radovedno čakal najmlajše. Dolga, marogasta kača se je vila na odru, iz rye so kukale glavice iz otroškega vrtca in prvega razreda. Kar malo sem se ustrašil, a se hitro potolažil, ko so otroci zapeli Glejte našo kačo. Kača je odložila svojo kožo in otroci so zapeli še pesmico o lučkah. Tinka, tonka, res sem že malo utnyen, a predno ležem k počitku v šolsko omaro, sem pohitel na božično drevo in kot zvon svetonočni zapel. Spremljal sem učence 2.in 3.razreda, ki so rajali okoli dreveščka. Tinka, tonka - leto 1999 je leto blaženega Slomška. Zato je bil tudi on navzoč na naši proslavi. Njegovo sliko je izdelal Tonči Paulič, učenci višjjih razredov pa so nam podtyali njegove pesmi. Oddahnil sem se, ko sem vsem navzočim izdal svojo skrivnost :18.septembra, takoj po končanem pouku sem jo mahnil čez ocean in drugi dan priletel v Maribor. Pridružil sem se zvonovom, ki so mogočno pritrkavali po vsej Sloveniji. To je bil slovesen dan, ko je papež Janez Pavel II razglasil, da je Anton Martin Slomšek pridružen zboru blaženih v nebesih. Pozorno smo poslušali pesem o življenju blaženega škofa. Tinka, tonka, potepena šolarja pa nič rada ne slišita šolskega zvonca. 4. razred je prikupno zaigral pesem Potepena šolarja. Prav lepo sta izzveneli tudi Slomškovi En hribček bom kupil, Oj zlati čas in Anton Martin Slomšek. Učenci 7.in 8.razreda so v pesmi Kdo je naučil razmišljali o našem Stvamiku.S pesmijo Berte Golob so se učenci 5.in 6.razreda priporočili blaženemu. Tinka, tonka, sem malo ganjen zadnjič te Voditeljica šole Saša Golob in Katica Dimnik pri odkritju spominske plošče ob ty0. obletnici Rožmanove smrti pozvonil sedmim učencem, ki so se poslovili od šole. S slovenskim šopkom na prsih so se na oder uvrstili: Monika Mavrič, Marija Evgenija Santana Smersu, Leo Belec, Ivan Dimnik, Tomaž Kastelic, Kristjan Lunder in Aleks derovnik. V slovo so nam z občutkom podali Slomškove misli o slovenskem jeziku. Voditeljica šole ga. Saša je nagovorila starše in med drugim dejala :„Smo na pragu tretjega tisočletja. Zaključujemo novo šolsko leto. Čez tri leta bo tudi naša šola obhajala svoj zlati jubilej. Hvala Bogu, še imamo družine, ki se trudijo, da svoje otroke versko vzgajajo, še si prizadevno, da bi otroci vzljubili Slovenijo, spoznali slovenske korenine in si po r\jih oblikovali um in srce. Še se trudijo, da bi otroci znali govoriti slovensko.(...) Pomagamo si med seboj z dobro voljo in izpolnjevanjem svojih dolžnosti. Izkoristimo nauk in bleščeče zglede iz naše zgodovine.” Osmošolci so prejeli spričevala, knjige in prisrčne poslovilne besede voditeljice : „Danes zapuščate našo šolo. Upam, da smo mi, vaši učitelji v letih, ko ste obiskovali šolo, vs