1928 GOSl^OUMM Ali le kmečki stan v naši državi prezadolžen. Narodni poslanec Vlad. Pušeniak. Lansko leto za časa volitev v narodno skupščino so nekateri kandidati v Srbiji začeli govoriti o prezadolženosti kmečkega slanu in objubljati, da bodo kmečki stan osvobodili dolgov. Ta demagogija se je nadaljevala i po volitvah in je njej pripisovati dejstvo, da so poslanci N. Petrovič, dr. Tupanjanin, Jos. Predavec in Kosta Timo-tijevič izdelali posebne zakonske načrte o razdolževanju kmečkega stanu. Nas orne vprašanje: ali je kmečki stan pri nas prezadolžen in ali je res kmet v Srbiji najbolj zadolžen. Po uradnih podatkih kmetijskega in trgovskega ministrstva znašajo vsi kmečki dolgovi dve in pol do tri milijarde dinarjev, dočim zna«a po računih narodno-gopodarskih strokovnjakov letni dohodek kmetijstva 30 milijard dinarjev. Te številke jasno pričajo, da ne moramo govoriti o prezadolženosti, ako znašajo dolgovi komaj eno desetino letnega dohodka kmetjstva. Od treh milijard skupnih dolgov odpade po poda'.kih denarnih zavodov na Srbijo samo pol milijarde Din, iz česar sledi, da ni kmet v Srbiji najbolj zadolžen. Pač pa znaša povprečna obrestna mera v Srbiji 40 odstotkov, znano je, da zahtevajo mnogi oderuhi 50 odstotkov, tudi slo odstotne obresti za posojen denar. Zato moramo pravilno in pravično ugotoviti, da obstoji v Srbiji, Črnigori, Bosni in Hercegovini. Kreditna kriza »e javlja v tem, da no more dobiti kmet ecnega, kratkoročnega osebnega kredita v svrlio kmečkega i obrata. 'takuj mora srbski kmet plačevati 40 do 60% obresti? Vzroki kreditne krize v Srbiji, kjer res cvete oderuštvo, o katerem v Sloveniji ni več duha ne sluha, so mnogoteri. Kmetu se po trgovskem zakonu otež-koča dobiti denar na menico. V zakonu o likvidaciji moratorija iz 1. 1920. se dolo.a, da od dneva, ko začne poslovali kmetijska banka, kmetje sploh ne morejo več dobivali meničnih posojil in njih obveze po menicah nimajo niti vrednosti navadnih pogodb. Po zakonu se določa najvišja ob-leslna mera za posojila, katera s provizijo vred ne sme biti višja ko 12 odstotkov. Neugodno za izposoditev cenenega denarja je vplival § 471 srbskega zakona o civilnem pravnem redu, kateri določa, da kmet ne mere prodati hiše in gotovega dela posestva ter orodja. Povrh tega pa zahtevajo razni zastopniki naroda, da se uvede moratorij, to je odlaganje plačanca kmečkih dolgov ali šlične uredbe. Vsi ti vzroki so povzročili pretirano visoko obrestno mero za kmečke dolgove v Srbiji in nekaterih drugih pokrajinah, ker so navedene omejitve imele kot posledico, da so se posojila dana kmetom v Srbiji smatrala kot negotova, da so se upniki bali, da pridejo kedaj ali vsaj v doglednem času do plačila. Kadi tega niso hoteli dajati posojil kmetom, ki so vsled tega bili prisiljeni iskati pomoči pri oderuhih. Največja nesreča za vse te kraje pa je, da nimajo dovolj razvitega denarnega zadružništva in da razpolagajo obstoječe kreditne zadruge z neznatnimi denarnimi sredstvi. Uspeh našega zadružništva v Sloveniji je, da znaša obrestna mera za posojila povprečno 7 do 9 odstotkov, dobe se posojila tudi po 6.5 in 6 odstotkov, dočim znaša ista v Srbiji povprečno 40 odstotkov. Predlogi za ozdravljenje kreditne krize. Poseben odbor v narodni skupščini je proučeval načrte zakonov poslancev N. Petroviča, dr. Tupanjanina in Jos. Predava. Poljedelski minister je obljubil, da bo dal vprašanje kmečkih dolgov, odnosno kreditne krize, temeljito proučiti ter da bo sam predložil narodni skupščini primeren načrt zakona. V to svrlio je sklical poljedelski minister na dan 19. junija posvet strokovnjakov, pravnikov, zastopnikov državnih in zasebnih denarnih zavodov ter kmetijskega zadružništva), katerim sta se predložili dve vprašanji: 1. ali je v obče potrebna rešitev vprašanja kmečkih dolgov na nek poseben način in 2. ako je to potrebno, na kateri najrazumniji način bi se dalo to vprašanje rešiti in sicer tako. da se stvarno pomaga kmetu, a da se ne oškodujejo interesi upnikov niti interesi javnega državnega kredita. Posvetovanje je otvoril sam kmetijski minister, nastopili so najodličnejši strokov-lraki iz cele države ter odkrito krilikovali zakonske načrte o razbremenitvi kmečkega s!anu, ki so se predložili narodni skupščini iz demagoških ozirov, kateri sa ne ozirajo ne na obstoječe razmere kmetijstva v celi državi, ne na resnične potrebe kme-tijslva. Po izčrpnih govorih se je soglasio sprejela resolucija, v kateri se ugotavlja, da prezadolžnest kmečkega stanu ne obstoji ter so radi tega nepotrebna izredna zakonska sredstva. Nadalje se priznava, da v večjem delu države kmetijstvo nima na razpolago za svoje potrebe dovoli no ugodnega kredita. 7ato se morajo istemu preskrbeti čim cenejši kreditni viri. Direkcija za kmetijski kredit v tesnem sodelovanju z obstoječimi kmečkimi kreditnimi organizacijami naj dobi od države po zakonu določena denarna sredstva, povrh pa še sredstva Državne hipotekarne banke, četudi bi se moralo začasno ustaviti da.janje posojil v svrho s(avbne delavnosti v mestih. Opravičeno se more zahtevati, da dajo Narodna banka in poštna hranilnica sredstva za svobodno preureditev kmečkih meničnih dolgov. Poudarja se nadalje, da je potrebno, ako hoče direkcija za kmetijski kredit ugodno rešiti poverjeno ji nalogo, da se v zakonu o kmetijskem kreditu izvrše gotove spremembe. Zahteva se obenem pospešitev organizovanja dolgoročnega in hipotekar- Št.17 nega kredita. Posebej se na koncu resolu cije naglaša, da treba dati kmetu popolno kreditno sposobnost in gospodarsko svobo do, a nevarnost oderuštva pobijati s poseb nimi zakonskimi določbami. Resolucija, pri kaleri so sodelovali najuglednejši gospodarski strokovnjaki, ki sc vprašanje kmečkega kredita stvarno pretresali, popolnoma odgovarja stališču, katero je zastopal Jugoslovanski klub 1. 1925., ko se je predložil zakon o kmetijskem kreditu. Ta resolucija tudi dokazuje, da je SLS koj s početka pravilno pojmovala vprašanje rešitve kreditne krize. Zakaj so {ešpHe črvive? Zato, ker se nihče ne potrudi, da bi zatiral tega škodljivca. Saj še malokdo v«, odkod pride v češpljo in kam gre, ko zapusti plod. Mnogokrat pa vidimo, kako ljudje ravnajo, kadar jedo češplje. Ko pride na vrsto črviv plod, ga lahkomiselno vržejo proč ali ga pa razpolove, izbrskajo »črva«, razjedeno češpljo pa povžijejo z odpadki vred, ki jih je na debelo okoli ko-ščice. Tako se ta škodljiva zalega varuje, da pride na varno — v zemljo, kjer se neovirano razvija. Črvive češplje se poznajo že od zunaj, ker so mehkejše nego zdrave in imajo poleg peclja ali pod njim luknjico. Tudi so prej zrele in prav rade popadajo na tla, ako drevo potresemo, dočim se zdravi plodovi še trdno drže. Na tleh zleze »črv« iz ploda, sc zarije v zemljo, kjer se zabubi in preživi zimo v zapredku. Šele na pomlad se preobrazi in julija meseca izleti iz bube majhen, nežen metuljček — č e š -p i j e v z a v i j a č Podnevi je skrit, da ga je jako težko opaziti. Zvečer pa oživi in obletava češpljevo drevje. Tu polaga po eno jajčece na posamezne še nerazvite plodove. Kmalu pa izleže iz jajčeca prav mala gosenčica »črv«), ki se takoj napoti k peclju in se odondot zavrta v plod do kaščice. Tam potem razjeda meso, prazen prostor za seboj pa napolnjuje s svojimi črnimi, gnusnimi odpadki, Ako ima srečo, da je nič ne pokonča (to srečo imajo pri nas vse, razen tistih, ki jih požro prešiči-, ako zaidejo v tem času pod češplje), zleze, ko je dozorela, v zemljo. Tu in tam obvisi katera tudi na drevesu in zaleze namesto v zemljo v kako razpoko. Nadaljni razvoj se torej vrši v zemlji pod drevjem ali tudi na drevesu, kakor je bilo povedano že prej. Tega škodljivca je pri nas mogoče uspešno zatirati skoro edino na ta način, da skrbno otresamo in pobiramo črvive češplje in jih uporabljamo tako, da gosenice iz njih ne pridejo več na dan. Dokler so češplje še negodne, je najbolje, da jih mečemo v kako posodo v vodo, ki smo ji dodali nekoliko a r b o r i n a. Ko so pa plodovi toliko razviti, da so užitni, jih pa lahko na kak način uporabimo, da se gosenice v njih zamorijo. Seveda, za jed ali za sušenje niso. Kvečjemu bi bile za žga- T nje. Kadar uporabljamo posamezne črvive češplje, jih razpolovimo in takoj uničimo gosenico. Ko bi vsi sadjarji, ki imajo češ-pljevo drevje, tako ravnali, bi se v nekaj letih popolnoma iznebili te hude nadloge. Kjer goje češplje na obdelani zemlji, si pomagamo na ta način, da v jeseni zemljo pod drevjem precej globoko obrnejo. Tako pridejo zapredki z gosenicami na vrh, kjer jih uniči zima. Po južnih krajih naše države, kjer je češplja najvažnejše sadno drevo, spuščajo na jesen in zimo v nasade prašiče, ki zemljo prerijejo, In zavijačene gosenice pokončajo. Nekaj zavijačevih gosenic tudi zade-nemo, ako češpljevo drevje skrbno sna-žimo in mažemo, oziroma škropimo z arborinom. Prav isti škodljivec dela škodo tudi na vseh slivah. Opazoval sem letos pritlično slivo (velika zelena rcnklota), ki je imela čez 100 plodov, med katerimi pa ni bilo niti deset zdravih, vse drugo je bilo pa črvivo. Iz črvivih plodov se cedi večkrat tudi neka smola (gumi). Kako ne bi smeli ravnati z živino? Kadar oboli našemu kmetovalcu ži-vinče, je potrta vsa družina ter boječe hodi okrog živali. Neugodnosti so takoj, dasi morda bolezen ni nevarna: krave izgube mleko, uprtfžne živine ne moremo zapreči. Če pa nastopijo nesreče, nenavadni porodi pri živini ali hujše obolelosti, ko je treba nujne pomoči, takrat begajo ljudje okrog in tarnajo. Ni čuda! Ako pogine žival, je to udarec za malega človeka, ki ga ne preboli kmalu. Velikokrat pride gospodarstvo malega ali srednjega obsega v veliko nevarnost, če pogine ena žival, ali če se take nezgode ponovijo, kar se prav rado zgodi, saj sledi eni nesreči rada druga. Dostikrat sem razmišljal o takih prilikah, kaj je vendar vzrok temu zlu, da pogine toliko živali vsako leto. Vsled razmišljanja, ugibanja, povpraševanja in opazovanja pa sem prišel tolikokrat do sklepa: mnogih nesreč pri živini so krivi ljudje sami. Saj je le preveč živinorejcev, ki ne poznajo najosnovnejših pojmov o vzrokih živalskih obolenj ter ne znajo preprečili istih. Tudi iščejo ljudje vzroka boleznim vse drugod, le ne tam, kjer ga je najti. Preveč je še ljudi, ki menijo, da je za žival vse dobro, bodisi hlev, krma in krmljenje, oskrba in ravnanje. Kadar bo sleherni kmetovalec vedel in tudi upošteval, da žival potrebuje za Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovani najugodneje, Posojila proti vknjižbi na posestva, prof ooroštvu i. t. d. pravilno in hitro rast, za zdravje in donos koristi ter odpornost proti boleznim z i . i-ve zračne in svetle hleve, zadostno množino dobre, zdrave krme, čiste vode, snage in reda, takrat bodo bolezenski pojavi pri živini mnogo redkejši. Vsak kmetovalec se mora zavedati, da se je mnogo lažje bolezni obvarovati, kot isto ozdraviti. Ni moj namen, žaliti koga, toda reči moram, da smo v tem pogledu daleč za naprednejšimi živinorejci drugih držav. Tudi pri nas je mnogo kmetovalcev-živinor<-.j-cev, ki ne delajo sramote svojemu sta iu. I.e premnogo ljudi se pa ne zaveda, da je živina naš največji dobrotnik ter ne ravnajo z njo kot zasluži, če hočemo govoriti1 0 umni živinoreji. Pojdite v kak hlev — smilila se vam bo živina. Namesto zdravih, zračnih, svetlih, pozimi toplih, poleti hladnih hlevov, boste videli temačne in zatohle luknje. Namesto velikih oken, majhne, a še te zamazane in zabite', da ne more noben solnčni žarek prodreti v hlev. Ljudje se pač ne zavedajo, da je solnce najboljši zdravnik, ki omeji ali uniči brezštevilno bacilov, ki se prosto gibljejo v takem zraku, iskajoč primernega kraja, kjer bi pričeli svoje mori no ooravilo. Naši hlevi so le prepogosto gnezdišča bacilov. V hlevu vlada polu-mrak, stene črne, zar.Kizane in vlažne, pajek prede v kotu. Betonskih tal ni in ne gnojnične jame. Iz gnoja, ki se ne odstrani dnevno, se dvigajo struDeni plini in žgo ter dražijo v poletni vročini žival v očesnfe sluznice in nosnice. V zatohlem, polmrač-nem, skvarjenem zraku, kjer se nahaja polno ogljenčeve kisline, v gnoju in gnojnici stoje žalostni jetniki priklenjeni k jaslim. AH sc ne čudite, da ne pogine živine več? ' Krmljenje je mnogokrat brez smisla iti preudarka. Kar je pri rokah, to se poklada živini. Poleti sparjena in ovenela zelena krma, pozimi plesniva slama in premalo suho seno. Ali pomisli kdo, kaj in koliko potrebuje žival redilnih snovi v krmi, beljakovin, tolšč, oglj. hidratov za rast, tvorbo mesa, masti in mleka in življensko moč? Ne, o tem se malo misli pri nas. Ali se pri takem krmljenju čudite, da žival na-P' ja, si pokvari prebavila ■ iti. Pravilno krmljenje j > umetnost ter se moramo važ-r. 3ti tega opravila dobro zavedati, če ho-či o, da se nam živinorc a izplača. Ni vseeno, v kakšne namene ediš in k, iš živinol Drugače moraš krmiti žival, ki jo rediš za pleme kot ono, ki jo hočeš 1 eti za meso ier zopet drutfače ono, od katere hočeš imeti dosti dobrega mleka. O tem bi se dalo dolgo in široko pisati, pa o tem morda o priliki. Kakor človek težko jž in mu ne teknejo nezabeljene jedi ter je takoj lačen, prav tako je tudi z živijo, ki ne dobiva v krmi beljakovin, tolšč, oglj. hidratov, v zadostni množini. Če ne dobiva teh v zadostni množini, žival hujša postane mršava, '.cer porabi ono mast s sebe, ki si jo je napravila preje. Opazujte dobre mlekarice, ki hujšajo do otele-tit '. One ne dobivajo v zadostni množini redilnih snovi, pa porabljajo za tvorbo r leka svojo maščobo. Koliko je kmetovalcev, ki bi v slednjem dnevu očistili živino prahu in ne- Vabilo na izredni občni zbor Krekove posojilnice v Mariboru, r. z. z n. z. _ ki se vrši dne 14. septembra t. 1. ob 15. uri v prostorih Zadružne Gospodarske banke, Aleksan. drova cesta 6, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo nadzorstva. - 2. Volitev načelstva in nadzorstva. - 3. Slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa brez ozira na število udeležencev. Nadzorstvo. snage? So, toda redki! Tudi žival potrebuje čiste kože, skozi katero izloča strupene, izrabljene snovi, ki so škodljive zdravju, posebno dihanju. Zaprite nepro-dušno gotovo površino' kože, pa nastopi smrt! Če živini ne osnažimo kože, je močno ovirano izločanje škodljivih snovi, dihanje ter prožnost kože. Kot pri človeku, velja tudi za živino, da je snaga in red pol živ-ljenja. Vrhu vsega je videti pogosto, kako suroveži pretepajo živino bodisi v hlevu aH pri vozu. Kolikokrat se zgodi, ko žival v poletni vročini muka od žeje ter prosi vode, a jo surovi človek pretepa, namesto da bi ji dal vode. Pogosto nalagajo vprežni živini preveč, da ne more speljali pretežkega tovora; mesto da bi odložili, jo neusmiljeno pretepajo. V tem pogledu bi morala tudi oblast bolj strogo nastopiti s kaznijo proti surovežem, ki trpinčijo žival. Tudi v šoli bi se dalo marsikaj doseči v tem oziru. Mladina naj se navaja lepo ravnati z živalmi in imeti usmiljenje do njih. Vem, da mnogi učitelji ne store v tem smislu vse, kar bi lahko. Dokler ne odpravimo vsaj teh naštetih napak, tudi ne moremo govoriti o umni živinoreji. Dobite v hlev kravo najboljše pasme, mlekarico, ki daje veliko dobrega mleka; toda če ne boste ravnali z njo lepo in pravilno, bo že njeno potomstvo pokvarjeno. Izbitajmo od najboljših krav najboljša teleta — bodimo strogi v tem — krmimo živino pravilno, skrbimo za dobre hleve in izboljšala se bo naša živina ter dosečla v vseh lastnostih vrednost one v drugih državah. NaJtoolalje.) Da bi prišle vse te vodne zgradbe v pravi tek, bi bilo treba predvsem urediti vodogradbeno službo. Hidrografiji ali smotrenemu proučevanju vodnih razmer, ki je temelj vsem opisanim delom, posvečamo pri nas zadnje čase vedno manj pozornosti, zarudi tega bi bilo beba urediti v prvi vrsti to. Prav nič manj važno pa seveda ni tudi vprašanje tozadevnega sode-lovanja države, oblasti, okrajev, občin in neposredno prizadetih zasebnikov, kajti jasno je, da je izvršitev večjih, v to panogo spadajočih del nemogoča brez tesnega sodelovanja vseh teh cini-teliev. V to svrho bo treba posvečati čim največjo pozornost vodnim zadrugam, ki so se po večini dobro obnesle, vse pa kaže, da bo glavno delo, kakor že v bivši Avstriji, ležalo tudi v sedanji državi za srednja in manjša dela na oblastnih samoupravah, ki bodo morale sestavljati program in načrte za vsa ta dela ter organizirati kritje stroškov, naloga države bo pa v prvi vrsti denarno podpreti dela oblasti a v lastnem delokrogu vršiti največja dela (n. pr. regulacijo Drave in Save i. dr.), ki zadevajo koristi večih oblasti (v Sloveniji neurejena Sava ogroža n. pr. v prav znatni meri tudi njeno območje v zagrebški oblasti). V to svrho nujno potrebujemo zakona po vzorcu bivšega avstrijskega drž. melioracijskega zakona iz 1. 190»., ki je vzorno urejal to sodelovanje. Razen tega je pa neobhodno jHvireben tudi nov vodopravni zakon za vso državo in za obe slovenski oblasti, ker je sedaj na Kranjskem veljavni iz 1. 1872- (drž. iz 1. 18G9.) že davno zastarel, novi iz 1. 1013. pa žal ni nikoli stopil v veljavo. Sedanji običaj, da se trgajo iz eelokupnosti tega vprašanja posamezni delci in rešujejo z raznimi odredbami, nikakor ni stvari v prd, izvzemši seveda večja melioracijska in regulacijska dela, ki so se že poprej izvrševala na pod'agl posebnih zakonov. , ... Dalje bi bilo prijavnih delih omeniti še zgraditev in vzdrževanje potrebnega cestnega in železniškega omrežja, ki ima jp.ko velik vpliv na vrednost kmetiških pridelkov in ceno potrebščin. Vprašanje cest smo imeli pred vojno urejeno že jako dobro, zato so bile naše ceste povečini tudi vzorne, toda' v povojnih letih je vladajoči centralizem povzročil na tem polju ogromne škode, ki jih še dolgo ne bo mogoče popraviti. Nepotrebno je navajati vse številne ceste in mostove, ki bi jih bilo treba zgraditi na novo- popraviti ali pa preložiti, ker čuti to prebivalstvo vsakega kraja samo že dovolj močno, pač pa treba povdariti, da se tudi v tem pog'edu sedanje razmere najbrže ne bodo izboljšale, če ne vzamejo tega vprašanja v roke oblastne in bodoče okrajne samouprave, katerim naj bi prepustila država s primernimi podporami vred tudi skrb za vzdrževanje državnih cest. Zadeve cest urejuje prav dobro novi Kranjski dež. zakon iz 1. 1911.. kateremu naj bi se prilagodil se štajerski (le dolžnosti občin g^de vzdrževanja občinskih potov bi morale biti strožje očrtane), a neobhodno je potreben primeren državni cestni zakon, ki naj bi upošteval predvsem tozadevne bogate in uspehe izkušnje v Sloveniji. Gl*de železnic, ki so stvar državne gospodarske politike, so pa slovenske potrebe in zahteve znane ter moremo bili z dosedanjimi uspehi na tem polju tudi zadovoljni. Dobili smo namreč po prevratu že prekmursko železnico,'resno se pripravlja zveza Rogatec— Krapina in Kočevje—Vrtiovsko. nadaline najpotrebnejše zveze bi bile za St. Janž—Sevnico, Črnomelj—Vrbovsko in Kranj— Kamnik— Polzela. Končno pri javnih delih nikakor ne smemo prezreti tudi elektrifikacije Slovcniie, ki je neizmerne važnosti tudi za kmeta, ker mu daje razsvetljavo in gonilno silo. Tudi na tem polju je storil prevažne korake že bivši kraniski deželni odbor, ki je zasnoval obsežen načrt za* elektrifikacijo Kranjske ter ga z zgraditvijo elektrarne na Završnici začel že tudi izvrševati. Žal le, da je vojna to delo prekinila in da se pozneje ni več nadaljevalo Slovenija ima zlasti na Dravi in na Savi (pa tudi skoro na vseh drugih svojili vodah) toliko vodnih sil, da bi z lahkoto preskrbela z električno silo ne le samo sebe, temveč tudi vso Hrvatsko in Primorje. Treba je le, da se smotrno in velikopotezno nadaljuje s tem delom ter ne prepušča tega dragocenega našega imetja zasebni dobiekaželjnosti in majhnim podeželskim zadrugam, ki se morajo pogosto boriti z največjimi težkočami (te bi morda kazalo združiti ter jih uvrstiti v skupen enoten načrt). Elektrifikacija bi morala biti bistveni sestavni del enotnega in smotrenega gospodarsko-političnega načrta vseh v poštev prihajajočih činiteljev (države, oblasti, okrajev, občin in večjih stanovskih korporacij), potem bi bilo upati, da bo v doglednem času svetila v vsaki naši kmetski hiši cenejša električna luč nego je pa petrolejka in da bo mnogo kmetiških del hitrejše, boljše in cenejše opravil stroj iz domače strojne zadruge, nego se jih pa opravi danes z ročnim delom. Posebno važno bi bilo to za manjše kmete, ki se zaradi pomanjkanja živine danes ne morejo posluževati niti zastarelih strojev na pogon z živino. S tem bi bil pa končno podan še glavni temelj za čim večji razvoj naše indusrije, ki je tolikega pomena tudi za našega kmeta, o čemer bomo pa govorili pozneje. Kakor smo videli že iz prejšnjega poglavja, našega kmeta jako tarejo tudi sedanji neznosni davki. Teža in krivica sedanjega davčnega sistema je zlasti v tem, da so nekatere pokrajine, med katerimi je Slovenija na prvem mestu, silno preobremenjene v korist drugih pokrajin, da obstoja ogromna večina davščin iz posrednih ali indirektnih davkov in da se poraba državnih dohodkov ne vrši po pokrajinah v razmerju dajatev, temveč raje ravno v nasprotnem. Ta ugotovitev nam potem sama cd sebe narekuje smernice za reforme, ki bi bile nujno potrebne. Če hočemo vsaj kolikor tc iko urediti naše gosrodarstvo, moramo najprej točno ugotoviti državne potrebe in pri teh gledati, da dosežemo čim največ a s čim najmanjšimi stroški. To se doslej ni godilo, kajti glupi centralizem in strastno strankarstvo sta povzročila, da moramo vzdrževati pri nas vsaj za eno četrtino preveč uradništva in mnogo, mnogo preveč upokojencev, kar zahteva od ljudstva silnih žrtev, Neverjetno okorela ureditev vse naše uprave nam povzroč-% nadaljne ogromne, a popolnoma nepotrebne stroške. Brez vpliva na višino državnih izdatkov niso končno tudi korupcija, podpiranje političnih strank v raznih prikritih oblikah itd. Skratka: smotreno, pametno, pošteno in pravično bi morali urediti predvsem vso našo upravo (ob tej priliki bi bilo potrebno tehnično in kmetijsko upravo* popolnoma ločiti od politične) in način državnega gospodarstva, s čemer bi se sedanje državne potrebe lahko zmanjšale vsaj za eno četrtino, če ne še več. Če mora naš kmet zaradi neprimerne državne finančne politike kupovati svoje potrebščine neprimerno dražje nego niegovi tovariši v drugih državah (sladkor, petrolej za 100 %, vžigalice 400 % dražie nego avstrijski), ie tudi umevno, da ne more z njim konkurirati v ceniti pridelkov. To zmanišanie ie pri nas vsekakor potrebno tudi p to, ker smo v zadnjih letih že opažali, da smo se začeli bližati zaradi prevelikih dajatev oni nevarni višini preobremenitvi, ki se izraža v zmanjševanju porabe in dvigu cen nad povprečne svetovne cene. kar ie znak nastopajoče splošne gospodarske krize, dočim je povečanje jx>rabe znak splošne gospodarske okrepitve. * Pod agrarno upravo naj bi spadalo: kmetijsko Šolstvo in pouk, potovalni učitelji, sodelovanje pri gozdarstvu in urefevanju vodn, izvrševanje zakonov o obdelovanju zemlje in prometu i. zemljišči, kmetijska statistiki, ze»nliiško nosredovanie. melioracije, cernrne operacije, planšarstvo, umno litično. Nagrobne spomenike okvirje, banfaie, strešao opeko itd., nudi najceneje Fr. MEŽNAR, Ihan pri Domžalah, kameno-oementarna. - Istotam je HlfiA 7. vrtom in njivo naprodaj. Cena 15.000 dinarjev, Cinka*! nučba lovske puške, brovainge, mODciI PU&Kc samokrese, pištole za stra-šenje psov, topiče. zaloga lovskih in ribiških potre'šč in ter umetalni ogeni. F. K. KMSF.8, puškar, Ljubljana, Šeienbnrgora ulica štev. C. Kupim vsako množino: Arnikovo cvetje, lubje od žeSminovih ^ koren. , planinski in pljučni mah. - Odgovarja se te l'«""' ki imajo blatfo že nabrano 7. navedbo množina Ant. Stergar — Kamnik