¦$'.., St. 108. V Gorici, v soboio dne 21. septembra 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse loto . . 15 K % „ . . 10 „ Za Nemčijo K*16*oV* — *JZ*L'" Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. »SOČA'4 ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradišcanskein.1 in dvakrat' v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštninam". Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj %Jbll. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek !* Dr, K Lnvrič. tft Uredništvo ' se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravni štvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in.oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računi jo po Hetit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin.,vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. V Gorici, dne 21/9. 1912. Prijatelj »Oorriere« in njegovi trza-i ški bratje še vedno govore o slovenski nekulturnosti, o našem »idioma barbaro« in podobnem. Ta žurmVlja pa ima smolo, ker jo stavljajo na laž ne le slovenski pisci, — teih Italijani ne poznajo, ne le dejstva, — teti Italijani tudi ne poznajo ali jih pa nočejo- poznati, — ampak italijanski pisatelji 'sami, kar je vsekakor bridko. Ni še dolgo, "kar smo omenjali glasovi t i spis Angela Vivante o jadranskem iredentiz-mu. Temu spisu rje pred kratkim sledil spis »Politične . tendence v sodobni Avstriji«', iz peresa znanega sindikalista Art. Labri-Ola, ki nas primerja z Italijani, — njim v škodo. V sledečem prinašam prevod dotične-ga poglavja, ter ob enem opozarjam :»a vrednost izobrazbe, v kateri je tudi rešitev problema malega naroda, kakor nam je to v včerajšnjem predavanju tako lepo razložil dr. Ilešič. Ono mesto se glasi: »Narodnostni boji so avstrijsko tradicionalno življenje vzbuhili do dna. Iz tega beda pa je ostala veliko zanimanje za omiko narodov. V narodnostem boju je postalo orožje število in omika; stremljenje k omiki je vzbudilo ognjevito izprecbrnjevanue in žarko apostolsko raz-širjevanje. Vse stranke so morale postaviti v boj kolikor mogoče mnogo pristašev, toda s sredstvi: Z abecedo, knjigo, šolo. Narodnostna borba je vžgala vsaj iskro kulture tudi v najzakotnejših krajih. Razredi in stanovi, ki so živeli doslej nepoznani, so prišli na dan. Tako je nastala nova Avstrija z novo demokratično vsebino. Deset let narodnostnega boja je tu ustvarilo več pozitivnega, nego v Nemčiji petdeset let metodičnega dela. Kdo se ne čudi, če sliši .govoriti o Slovencih: Narod brez zgodovinske preteklosti, brez nekdanje državne samostojnosti, do predvčeraj brez, če že ne slovstva, pa brez šolstva; danes ima samo 23'9% anallanetov. Sramota za 75% analfabetov y"KaIafifljff In Slovenci so kmečki narod, morda bolj revni nego oni tam v Kalabriji! Toda to*je sad globoke ljubezni do domovine in sad tekme v omiki in Številnosti v živem stremljenju utrditi svojo narodno samostojnost ...« . Lep nauk, ki si ga moraimo dobro zapomniti in ga izvrševati. Kadar pa slišimo tako polivalo iz usit drugih, se moramo žaiostiti nad potomom narodne zavednosti, ki prihaja počasi med nas zaradi nesrečne klerikalne politike »odprte roke« in ministerialnosti, -—¦ žalost i ti tudi nad slovensko inteligenco, ki je vrgla puško v koruzo. K. Dolgovi Goriško- Gradiščanske. Leta 1899. se je zaključil deželni proračun s p r e b i t k o m 69.100 K. Leta 1902. je bilo p r i m a n j k 1 j a j a 20.900 K. Leta 1905. je Ibilo prebitka 260.300 K. S tem je k o u c c prebitkov. Leta 1910. je bilo dohodkov 1,920,800 j K, izdatkov 2,071.801) K. P r i m a n j k'1 j a-1 i a je bilo 151.000 K. Leta 1911. je bilo dohodkov 1,636,400 K, izdatkov 2,187.500 ;K. Primanj-k j aj a 551.000 K. Leta 1912, je preračunjenih dohodkov 1,795.700 K, izdatkov 2,588.800 K. Primanjkljaja 793.100 K. In tako dalje bo prihodnja leta. P r i h o d n j e leto se obeta p r i -m a n j kija j a nad en milijon K, ker bo treba staviti v proračun za regulacijofSo-če okroglo 130.000 K in ker je treba izplačati stare dovoljene podpore in ker se bodo splendldno najbrŽe zopet dovoljevale nove, kar utegne znašati* nad .400.000 K, tako da kaže poleg navadnega narastka nad dohodke, ki znaša okoli 160.000 K in poleg kritja troškov za nova posojila 75.000 K P r i m a n j k 1 j a j a n a d e n m i-I i jon kron: Da se krije primanjkljaj, najemljejo nova posodila. Tako h. pr. za loto 1912. je naložil deželni zbor deželnemu odboru, da najame posojilo 793.000 K v pokritje primanj- ' kljaja tega leta in posojilo 175.000 K v po- ' kritje primanjkljaja leta 1911; torej sku- ! . pno 968.000 K, okroglo en milijon K. j Leta 1888. je bilo deželnega dolga ' 1 834.438 K, leta 1900. je zrastel za 300.000 '* K; leta 1902. je uarastet za 1,000.000 K, ' 1 leta 1907. za U20.000 K, leta 1911. za ' 470,000 K; leta 1911. je imela dežela ' i skupnega dolga 3,724.438, ' ' j V tekočem letu pa ima dežela dolga nad 10 milijonov in pol. j To znači na leto plačila odstotkov v znesku nad pol milijona kron. ! Od leta 1902. do leta 1912. se je 'de- J žolni dolg podesetoril. I In kje je takim številkam odgovarja- ' joče za deželo koristno delo?! 0 lujstem prometu y Gorici Tam poleti so pisali /goriški laški trgovci — časa so imeli dosti — članke v »Eco«, v katerih so tožili o sedanjem slabem položaju trgovine in obrti v Gorici, iskali vzroke in navajali tudi pripomočke, ki bi naj pomagali" 'kvišku propadajoči trgovini in obrti v goriškem mestu. Med pripomočki je tudi tujski promet, katerega je pa v Gorici vedno manj. Člankaf v »Eco« je omenjal , neko nemško statistiko, ki je govorila o prometu s tujci v Gorici ter navajala število ,25.000..... Kje le so? ¦ > Stara je resnica, da vladajoča klika ne mara tujcev v Gorici ter stori, kar more, v ta namen, da jih ni. Pravzaprav sedaj je to delo dovršeno in kliki ni treba nič več storiti proti tujskemu prometu, ker žalostno dejstvo je to, da so tujci že korenito odgnani iz Gorice. »Tam ni nič«, pravijo in jih ni. Gorica slovi radi milega podnebja, katero se občuti zlasti v zimskem času. Ni dvoma, da bi to milo podnebje privabilo zimo za zimo tujce v Gorico, ako bi tu našli,'kar želijo. Pa ni prav nič. Še stanovanje dobi težko, za kako zabavo pa ni prav snič skrbljeno. Bili so časi, ko so priiuajaii tujci in takrat je bil čas, kaj storiti; priskrueti primerne prostore, poskrbeti razvedrila, podati kar le mogoče, Kar mora nuditi zuraviliščui kraj. Ali tega ni bilo, šli so in ni jih več. 'Na račun Gorice se okoriščajo drugi kraji na jugu. Gorica pa finančno propada. — Prav dobro je 'bil povedal oni laški člankar-tr-govec, da pri nas se od strani vladajoče ftlike stori vse mogoče, da tri tujcev, da celo še naše okoličanske kmete, ki prihajajo dan na dan, bi radi odgnali iz Gorice..... Tako daleč sega strast klike, ki se boji vsakega neitalijaua&o »govorečega človeka. No, tujcev ni in za tujski promet se nič ne zgodi in se tudi ne bo zgodilo, toliko bolj pa rastejo dolgovi mesta in so od leta 1879., ko je bil najet prvi dolg v znesku 1 milijona K, strahovito narasli. Seveda, na magistratu vlada šovinizem, slepa strast in velikanska nesposobnost. Na tak način seveda ni mogla Gorica nikdar privabiti tujce v svojo sredo, dasi je po svoji legi, po divni okolici in milem podnebju kot ustvarjena za tujski promet. Ali v mestu ni predpogojev za raz-vitek prometa in zato tujec beži. No, dandanašnji ga sploh ni več blizu,'ker je Gorica že preveč diskreditirana. Dolgovi pa rastejo in se sučejo že okoli* 6 m i 1 i j o n o v 1 Horendna številka! Lani je bil za amortizacijo dolgov proračunjen znesek 307.099 K. Pač ogromno za tako mesto kot je goriško. In kaj šele bo! Pa ni vode, ni kanalizacije, trotoar je razbit, lice Gorice kaže na vseh koncili in krajih zaiiikerno mestno gospodarstvo. Zato pa je zadnji čas, da bi se brezvestnim šovinistom vzela iz rok uprava goriškega mesta, ki naj bi prešla v druge roke vestnih in dobrih meščanov, ki hočejo dvigniti Gorico na ono mesto, ki jej pritiče, kar 'bi v veliki meri pospešilo tudi tujski promet. — Kaj pravijo voliici?! — Maksim Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) ! Nekdo izmed trstih skromnih ljudi, med katerimi je bil sedel, je šepetal iFomi: »Tako je prav! ... Bog vam povrni ... Dajte jih! .. To se vam bode zaračunalo ...« »Robustov!« je kričal Foma. »Zakaj se smejiš? Kaj ti tako ugaja? Tudi ti prideš v Sibirijo ... »Postavite ga na breg!« je naenkrat zakričal Robustov in skočil pokonci. A Koncnov je zakričal kapitanu: »Nazaj! V mesto! ti guvernerju!« In nekdo je govorili s povdarkom in z 'glasom, ki se je tresel ra^bnrjenosti: ' »To, je pripravljeno... to je nalašč... Naučili so ga... in ga napojili, da bi imel več poguma... »Ne, to je upor!« »Zvežite ga, kar zvežite ga!« Foma je zgrabil prazno šampanjčevo steklenico in zamahnil ž njo po zraku. Kar poskusite! Ne, ne preostaja vam-drugega, kakor da »me poslušate ...« Z veselo divjostjo, brezumen od radosti, ko je videl, kako so se krčili in zvijali ti ljudje pod udarci njegovih besed, je začel zopet kričati iimena in poulične psovke in zopet je postajal šum ogorčenja tišji. -Ljudje, katerih Foma m poznal, so ga gledali z željno radovednostjo, odobruje nekateri celo z radostnim začudenjem. Eden izmed njih, majhen siv starček z rožnatimi lici in mišjimi očesci, se je hipoma obrnil h kupcem, razžaljenim od Fome in dejal s sladkim glasom: • - • »To so besede vesti! To ... nič ne de! Treba je potrpeti ... To je proroška Obtožba ... Saj smo (grešniki ... Veliki grešniki smo, ako hočemo biti odkritosrčni ...«I Srkali so mu, Zubov pa ga je celo sunil v hrbet. On' se je nizko poklonil in izginil v tolpi ... " ,- j »Zubov!« je kričal Foma. »Koliko ljudi si že pognal po svetu? Ali se ti kedaj prikaže v sanjah Ivan Petrovič Mjakimnikov, ki se je obesil zaradi tebe? Je-li res, da ukradeš pri vsaki maši deset rubljev iz cerkvene škri-. njice?« ' Zubov ni bil pričakoval napada in otrpr.il je na svo-' jem mestu s povzdignjeno roko. Potem pa je zacvilil s tankim glasom in čudno odskočil od tal: - ! »Ah! Se mene si se lotil? In še mene?« ! In hipoma je napihnil lica in začel ljuto groziti Fomi s pestjo in napovedal je s cvilečim glasom: ' »Brezusnnik govori v svojem srcu: »Ni Boga!« K! arhijereju se popeljem! Framason! v Sibirijo pojdeš!« j Zmešnjava na parobrodu je naraščala in Foma se je j čutil ob pogledu nate razljutene, zmedene, od njega razžaljene ljudi, kakor junak v pravljici, ki zatira pošasti. Begali so semtertje, mahali z rokami in govorili nekaj drug drugemu; — nekateri so bili rudeči od jeze, .drugi bledi in vsi so bili enako nezmožni, ustaviti potok zasme-ha, katerega je razlival nad njimi. . »Pošljite matrozov!« je kliknil Rjeznikov in pocukal Kononova za ramo. »Kaj pa je to, Ilja? Ali si nas povabil, 4a nas pustiš zasrajmovati?« ¦'"".".. »Od takšnega mladiča!« je vzkliknil Zubov. Okrog Jakova Tarasoviča tMajakina se je bila zbrala množica,' ki je srdito poslušala njegove tihe besede ter odobravaje kimala z glavami. »Začni, Jakov!« je rekel Robustov na glas. »Vsi smo priča ... kar začni!« In med občim hrupom glasov se jje razlegal gromki, karajoči glas Fome: »Vi niste uredili življenja — gnojnično jamo ste napravili! Blato in trohnobo ste vzgojili s svojimi deli. Aili imate kaj vesti? Ali mislite na Boga? Denar, ta je vaš bog! A vest ste pregnali ... Kam ste jo pregnali? Vi krvosesi! Od tuje moči živite ... in delate s tujimi rokami! Vse to boste morali plačati! Kadar umrete, se boste morali zagovarjati zaradi tega! Vse, do zadnje solzne kaplje ... Koliko ljudi je plakalo s krvavimi solzami od vaših velikih del? Še v "peklu ne boste dobili imesta po svojih zaslugah, lumpi vi! Ne 'bodo vas pekli v ognju; v vrelem blatu vas bodo kuhali.'Na veke (bodo trpele vaše muke ... Hudiči vas bodo .zmetati v kotle in nalili vanje... ha4ia! nalili bodo, ha-ha! Cen§eni kupci,.. reditelji življenja ... o vi besi!« Foma se je glasno zasmejal, prijel se za boke in se zibal na nogah semtertje in visoko dvigal glavo. V'tem trenotku so si nekateri izmed navzočih naglo namignili) vrgli se hipoma na* Farno in gs- stisnili s. svojimi teleii^šaček) se je ruvanje ...' / . .• ¦' '^»'»A^te sedaj imamo!« je zahropeHnekdo. ;i l!;'i!A-a! Tako delate vi!« je hrlpwokriknil Foma. Za pol minute se j'e valjala'cela'kepa črnili teles na istem mestu, težko teptaje z'\i6gaVnP1ir*iz;hje so se razlegali zam6ilkli'viHdiki: "'"; '* '*'"'....."v''':'' jfx Y pomoč obrambnemu delu! Cvetlična dneva v Gorici 21. in 22. septembra. Zbrali so lepe svote mali kraji: .Vrtojba, Bovec, Fodgora, Ajdovščina, sledijo Se drugi, — danes in jutri — pa so in bodo oči Slovenstva uprte na Gorico, .pričakujoč* da se Slovenstvo v Gorici izkaže vredno svojega imena in svoje veljave v tem za slovenski rod talko valžnem mestu! T pomoč vlsokošolcem! SPORED XXVII. glavne skupščine Družbe to. Cirila In Metoda v Trstu. V soboto, dne 21, sept.: Ob 7 zvečer zborovanje delegatov m pokroviteljev v veliki dvorani »Nar. doma«. Vstop je dovoljen le z izkaznico ali povabilom. Po zborovanju prijateljski sestanek. Vstop dovoljen vsakomur. Pri sestanku pojete slavni pev. društvi »Trst« in Šentjakob-ska Čitalnica. V nedeljo, dne 22. sept.: 1. Glavna slkupščina ob 11 dopoldne z že objavljenim dnevnim redom. Vstop dovoljen vsakemu članu C. M. D. 2. Ob 3 popoldne tri velike lijudske ve- selice, in sicer 1. pri Sv. Ivanu v Nar. domu; 2. v Ro-janu v Kons. društvu in 3. v Skednju na vrtu g. Kotalja. — Vstopnina povsod 40 st. Predprodajo vstopnic imajo vse podružnice. Pripomba p. n. gostom! Tajnik moške C. iM. podružnice gosp. Vinko Engelman in tajnika nam. gosp. Drejček čok bodeta došlim gostom na razpolago za vse informacije v »Narodnem domu« v soboto In v nedeljo od 8 zjutraj do popoldansike veselice. Moška C. M. podružnica v Trstu. Renegatstva ni več! (Iz Gorice.) 'Ne množimo več laških vrst! Ne da-jamo jim več naše krvi! Tako si navadno mislimo, ako igledamo svojo statistiko in laško. In veseli smo, in naša srca so vesela in naša duša je vesela, da je prišel tisti veseli dan___ Drugače pa je, ako gremo med naše nižje sloje. Tudi tem moramo priznati, da po veliki večini izvršujejo svojo narodno dolžnost, da se zavedajo, kaj smo mi tu db meji in ka&šna je naša naloga. Pijonirji smo! Dva mosta moramo podirati in enega zidati in še za teza ni bogzna koliko materijala pri rokah. i„ *ndno je, da so ravno šole vzrok potujjčevanju in ako ne že vzrok pa vsaj dajo povod temu. — Pisati in citati učiti — ni dovoli za Gorico^ Otrokom bi morali vcepjiti ljubezen do naroda, ljubezen do vsega, kar je slovensko m slovansko tako, da bi še ti mali navduševali mlačne stariše. Slovenske šole bi morale biti ognjišče, kjer Ibi se otroci segreli za celo iživljernje. . Poznan nam jfe slučaj J..... Otroci so hodili do konica v Š. D. Ddklica je pri socijalistih, fant pri Mazziniancih. Seveda nista, hvala Bogu, pri Sokolu! Poznan nam je slučaj M.....Oče ima veliko družino in je ubogi delavec in ne more oblačiti otrok po gosposko in — baje! — je bil eden izpokan iz §. D. radi umazanosti drugi je pa padel v 4. razredu. Umazanemu so Lahi 'kupili obleto; lenega spravijo že naprej do — renegata. Toliko bo že znal! Poznamo slučaj G........Sicer čast materi! Da reši fanta in ga iztrže fa-kinaži ga ae daila v Škofove zavode v Št. Vid; za deklico je prosila v Š. D., da ji dajo prosto popoldite, da bi ji čuvala mlaiše otroke. Tega ji seveda vodstvo ni dovolilo ~ pač pa so ji dovolili Haljami, kjer dobi za to še nagrado »in natura«. Edna manj! Poznamo slučaj T......! Oče je zapustil ob smrti, da morajo otroci v slovenske ali hrvatsike šole. Hčerka je sicer sprejeta v M. Dom. za fanta pa n i b M o prostora in je v italijansko-nemškem oddelku. .Matije notabene! Italijanka in smo prepričani, da bodo otroci tudi. Radi priznamo, da ima vodstvo S. D. mnogokrat pomisleke in težko stališče, naj pa vedno misli, da s o o n i tu, ajk o n i nas. — Videant consules! iM na in (Iz Gorice.) V bližnjem Vidmu v Italiji imajo v muzeju, ikaikor sicer že znano, celo zbirko, ki spominja na — O b e r d a m k a. Tam je mjegova obleka, ikatero je imel, ko so ga dbesMi. Tam je revolver, s katerim je streljal..... Občudujemo italijansko perverznost, vzročeno po šovinizmu, da na tak način proslavljajo — navadnega zločinca. Vprašamo pa naše ministerstvo zunanjih zadev in najvišjega dvora, ali mu je znano ali ne, da se na tak način proslavlja v Italfti atentator na našega vladarja? In vrhu tega ob meji, v Vidmu, k i J e priljubljeno izletišče Trzal-čanov in Goričanov! Kako čisto drugače je postopalo italijansko ministerstvo zunanjih zadev, ko so v lovski razstavi na Dunaju prikazali bitko pri Visu. Protestiralo je in na Dunaju so se takoj ustrašili in za b ranili s o, d a -b i s e p r i k a z al a s i j a 3 n a zmaga naše mornarice. Avstrijsika vlada včasih toži o irre-dentizmu, ali ne pobriga se, da bi se odstranilo ognjišče irredentizma v bližnjem Vidmu. Tje se hodijo ogrevat primorski Italijani in nazaj prihajalo .vroči in delajo preglavice vladi. Ce bi se avstrijska vlada zavzela za to, da izgineta Ojberdarikova. srajca in revolver iz Vidma, bi odstranila lep kos gonkega irredentizma. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Imenovanje novega trgovskega in po. Ijedelskega ministra. — »VViener Zeitiing« priobčujc cesarjevi lastnoročni pismi, s ikaterima sta imenovana: za trgovinskega •ministra dosedanji guverner poštne hranilnice, dr. Se hu s ter pl. Bonnott, za poljedelskega ministra pa dosedanji senatni predsednik upravnega sodišča Fran Zenker. Novi trgovski minister dr. Rudolf Schuster pl. Bonnott, je bil rojen leta 1855. in je po (končanih vseučiliščnih študijah vstopil leta 1877. v državno službo. L. 1910. mu je bil podeljen naslov guvernerja poštne hranilnice, , Novoimenovani poljedelski minister Fran Z en iker se je rodil leta 1856 in je po končanih študijah" vso svojo službeno dobo prebil v justični službi. Leta 1878. se je -udeležil bosenske okupacije in je leta 1879. nato vstopil pri praški nadsodniji v justično službo. Zenker je prvi senatni predsednik pri upravni sodniji. Novoimenovani poljedelski minister je zaveden Čeh in Nemci so opetovano rovali proti njemu, češ da je on eden glavnih povzročiteljev počeševanja centralnih uradov na Dunaju. Kakor se zatrjuje, si je Zenker izprosil ob imenovanju za ministra, da se zopet povrne na svoje mesto, ko bo konec njegovega ministrovanja. l^ove vojaške uredbe. — Koncentracija francoskega brddovja v Sredozemskem morju bo vplivala na vojaško ravnotežje na evropejsikem jugu tako, da je tudi Avstrija primorana, storiti primerne korake. Zato se pospeši gradnja treh dre-adnoughtov. Gre pa tudi za obširne utrdbe v avstrijskem; IP r i m o r j u in z 1 a-sti ob istrski obali. Vojna uprava namerava zahtevati tozadevno mnogo milijonov znašajoče kredite že v proračunu prihodnjega leta (1913). Ustanovitev novega 17. armadnega 'zbora je toliko kakor sklenjena stvar in že prihodnje leto naj bo vzpostavljeno novo komo poveljni-štvo v Ljubljani. Češki jezik na nemških srednjih šolah. Ravnateljstva .nemšlkili srednjih šol na Češkem so dobila odlok naučnega ministra, s katerim' se naroča, uvesti od šolskega leta 1912/13 naprej sukcesivno na gimnazijah in realnih gimnazijah z nem-(Daije v prilogi.) ¦Vrzite iga na-tla! ...« »Kako držite ... roko! O-oj!« »Za brado!« »Servijet dajte ... avežite ,ga s servijetami ...« »Al-li boš grizel?!« *Tafco! Kaj? Aihai-a!« »Ne bij! Ne predrzni se!« »Taiko!...« »A močan je! ...« »Nesimo ga ... tjale k robu ...« »Na veftrček ... he-he!« Vlekli so Fomofe robu ladije, položili ga k steni kapi-tanove kajute m odšli proč od njega, da si popravijo obleko in obrišejo potne obraze. On pa je ležal molče, utrujen od borbe m onemogel vsled sramote svojega poraza, raztrgali, umazan in zvezan na rokah in nogah s servijetami in obrišačami. Z okroglimi, krvavozalitimi očmi je gledal v nebo; njegov pogled je bil« top in kalen, ikakor pogled norca, a njegove prsi so se sunkoma in težko dvigale ... Zidaj je prišla vrsta nanj, da se pusti zasra-movati. Začel je Zubov. Prišel je k »jemu, brcnil ga z nogo v bok in m vprašal $ sladkim glasom, ves tresoč se od naslade »No, ti grmeči prorok?/Ce občuti seda* sladkost babilonske sužnosti, Jte-be-be!« »Počakaj...« je rekel Foma s hripavim glasom, ne da bi ga; pogledal »jFočaikaj... da si oddahnem ... Jezika mipaniste zvezali, . ,«A ko je govoril te besede, .je Foma že umeval, da ne more ničesar več niti storiti, v njem in mu je postalo temno in pusto v duši,..« Zubovu se je pr&lfcal Rjezmikov. Potem so se začeli zaporedoma Mižati še ostali ... 3obrov, Kononov m se nekaj ljudi z Jafcovom Majakinom na čelu je Slo v fcaluto, razgovarjaje se tiho neki sttool. t Na vso paro se- je bližal parnik mestu. Od stresanja j njegovega trupla so se tresle in žvenketale steklenice na j mizah in Foma je slišal ta drhteči, žalostni zvok bolje, ¦nego vse drugod Okrog njega pa je stala tolpa Hfukli in I mu govorila hude in žaljive stvari. Toda' obraze te!h Hjudi je videl Foma, kakor skozi me- j glo in njihove besede .niso zadevale njegovega srca. Iz! globine njegove duše je rastlo veliko in bridko čustvo; on je sledil njegovi rasti in, dasiravno je še ni umeval, je ven- J dar že čutžl nekaj bolestnega in ponižujočega___ »Le pomisli, ti nepridiprav! ... kaj si napravil iz sebe?« je govoril (Rjeznikov. iKakšno življenje ti je ^"laj mogoče? Saj sedaj nikdo izmed nas niti pljuniti ne bo hotel na-te!« »Kaj sem napravil?« se je vprašal Foma. Kupci so stali okrog njega, kot gosta, temna masa ... »N-no«, k rekel Jaščurov, o Fomka, sedaj pa si že pri kraju- ...« M-imi ti bomo že dali ...« je tiho .zamrmral Zubov. »Razvezite me!« je rekel Foma. »Hm! Hvala lepa!« »Razvežite ...«. »Dobro je! Boš že tudi tako iležal ...« »Pokličite kuma ...« A Jakov Tarasovič je ravnokar že sam prišel k njemu.. Obstal je tik Fome, pogledal pozorno in s strogimi očmi njegovo iztegnjeno postavo in težko zavzdihnil. »No, Foma .,.« je dejal. »Recite, naj me razvežejo .,.« je poprosil Foma s tihim glasom. »Zopet bi kaj napravil. Ne, le leži talko ...« mu Je odgovoril kutn.' »Niti 'besede jie bom več rekel... prf Bogu se zakli-njam! Ra-zvežite me ... sram me je! ZaKriščevo voljo, saj nisem pijan ,.. Saj mi rok ni treba odvesti.« »Ali priisežeš, da ne napraviš ničesar več?« je vprašal Majakin. »O 'Gospod! Ne 'bom več ... ne bom ... je zastokal Foma. ; Raavezali so mu noge, a roke so ostale zvezane. Ko je vstal, se je ozrl po njih in rekel z žalostnim smehlja jem: »Zmagali ste!« »Mi zmagamo vedno!« je rekel kum in se strogo nasmehnil. Sklonjen, roke zvezane na hrbtu, je šel Foma molče k mizi, ne da bi pogledal komurkoili v obraz Kakor da je postal nižje rasti in bolj suh. Razmršeni lasje so mu padali po čelu in po sencih; raztrgano in zmečkano oprsje srajce mu je gledalo izpod oprsnika. Sukal je glavo na vse strani, da ibi spravil zavratnik pod brado, a ni se mu posrečilo. Tedaj je pristopil tisti sivolasi starec, spravil mu zopet vse v red, pogledal mu smehljaje se, v oči in dejal: »Treba je potrpeti...« Zdaj, v Majakinovi navzočnosti, so molčali vsi, ki so bili zasmehovali Fomo; radovedno so gledali starca, z vprašujočimi očmi, kakor da pričakujejo česa od njega. iBil je miren, a njegove oči so se svetile, v popolnem na-'Sprotju s tem dogodkom, zadovoljno in jasno ... »Dajte mi vodike'...« je poprosil Foma, sedši za niizo^ in, oprši se s prsi ob njen rob. Njegova sključena postava" je bila žalostna in onemogla. Okrog njega so poluglasno govorili in hodili z nekako opreznostflo. In vsi so pogledovali zdaj njega, zdaj Majakina, ki je bil sedel njemu nasproti. Starec svojemu krščencu ni takoj dal Žganja-Sprva ga je pozorno pogledal, potem je počasi nalll kupico in jo silednjič molče dvignil k Fomlnlm ustnicam. Foma je izpil žganje In poprosil: , »Še!« (Pride še.) rmuya »ouus m. iuo. ^ uuu /i.buptbUlurd mL škiim učnini jezitan poduk v češkem; jeziku kot relativno obhgaten in na realkah z nemškim učnim .'jez kom -kot neofoligatni predmet. Nemški listi.pravijo, 'da le za N'.&rh>c e p- o t f e.'b no znaiu)e s l.ia-v -an s k»\ h jez i k o>-v. Pripravljen mora biti nemSki naraščaj, da bo razšiiv jal nemško'kulturo >im Balkanu. Češki jezik; je Mjuč vsem drugim slovanskim, jezikom! ..~^.. -^.Vs>^, : HocbenburgarieV ^^koVni-^H«DHMai. sistlran. —Znani dr. Hoohenburgerjev jezikovni ferman,,kijje izzval na Češkem toliko odpora,, je sistiran. Ta senzacionalni ukrep Stiirigkhovega:kabineta je ibil povzročen . po ^ naravnost. katdstfolalnenr-t ¦v-tisiku, ki ga je napravil dr. Hodrenbur-gerjev ukaz na celo češklo-nemško spravno akcijo in sploh na položaj na Češkem. Češki namestnik princ Tbun je s potrebnimi informacijami pokazal na pristojnih mestiih nevarnost takega ravnanja-in vla-Ja.se je morala odločili za preklic dr. Ho-chenburgerjevega ukaza. •Deželni zbori. ^- »Wiener Zeitung« ¦ ipri^čuije-cesarski,patent,-no'katerem se sklicujeta koroški in šlezijski deželni zbor na 24. t. m, .nižjeavstrijski na 26. in pre-darlski na 30 t. m. Nekateri drugi deželni zbori bodo sklicani meseca oktobra, češki deželni zbor ne bo sklican. Konferenca slovenske klerikalne stranke in hrvatskih pravašev je bila v sredo v Opatiji. Z Goriškega je bil posl. Fon, iz Istre Spinčič in Laginja. Konferenca se je pečala s politič. položajem,.slovjn-sko-Jhrvatskega naroda. Dne 20. oktobra bo v Ljubljani zborovanje vseli pravaš-kili in Glede miru prihajajo ¦na dan razne nasprotujoče si vesti. Najbrže pbteče še kak mesec, predno bo sklenjen mir. Koncem tega meseca poteče eno leto, odkar traja vojna med TurčJjo in Italijo, • ¦ (3792 m.) (Dalje.) En kos naše trojice si je izbral posteljo nalašč prav tik okma> da nam je že ponoči takoj lahko sporočil, kako vreme kaže,. PonoČne brzojavke so bile jako neugodne, še, le proti jutru je postal naiš telegrafist nekoliko boljše volje in nas je začel »troštati«, :da se zna vrenne narediti, ker de .zapazil skozi meglo tjepasem kako zvezdo. In res se nas je megla nekoliko usmilila, da jo je neka« drugam odšlo. Po zajutrku okrog 6. ure so že začeli nekateri vodniki navezavah" svoje ljudi za odhod na vnru iMrzfo je bilo že tako, da ni bilo obstati zunaj koče. Vodniki so nas že .nekoliko po strani gledali, kakor češ, le pojdite^ se že vrnete, kadar ne ibosite mogli sami več nap.rejs nekoliko Pa tudi zato, ker z nami ni bilo -nič — zaslužka. K naši trojici se je pridružil še neki Dunail&Mi samec«, t. j. breiz vodnika. (Po skupnem posvetovanju smo se odloČili odriniti oia vrh* ktoKor hitro skozi meglo Prodirajoče soince nekoliko ogreje ozračje. Ko smo si navezali dereze, pustivši vse druge reci v koči, razen cepina, ka- Darovi. Darovi za »DljaSkokuhinjo«. Fr. Čoš v Gorici 4 K. — Ga. Ivanka GaibrŠčekova 3 K (članarina). —Na račun rtiesečnine je prišlo 34-80 K. — Nabiralnik v gostilni pri Iv. Gleščiču 4'51 K, doslej skupaj 104'02. — Nabiralnik v trgovini O. Zajjec 0'86 K, doslej skupaj 44'37 K. — Nabiralnik v trgovini R. Orufovka 4'97, doslej skupaj 7'47 K. Mesto venca na grob pokojnemu A. Konvjancu daruje D. k. K 5 g. Josip Žulj an iz Sciiladminga. Domače vesti. Jutri zvečer bo v hotelu »pri jelenu« družabni sestanek v čast rodoljubnem go» spem in gospicam, ki so priredile cvetlična dneva. Vabimo vsakogar, da se udeleži tega večera, da primerno zaključimo prva slov. cvetlična dneva v Gorici. Vstop jJrbst. Osebne vesti, -— Za suplcnta na tukajšnjo realko je prišel g. Idr. Janko Kotnik iz Celovca, za "sirplente na gimnazijo pa gg.: dr. K. Pirjevec. dr. Rostohar in J. Zimerihan! Včerajšnje predavanje »Narodne Pro-svete« je privabilo v veliko dvorano «Tr-govskega tfoma« precej lepo Število poslušalcev, nad 400. Pri predavanjih doslej še nikdar nisino ;videli tolikega, števila, vsled česar si je goriško narodno občinstvo zaslužilo pohvalo. Vsekakor pa je bilo še dovolj prostora in dovolj oselb, ki jih pri predavanju nismo zapazili, ki bi pa bile lahko prišle. Predavatelj dr. Fran lleSlč je mož srediije rasti, značilna je njegova moška ¦brada in nosa las; govori dovolj "glasno, z lepo moduliranim glasom, živahnimi kretnjami. Vidi se mu, da je z vso dušo v predmetu, o katerem narn je govoril. Njegove besede so prišle od srca in so segle v srce. Predavanje ie bilo poljudno, le nekoliko predolgo za naše občinstvo, ki doslej takih predavanj, ni bilo vajeno. Ni pa teri nam je pozneje imenitno služil, smo odlezli ob 7. uri po snegu dalje proti Malemu Kleku, izprva po bolj položni gazi, a potem zmiraj po bolj strmi in strmi poti na greben M. K. Pot je sicer ha nekaterih krajih zavarovana, a kal pomaga, ko je • žica ležala večinoma pod snegom. Na grebenu je pa še bolj pošteno pihalo, fca-: kor spodaj pri koči. Debele volnate ro- ¦ kavice-so narn izvrstno služile, ko sorto zadajali cepin korak za korakom v rie-' kcliko ižhojene stopih:ie. Dospevši na vrh M. KPeka- 3764 m, smo morali po strmih stopinjah, kakor bi šli po lestvi, nekoliko navzdol v škrbino (Glockner-Scharte), ki je nied Malim in Vel. Kiekom. Če kje, so tu dereze neobhodno potrebne. Nato še po kakiih 6 m dolgem niti 2 pedi širokem snežeiiem grebenu do navpičnih skal V. Kieka, katere siho kmalu preplezali in ob^ 8:20 smo stali pri piramidi, najvišji točki V našem življenju, 3792 m. Nekoliko čudni občutki so nas navdajali, ko smo stopili na vrh Kralja- Visokih Tur na tisti lepi snežni stožec, katerega smo tolikokrat od .daleč gledali ž naših slovenskih' gor. Kar občuti Mohamedanec v Meki, kar naše slovenske mamice, ko so prvič na Brezjah', tako nekake obtčutke smo imeli tudi mi, ko je bilo vse, vse pod nami, ka-iiibrkoli so oči nesle. Kar se razgleda tiče, hi bil prav dober, a tudi ne slab; v nikdar bilo dolgočasno* ampak ,za mislečega moža in mladeniča vseskozi za- * nimivo-ifl'aktualno.;. .5 »Vprašanje malega * naroda* je predavatelju predvsem naš 11 a rotili Problemi:. Nizko je'naše Število,-iiizka " iia^a" Icultura. lJrimer.ja3mo se z Danci, s Čete; S JPiaiici, s Hrvati in z drugimi malimi narodi, vedno smo le mi na slabšem. Kmetija je iiaš gospodarski temelj, pa potrebna nam je tudi industr'ft\ meščanstvo. .Potrebna nam je meščanska kultura. V nas žive problemi kulture, verstva, es-; tetike; naša umetnost in literatura nista slabi vsebinsko, toda gmonto; naša znanost ne more postati svetovna, na katero bo vedno na vezana. Vseučiliško vprašanje ima za nas drugačen pomen, nego za velike narode. Marodna obramba je važna, toda pod gotovimi pogoji brezuspešna. Res, da mam je g. predavatelj naslikal .splošni slovenski položaj, zlasti severno mejo. Na Goriškem smo mnogo na boljem rtego na severu. Predavatelj se je tudi dotaknil narodnega in strankarskega . ' odpadništva ter"priredil zinisel Masaa:y-¦ kovih besed, da imej -tnal narod visoko kulturo, za nas v zmislu: Sami, čisto sami s tako majhnim številom ne moremo imeti visoke kulture, ampak se moramo prisloniti na drug narod, s katerim bomo živeli skupno narodno življenje. Kteri . narod bo to? Kdor je rekel A, naj reče tudi B: Le v jugoslovanski skupnosti moremo doseči veliko število, z veliko izobrazbo pa tudi veliko moč. Jugoslovanska edinost je rešitev vprašanja našega malega naroda, jugoslovanska edinost je oni smoter, ki ga moramo* doseči, če hočemo samostojno živeti in 'napredovati do blagostanja in izomike. Ko Slovenec umira, naj živi Jugoslovan! ¦ : Med predavanjem je vladala vzorna tišina; poslušalstvo je z napeto pozornostjo sledilo 'govorniku, ki je nekako bolestno trgal iz sebe žalostno sliko sedanjega našega položaja in nam vcepil >za-.jVest njegove resnosti, pa obenem tudi naznanil naše smotre. Danes dobiva urednifštvo »Soče in »Vede« dopise, naj se včerajšnje predavanje tiska. Lep dokaz zanimanja! Predavanje izide ob času v tisku. Dr. IleŠič je obljubil, da še-pride v Gorico nadaljevat svoje predavanje in nam ravno tako jasno pokazat pozitivno stran našega problema, kakor nam jo je včeraj analiziral negativno. Prihodno soboto predava dr. Josip Silovič, profesor zagrebškega vseučiliš'-ča, o nekaterih- zanimivostih starega hrvatskega kazenskega prava. V prih. številkah bomo priobčili kratek izvleček, iz njegovega predavanja, ki bo jako. poljudno, kar posebno povdarjamo, in krajše od prvega.. Predavanje bo v hrvatskem jeziku, toda" govornik bo težje razumljive ¦besede tolmačil tudi s slovenskimi! Tu, ob meji slovenstva z itaflijanstvom, hrvat-, :skO' preda vanje! Prosimo že danes goriško Občinstvo, da na$ obisk.ne ostane na „ .dosedanji višini, ampak se še podvoji, trenutku smo bili v megli, pa takoj se nam:je nudil velikanski razgled, pa zopet v megli in tako je šlo naprej.Z meglo seveda ae bilomožen leden mraz, bilo je 3 ' jBtopinjc pod ničlo. Sneg se je nekaj časa • še topil na čevljih, ? potem ie zmrznilo vse skupaj, da so bili čevlji trdi kot rog :) in kljubu dvema .paroma volnenih noga--r"-vk} smo na vrhu prav pridno peketrli z našimi nogami. Zraven piramide je tudi *.q vkik železen križ (Gipfelkreuz), postav-'uljeh leta 1879. v spomin cesarjeve srebrne poroke. Križa v tem stanu seveda m bilo mogoče gor spraviti, ampak je iz do-stih železnih1 delov sestavljen na licu mesta in pritrjen z močnimi verigami: Raz-igledj ki nam ga je megla vsako-toliko časa dovolila, je »bil že nekaj velikanskega. V cistern vremenu se vidi 2 vrha 3000-kvadratnih milj. Spodaj pod nami" vdi-; Ičanskc razpoke Kodnitzsloega ledenika, ostri greben Blaukopfe, krasni dolinski ledenik Pasterze, popolnorna bel, brez kake lise Johannisberg 3466 m, dalje proti zahodu skupine Venediger-ja 3660 m-in Otzta)lske alpe, proti jugu skupine navpičnih 'Dolomitov s svojo kraljico Marmo-lata, v daljavi proti jugovzhodu Kartiske in potem Triglavske skupine. Pogled okrog na to množico sneženih velikanov iias je tako prijetno omamil, da nismo niti čutih toliko mraza, kolikor ga je v re- lalco .da. t>G dvorana ipolna do katičlta. Aktfolleno. je, da s.e ijiekiteri nedostoiki, ki so motili, oapravijp. Na^ dobi dr, Vijoivič utis, da smo goriški Siovevni več vredpi, jso; v drugih ^stih,, da smo.. zavedni in ,,. željni orai^e.. lJiihoanjo soboto vsi ,v Tr-govstki.uiom! .. .-.¦¦,.,¦ »Adriija«,,ig o r i ško akad e m. f e r. društvo, je imelo v četrtek pop. od 37sr~7 »pri Jelenu« svoj letošnji redni občni zbor. Udeležilo se,ga,je:21 članov in.. 9 starešin, iz predsednikovega nagovora in taaniicovega poročila, je razvidno, da ima društvo -v prostorih »Piosvete« svojo brainico s 17 dnevniki, 4 tedniki in 4 revijami. Blagajniškemu poročilu posnemamo prebitek 130 K. To je vsekakor lepa zasiuga dosedanjega odbora. Predavanja »Adnje« se radi' indoilence občinsitva niso obnesla. — Ostali neuspehi društva na prosvetnem polju in njegov nizek družabni vpliv sta povzročila na tem ziboru osuo upravičeno kritiko, po kateri so bili ^prejeti predlogi na revizijo in oddajo peterih knjrznic, ustanovkev iastnevstrokov-ne knjižnice, agitaciao med neorganiziranimi tovariši, pomoč pri obrambnem delu, predavanjih, Sokolu, Pevskem društvu, Narodnem. Odboru, C. M. D., Prosveti, cvetličnem dnevu itd. Dobri prijatelji« JRl-ers m CaivaMet: T»Ljubezen ibdi«. Aleksander Bisson: (»Neznanka«. (La femne X). Pierre VVeber m Gosse: Raszposajenka«. Paul Cavault: »iMala čo-kolajdarica«. Henry de RotihsdMld: »Ram-,pa«. — Italijanske: D'Anaiiurazio: »Gio~ oonda«. Girolamo Rovetta: »iNepošteni«. R. Testoni: »Ženitovanjsko ootovanje«. — Angleške: V. Shakespeare: Romeo in Julija«. Somersiet Maugham: »Kraljevska visokost«. — 'Norveške: Henrik libsen: »Straihovi«. Hejnrik Ibsen: »Zveza mlal-dine«. Bjontsteme Bjornson; »Bankerot«. — Nemške: Friderik SohMer: »Razbojniki«. Gerhard Hauptmainn: »flanice ;pot v nebesa«. H-erman Suderman: »iDom«. Maks Dreyer: »Poskusni kandidat«. Herman Babr: »Koncert«. Ludvik Fulda: »Maskerada«. Pavel Lindau: »Drugo živ-vljenše«. Bem!har.d 'Bucihbiiider: »Tretji esikadron«. Kaidelburg in Presber: »Črni madež«. Maks Haltoe: »Mladost«. Glasbeni T6pertoire. Opere: Bedrilh Smetana: »Prodana nevesta«. Ivan pl. Zaje: »Nžkola ¦Šubič-Zrinjski«. ©perete: Srečko Albini: »Baron Trenk«. Ivan Strauss ml.: »Cigan - 'baron«. Josip Strauss^Reiterer: Pomladni dnevi«. Fran Lehar: »Ciganska ljubezen«. Fran Lehar: »Kroežna«. Leo PaM: »iLočena žena«. Oe-oiig Jamo: »-Logarjeva Krasta«. Jean GH-bert: »čednostma Suzana«. Sidney J,o-nes: »Gejša«. Reprize: »Grof Lukseim-bitrški«, »Jesenski manevri«, »Valčkov čar« in ».Runčika«. Abonement na ložet in sedeže. Letos so tri vrste abonementa: A) ,par-aibone-merrt, ki ima za 'podlago (nedeljsko predstavo; B) nepar-abonement, ki se ozira na 'predstavo tned tednom, in C) celi abo~ nemiieti to je, par ali nepar skupaj. Abonement A par ozir. B nepar obsegata vsak po 25 predstav in velja: sedež % vstopnino vred od L-hIV. lK 60 mie^ sečni abrolk K 10. Sedež z vstopnino vred od v.—VIM. K 48, mesečni obro^k K 8. Sedež z vstopnino vred od IX.—XV. K 36, mesečni obrok K 6. Lože I. vrste brez vstopnine (s 4—5 sedeži) K 180, mes. obrok K 30. Lože II. vrste brez vstopnine (s 4-L sedeži) K 150, mes. obrok >K 25. Abonement C par in nepar skupaj (50 predstav) velja: sedež z vstopnino vred od L—IV. (K 102, mesečni obrok K 17. Sedež iz vstopnino vreld od V.—VIM. K 84, mesečni obrok K 14, Sedež z vstopnino vred od IX.—XV. K 60, mesečni obrok K 10. Lože I. vrste brez vstopnine (s 4—5 sedeži) K 300, mes. obrok K 50. Lože H. vrste brez vstopnine (s 4-^-5 sedeži) K 204, mes. obrok K 34. Aodnement je približno 20 od popusta od običajnih cen. Aibonement se plačuje v 6 mesečnih obrokih' v naprej. Prijave za abonement. sprejema režiser g. iDragutinovič in društveni blagajnik gosp. An t. »Muiha v »Narodnem1 domu«. Književnost Nova učna knjiga. — Mhtisterstvo za •uk in bogočastje je z odlokom z dne 13. t. m. št. 36.933 odobrilo novo učno knjigo: Latinska vadrrica za III. razred gimnazij in realnih gimnazij, sestavil dr. Josip Pi-penbacher. Cena K 2. DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Ajdovščine. — Preteklo nedeljo se je naš gospod na prižnici spomnil našega vrlega ženstva. Pod uplivom krasno uspele sotkolske veselice in »Cvetličnega dneva« so bile predmet zmerjanju in raznih priimkov gospice, ki so tako hvalevredno sodelovale pri tej 'prireditvi. Toda naj bode le prepričan, da naših gospic ta njegov izbruh ni zadel niti najmanj. Narobe, ta njegov napad jih le še bolj navduši k sodelovamju na narodnem' polju. Prepričani smo, da o prvi »priliki še z večjo vnemo pokažejo svoje »ikramarsike« zmožnosti, da bode vspeh še večji in (hvaležnost tisoče v 'zavednih so rojakov, kakor tudi zavest, da so pripomogle k dobri pošteni stvari, jim ibode v plačilo. O tej priliki pa zakličem poklicanim, či-niteljem: Kako doligo še bode vaša potrpežljivost prenašala take napade na mirne soobčane po od vas plačanem duhovniku?. Ti napadi se prav nič ne strinjajo z dunovnišicim poklicem. |z sežanskega okraja. Barka i>rl Divači. — C. kr. namestni-štvo v Trstu je potrdilo pravila novousta-novijenega oralnega in pevskega društva »Novi Balkan« na Banki pri Divači. Volitev odbora je' dala sledeči rezultat: predsednik Jiosip Toroš, učitelj, podpredsednik Jakob Prelec, tajnik Dragotin Cepar, blagajnik Andrej AmbrOžič. Odborniki: Josip iMargon, Anton Čepar, Josip Čepar 31 st, Josip Čepar 31 mL, Josip" Čepar 57, Josip Ambrožič. iz komenskega okraja. Iz Kontna. — Le malo drobtinic privošči nam deželni odbor od deželnega denarja, pa še taSkrat, kadar 'bi lahfco kaj dobili, zapaoka nam naše županstvo, da ne dobimo nič. Letos se je odločil deželni odlbor, da odpošlje na svoje stroške strokovnjakov v Švico, da nakupijo rujavočrnifh švicarskih plemenskih junic za naše posestnike. Seveda 'bi morali posestniki junice plačati,, vožnjo bi plačal pa deželni odbor goriški.; Pri živinskih razstavah vidimo, da na-j preduie govedoreja jalko lepo, a vendar se opaža da nikdar ne dosežemo popolnih uspehov, ako se nam bode importiralo le' plemenskih bikov in še teh vedno v premajhnem š tevilu, in ne tudi plemenskih junic. Letos se je vendar odločil deželni odbor, d'a bode prispeval za troške in za prevoz junJc, ter je o tem obvestil vsa županstva, da razglasijo ta vkrep ter vpi-Sejjo one .posestnike, ki bi si hoteli na- baviti čistokrvnih plemenskih junic črno-rutfave švicarske pasme. Našemu slavnemu županstvu pa se menda ni zdelo vredno iz omalovaževanja menda, ali pa iz škodoželjnosti, da bi se ne Okoristil tudi kak riaprednjaik ;z nabavo čistokrvne junice, in ni objavilo tega razglasa, ikakor je običaj pri nas, namreč z oklica-njem na trgu po maši pred cerkvijo, nego je, kakor pravijo sedaj, nabilo imenovani'razglas na. desko pred dbčin-IKko pisarno. Mi pa ne hodimo nikdar gledat razglasov na desko, ker smo vajeni, da jih- čujemo pri oklicu. Radi tega-je zamudilo nekaj naših- mož ugodno priliko nabaviti si plemenskih junic. Žalostno je, da je naročil iz cele naše občine samo eden posestnik eno jumico. Moglo bi se nam reči, da, kakor je Sčurk zvedel o do-(bavi junic, mogli1,bi tudi mi zvedeti o tem. Asli temu ni tako, vedeti de namreč treba, da upa dotični starašina o prvej priliki postati ikomenski ižupan in zato je vedno v obč. pisarni. Nehotoma se poraja v nas misel, da se ni imenovanega razglasa samo zato javno, kakor je bil do sedaj običaj oktli-calo, da smo prezrli oglas ter s tem- zamudili si nabaviti junice. Županstvo pa ne služi nikata v čast, da je tako važen razglas jednostavno nabilo na desko ter ni obvestilo o tej ugodni prliki živinorejcev. Mi mislimo, da bi bilo moralo županstvo četo' agitirati, da bi si nabavilo čim' največ posestnikov čistokrvnih junic, ne pa da ge na tak način preprečilo okoristiti se pri tej uogdni priliki. Te. dni vrnila se je baje že komisija za nakup junic iz Švice, a mi smo čakali še vedno razglasa, da se prijavimo na županstvu, da se nam topi junice....! »Ubojgi posestniki, dokler (imajo občinsko gospodarstvo v rokah taki možje, kakor sedanji! Sokolski vestnik. »Sokol« v Mavhlnjah priredi jutri v nedeljo svoj prvi nastop z že javljenim sila zanimivim nastopom. Vabimo vse prijatelje Sokolstva, da podprejo mlado društvo, ker je čisti dobiček namenjen nabavi orodja. Zagotovljena je udeležba' bratskih društev. Istotako ni dvomiti o uspehu prireditve. Vstrajnost, smotre-nost in resnost dosežejo vse! V nedeljo torej vsi v Mavhinje, 'kjer se.bode videl > in občudovalo solkoksiko delo, iki bo tam praznovalo svoje uspehe! Na zdar! Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danka« priredi jutri ob 3. uri popoldne v gostilni Primo-žičevi na Tržaški cesti športni prijatell-s!ki zabavni se?' -nek, -združen z raznovrstnimi dirkami in srečkanjem za več dobitkov. Gospodarske vesti. Zakupna oddaja sena in slame za vojaštvo. — Vojaška uprava daje v zakup oddajo sena, slame za steljo in za postelje in sicer za Gradec, (Maribor, Ljubljano, Gorico in Pulj. Ponudbe so poslati vojaškemu oskrbovalnemu skladišču v Gradcu do 28. t. m. Natančnejše podatke daje tudi vojaško oskrbovalno skladišče v Gorici. Razne vesti. ti Bančni ravnatelj — ponarejalec denarja. — Kakor poročajo iz Petrograda, so aretirali v. Blagoveščcnsku v Sibiriji ravnatelja tamošnje banke Semerova, ki je 'bil član mednarodne bande ponarejevalcev denarja ter je ponaredil v svoji zločinski praksi rubljev za mihjone vrednosti. Samomori v ruski armadi, — V avstrijski armadi., se dogaja strahovito število samomorov, ampak tudi v Rusiji v tem oziru ni boljše. V zadnjem letu si je končalo 90 častnikov in 349 podčastnikov in prostakov življenje, leta 1910 je bito 12 častnikov in 268 podčastnikov in prostakov. Žalostno statistiko izpopolmitife tudi števMo smrtnih slučajev, ki so ugrabili 32 oficirjem in 478 prostakom življenje. Dalje na peti strani, Kuga. --- V -A^trabamt je umrlo za kugo 39 oseb.- Bolnikov je Se 53. Puliskl občinskj proračun 1913. kaže dohodkov okoli 19000 K več nego v letu 1911. Glede elektrarne kažejo številke na potrebo zvišanja cene za električni tok. Civilni pogreb v Pjitfu. — Umrl je pek Zlobec, socialni demokrat. Krsto je nesilo 6 delavcev, zadej so korakali so-drngi, Pogreb seje. ^vršil (brez duhovnika, I ker je bil Zlobec Ib^eSlkoiMe^tje^*'^^j Zvon je padel iz zvonika, ko so zvonili v Censtohovu v samostanu. Zvon, težek 25.000 liber, je k sreči obtičal ob-nekih močmiih tramovih. Najvišji monument v jEvropi 'je^Stolp v bližini Sonthaniptona na Angleškem. Ta stolp je 'bil napravljen v spomin na nekega Petersena v smislu njegove oporoke. Visok je jiad. 100 m. Nov komet so našli. Izsledil ga je Oalc v Sidneju. Imenuje se 1&12 a. Padla sta iz aeroplana aviatik Astley in nfjegovadružica misDavies. Vpletala sta pogostoma in sta čez kanal med Anglijo in Francijo plula že opetovano. Te dni sta . -odlplufla iz kraja Liege ter sta padla jiz višine kakih 150 ni, ker se je bil v zraku aeroplan nekaj pokvaril. Prihiteli so jima ljudje na , .pomoč; nemalo so se začudili, ko so dobili oba zdrava in minna, jedla sta bi&kote. Aparat je razbit. Peš po Evropi. — iBrata Michel iz uredništva lista »L\Ex!ees;t»^5^ prispevek t. j, 40.0W &¦; nadalje je naročil deželnemu qdbor.Uj haj< posreduje pri prizadetih občinah 111 cestnih odborih, da prispevajo1 za napravo in končno, naj se poteguje.pri c. -kr. .vladi, da bi zvišala* s,voj prispevek vsaj na 70c/o skupne potrebščine. Temu naročilu se je deželni zbor od- ,| zval. Občina čepovanska je izjavila, da ne more prispevati. Cestni odbor tolminski je sporočil, da je že bil podelil občini Tre-buša neko podporo, dočim je cestni odbor za goriško okolico- sklenil prispevati z zneskom 2000 K v obrokih, to pa šele, ko 'bo cesta dovršena. C. kr. namestništvo je z ozirom na ukrepe občine Trebuša, napravlliene potoni deželnega odbora, pritrdilo predlogu, da se imajo sestaviti najprej podrobni načrti za cesto Gorenja-Trebuša-Dolenja Trebuša in potem za radikalno preurav-navo črte Oorenja Trebuša-Cepovan. Kar se tiče zvišanja državnega prispevka, kakor je predlagal deželni zbor, t. j. od 60% na 70%, je namestništvo izjavilo, da ne more staviti na pristojnem mestu nikakiih predlogov, dokler se ne izdelajo podrobni načrti in dokler ni natančno znana potrebščina. Koncem decembra lanskega leta je c. kr. cestna ekspozitura v Gorici sporočila deželnemu odboru, da bodo načrti in stroškovniki kmalu popolnoma dovršeni, kar se je tudi res zgodilo. Načrti so se predložili ina to c. kr. namestništvu v odobritev. Z načrti vred pa se je neprimerno visoko zvišala tudi potrebščina, ki znaša sedaj ogromno svoto 309.500 K, kar bi bilo za prizadete občine, alko ne zagotovita vlada in dežela izdatnih podpor, nesprejemljivo breme. C. kr. vlada se ni še izrekla do sedaj o načrtih; tudi .glede povišanja državr nega prispevka se ni še izjavila. iPo »Samoupravi«. Kdaj; bo torej kaj s to potrebno cesto?! I,- ' mOJHSTHRH Izkušnja je in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahljajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lilijno mleCnato milo. Znamka konjiček tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodiinicah, parfumerijah in podobnih trgovinah. Bergmanova lilijna krema nManera* slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. 1 tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. moža, kjer živijo 'lepše življenje nego na zemlji. ); To se godi'v času, ko se misli, da je Zapad preobrazil cesarstvo Vshajajočega ' Solnca, ko se .vidi v Japonski nekako An- | glijo skrajnega Iztoka, ko se v Tokiu go- ' vori angleški, ko se poučujejo v evropski filozofiji, ko se oblačijo kot v Londonu in ' Parizu, ko se zdi, da se ti rmeni ljudje j trudijo vzeti v sebe genij zapadnjega življenja.' '*.....*- ¦ - ;. Nogi je znan kot junak pred 'Port-Arturjem. V poslednjih foitkah sta padla njegova dva sinova, drug za drugim, na čelu čet. Mirno je stal tu Nogi, hotel je videti njuna trupla, hotel, je pogladiti jima j mrzllocelo, in ko je to storil, jima je rekel: ' Zadovoljen s*em z Vama, moja otroka, na j svidenje! j . : Takrat ni mislil na samomor. Cesar ga je potreboval. Ali cesar je po jaipon- : skr«h naziranju jed no z domovino in z božanstvom. - }Zadržalo ga je čutstvo dolžno-s t i- nasproti domovini hi mi se ne moremo predstavljati te njihove nioči dolžnosti nad temi dušami. Čutstvo dolžnosti je bilo prava moč Japonske, tajnost njenega razvoja, razlog za njihove zmage, esenca njihove veličine. Kakor vsi stari Japonci si je pripisoval Nogi jako malo zaslug za svoje zmage. B i 1 e s o p o s 1 e d i c e cesarjeve volje. Vsako poročilo o kaki zmagi je bilo spremljano s počaščenjem Mikada, kateremu se je pripisala zmaga. $ Ob času kitajske vojne je prišel Mi-kado v Kioto, Ali ni bilo treba, da je vladar s svojimi četami, njegov božanski duh je prisoten, da jih navduši itn razsvetli. Pri ljudeh kot Nogi, rojenih v stari Japonski, polni strastnih legend in sladke poezije, je veljal cesar za nevidno dušo vsakega velikega dela, za udahnitelja vsake vzvišene misli, in neko najvišje spoštovanje jih je vezalo na njegovo živeče božanstvo, Jed-na glavnih označen japonske religije je ravno spoštovanje cesarja. Cesarski kult je ostal nedotaknjen in ueoslafo-lje-n, še.več, zdi se, da se je celo povečal. Jajpanci -formalno cbožavajo svojega ce-, sarja. Njihova morala jih navaja do dveh dolžnosti: do ljubezni do roditeljev in do podaniške vdanosti. Prva je temelj so- cialne, druga s cesarskim kultom podlaga politične strukture Japonske države. Ce-sarski ,kult je y Japanu simbol jedinstva in moči japonskega cesarstva. Cesarski kult pa je tudi edino čutstvo, v kojem nied vsemi Japonci ni razlike, pa če pripadajo tej ali oni stroji. Z lahkotjo umira Japonec za cesarja. Učitelj je rekel svojim učencem, naj napišejo na papir svojo željo vsak. Vsi so .napisali jednak odgovor:; Umreti .za našega cesarja. Vsi. zakoni in vse odredbe imajo en temelj: avtoriteto nebeškega sina. * Neki francoski državnik-je vprašal japonskega profesorja.za temeljno osnovo morale, ki v šolah nadomešča religijo,; in profesor mu je odgovoril: Cesarjeva volja. A'ko vemo vse to, moremo lažje umeti senzacionalni samomor japonskega generala, Nogija in njegove, žene. Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kav'615 v Gorici. Tiska: »OoriSka Tiskarna« A. GabrScek (odgov. J. F a hči C), Zalaga: Družba za izdajanje listov «So5ac in »Prlniorcc«. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stano 60 vin. Ako jo oglas obsefnejli *e raCnna *.i vsako besedo 3 vi s. Hajpripravftejie inseriranje za trgovce in obrtnlko. Koliko Je manjših trgovcev In obrtnikov v Gortol. katerih ua delili (in celo ˇ mestu) nihfie na potna, kur nikjer o« Interirafo. Skoda nt majhne. Fotograf A. Jerkič slabem, temnem vremenu in tudi zvečer pri električni svetilki T Jupiter-. — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt! d Gorenje Trebuše do Cepovana. Vladni tehnik je bil poslan na lice mesta in na podlagi njegovega poročila »je c- ftr. tiamestništvo ustanovilo potrenSČi-J10 za cestno zvezo med Gorenjo in Do-•enio Trebušo s 125.000 K, i& popravo dosedanje poti iz Gorenje Trebuše črez '^irtjulk v Cepovan s 35.000 K, skupno l01,ej s iai.000 K in Je predlagalo minis- I Samomor generala igi. j Japonska estetika samomora je bila znana iz knjig in časnikarskih vesli. Samomor japonskega generala, slavnega Nogija, in njegove žene v onemi času,"ko je šel sprevod umrlega mikada iz cesarske palače, navdaja svet z začudenjem. To je čin, ki je ganil in presenetil vse, ki so 'ga čitali ali slišali, čin, ki je vzbudil v vsa- " kem razmišljanje, kako to, da tak junalk konča svoje življenje s samomorom skupno s svojo ženo; vsakdo primerja potem ! vshcd z zapadom in sr napravlja zaključke. I Star je bil general Nogi, pa telesno j- krepak, zdrav, v lepi harmoniji je živel { s svojo ženo. Ponosen je lalhko bil, da je ' pripomogel domovini do slave; dvignila se je do velevlasti in kraisno se razvija, ves svet je pozoren na njo. Ali umrl je mikado in spoštljivi igoneral noče več živeti, ker je umrl njegov gospodar. Smatra se tako vezanega nanj, da ko nesejo njegovo truplo iz cesarske palače, sledi njemu v smrt ;po nekakem čutstvu fantastično dovršene disoipline. iNjemu sledi tudi žena; ne gresta v boj, marveč na drugi svet, kjer Čakata n a nju v v o j n i p a.dl a s i n o v a n j u n a, kjer je žena na svojem mestu poleg Moll-ov Seidlitz-prašek je i% na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grencicami. Cena orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnUsko zasleduje. mollo-vo Franc, žganje in sol M ribanje livota. — Bolečine oiajsnjoCe in okrepCuJoče sta-romano sredstvo proti trganjo-ta prehlajenja vsake vrste. Orlp. steklenica K 2>- Na prodaj po vseh lekarnah j in mirodiinicah. Glavna lekarna ' L MOLL, c. in kr. dvorni laloinik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga t Gorici v lekarni: A. Gironcoli, G. Cristofoletti. Odda. sb takoj»najem ipfi ulica sv. Marka št. 434 (v bližini drž. kolodvora), Natančneje se izve" pri upravništvu. Clnu nh^inotuil v mestu in na deželi se Olufi UIIUiHouU priporoma prva Biovenska brivnica v Gorici, Gosposka ulica, (nasproti Monta). Postrežba čista in solidna. Izdeluje vsa lasničarska dela ter ima v zalogi kito iz domačih las. Dijaki in otroci imajo med tednom, razen sobote in nedelje, popust. Pouk v francoščini tSSJTS^v^ Inc IloHoua zaloga Siv. strojev in dvoko-ilUOi UoMofOf les v Gorici, Via Mumcipio ima na prodaj še deset stiskalnic proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Cpiletični bolniki najdejo pomoč in zdravje v novem naBin« zdravljenja. Kdor rabi pomoč, naj se obrne na naslov: Arztliche Ordinationsanstalt, Budimpešta, V., Grosse Kronengasse 18. Išče se spretne agente in razprodajalce, seveda le marljive osebe, za prodajo neke brezkonkurenčne novosti. — Prednost imajo kolesarji. — Ni treba nikakih shramb in tudi ne kapitala. Velikanska palent-novost, ki se jo rabi povsod. — Natančneje se izve v tehnični pisarni g. Friderika Kientz, Gorica — Via Ascoli št. 20. —. se išče za ¦— premogovni rudnik „Hdria" u Britcfu pri Dipaii. Rudarje 1». felberbaum - fiorica Corso Giuseppe Verdi 11 — Via Oaserma 15. Povodorti začetka šolskega leta ponujam obleke za otroke, površnike, pelerine, srajce, jopice, nogovice itd. po izredno ni z k i & cen aH, Velika izber daniskih pla^čev, koistumov, bluz, drobnarij, perila in robcev. A. vd Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. uelika zaloga •=?= — oljkinega olja prve vrste iajbiliiih tvrik iz Istre. Ditmcijt MiH3itt>i ii lin s ptodajo na drobno in debelo. Prodaja na dronno: Kron —-96.1-04, 112, 120, 1*28, 1'36, 1-44, la60, 1'80, 2-, 240 za luči po 72 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušCa kupcu do popolne vporabe olja; po % vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis iti navaden. Zaloga ------------—- mila in sveč.-------------~ uuouuauotMUQQauu Cene zmerne. Cenene in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom kot: Niklaste žepne ure K 4-20 j boljša vrsta . .K 5— .srebrne ure . . , 8-40 j j niklasti budilniki „ 2-90 kuhinjsko ure . „ 3-20 j ure s kuharico . „ 8-50 uro z nihalom . , 8*50 |: pošilja prva tvornica nr HANNS KONRAD, c. kr. dvorni dobavitelj v Brflx-u št. 1218 (Češko). Glavni katalog s 4000 slikami se pošlje vsakomur na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Izvanredua iphi prilika1 Ploščata! Zelo lična! Kavalirska 18 kar. zlata-double ura, odlikovana znamka Splendid K 4-90. Britania srebrna rem. 3« urna, švicarsko kolesje samo K 3-90 za gospe 18 kar. zlata-double ura odlikovana znamka, ploščata in lična K 5-90. — Te ure posedajo točno švicarsko kolesje na kamnih tekoče in so oskrbljene s 4.1etnira jamstvom. — Uram za gospode se zastonj priloži po ena verižica. Pošilja se 3 povzetjem: Ignac Cypres, razpošiijainioa Krakov, Szewskagasss 13/. ]Sa zahtevo bogato ilnstrcvani cenik s 3000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, sestavsib. delov «i ure in orodij, inuzikaincga m galanterijskega blaga itd. < f 'V T '^* T »^ T ^ T *y T »V T >y T »y T y T »y T >y T »y T »4« T »4« T >4« T», naročajte „Sočo" ta »Primorca". Inserirajte o .Soči in Primorcu. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici, registrovana zadruga 2 neomejenim jamstvom v likvidaciji, i ponuja v nakup te-le svoje nepremičnine v ulici sv. Ivana hšt.. 7. v Gorici, ki je zelo prikladna za mesarsko obrt Enonalstrcgno hišo z vrtom v ulici Gapitan Vandola hšt. 6. v Gorici, prikladna kot stanovanje za boljšo družino. ,Y?YYYY C. kr. priv. kroji Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke I. Drufovka, Gorica Gosposka ulica 3 (nasproti „ITIonta"). Continental je najboljši pisalf)! sfroj. Primerjajte in prepričali se bodete, da je to res. Zastopstvo in zaloga tvrdke Wanderer-Werke akc. družba v Chemnitz- SchOnau Aiit. E(L Roeper - Gorica rflaoistratna ulica št. 15. Dob! se ose stroje za pisarne In druge puifKuStlnE, Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 5. V Šolske knjige za vse šole, šolske potrebščine v najbogatejši izberi prodaja knjigarna A. Gabršček, TRGOVSKI DOM, deloma tudi v Gosposki ulici štev. 7. Podružnica v Velikem Dolu na Krasu, ki je prirejena za prodajalno. Ker ni v tem kraju prodajalne z jestvinami se priporoča v nakup ta hiša zlasti mladim trgovcem, ki se hočejo z manjšim kapitalom osamosvojili, Ponudbe sprejema likvidacijski odbor v Trgovskem Domu. Zobozdravniski in zobofeiiniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Iferdl teftaliSfie Sten. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba j vsake vrste. i Ordinlra u soolem ateljeju ; od 9. nre (lop. do 5. nre pop. i i ¦ i Nanut & Breijanl autorfzouana staubena furdka $ jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdaeije po najnižjih cenah. Eleganten in trpežen je pristni kaufiukov podpetnik. Dobiva se o oseh o to stroko spadaloClh trgooinali. ^Ljubljanske kreditne banke" — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajoCimi posli. — ¦¦ Vloge na knjižica obrestuje po 4y|„, vloge v tekočem II računu po dogovoru, DelnHk. glavnic« K 8,000.000. - - CCUtralS D Lf^Up^fA. _ Rezervni zaklad K 800.000- - ===== FODBUŽNICBi Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst' ===^