508 Novice. — Napad na sodnika. Vdova Ana Tot iz Rakonic na Češkem je podedovala po svojem možu premoženje v vrednosti 100.000 gld. Izplačati pa je morala nekaj legatov. Ker se je ureditev premoženja zavlekla, je pisarila sodniku, v Ra-konice grozilna pisma. Na dan obravnave pa je potegnila bliskoma revolver ter hotela sodnika ustreliti. Ženo so izročili dež, sodišču v Pragi. — Strašen požar. Kakor poročajo iz Stanislava nastal je v vasi Bratkoviče strašen požar, kateri je uničil vse hiše. Od 180 zgoreUh hiš je bilo zavarovanih samo pet. — Anonimna pisma Iz Detmolda poročajo: Že več časa, piše »Lippische Landes-Ztg", so se trosila o dogodkih na dvoru in zlasti o posebno intimnih odncšajih na različne načine poročila mej občinstvo, pri tem so igrala anonimna, vsekakor ženska pisma zlasti veliko vlogo. Pisateljice dotičnih pisem znajo prav spretno sukati pero ter poznajo najintimnejše skrivnosti tn nazore prvih oseb Pisma obsegajo sedaj ^prijateljski" svet, potem „dobroželjen" opomin, potem ogorčenosti polno pridigo radi kakega nemoralnega čina. Vse zasledovanje je bilo doslej zaman. Ta škandalna pisma v Del-moldu spominjajo na afero Kotze v Berolinu, pii kateri so se Širila taka pisma o dvoru v Berolinu. — Lakota na Ruskem. V provincijah nagonski, permski, sibirski, saratovski in ufski je tudi letos beda silna. Da se odvrne huda lakota, bo morala vlada vsaj 5,600.000 stotov žita poslati v te kraje samo za ljudi, ne glede na krmo ki jo potrebuje živina. Za setev bode treba vse dobiti od drugod Da konji ne poginejo, je sklenila vlada, da jih preživi v velikih državnih hlevih do začetka poljskih del. — Nečloveški stariši. V soboto so našli devetletno hčerko poštnega oficijala Rud. Kutschere mrtvo na postelji. Ubogo dekle je imelo namreč mačeho, ketera jo je na vse možne načine mučila, da je morala v bolnico, kjer je ostala skoro leto dnij in kjer se jej je veliko boljše godilo — nego doma. Mačeha in njen pravi oče sta jo tako pretepala ter jo puščala skoro popolnoma brez hrane, da ]e deklica končno morala podleči hudim bolečinam. Dva njena starejša brata sta bila prisiljena krasti in prosjačiti, da nista gladu umrla. Ko je nedavno pripeljal redar 14letnega Avgusta domov k očetu, da ga kaznuje, ker je prosjačil, privezal ga je gro-zovitnež iztegnjenega z vrmi na postelj, kjer je moral 6 dnij nepremično brez hrane ležati. Poleg njega pa je postavil klobaso in kos kruha, katerega seveda deček ni mogel doseči. Ljudje 80 bili radi takega nečloveškega ravnanja silno nevoljni ko pa so izvedeli za smrt deklice, zbralo se jih je nad dve sto pred hišo. kjer so silno razgrajali. — Kokoši v Kini. Popotnik pripoveduje, daje povsod spoznaval kokoši kot jako pridne, pripravne živali v vsakem oziru, bivajoč v Kini pa je zvedel za neko posebno porabo kokošij v teh krajih. Na poseben način premotijo namreč kokljo, da vali ribja jajca. Poročevalec pravi, da ribja jajca Kitajci devajo v lupino kokošjih jajc, jo dobro zapazijo ter jajca podtaknejo pod kokoš, čez nekaj časa vzamejo ribjo zalego iz jajc ter jo denejo v plitev ribnik, kjer se ribe sončijo, dokler niso toliko krepke, da jih denejo v jezero ali reko. Ako se ne izvale ribe, se pa — race. — Raj za ženske. V mestu Johannesbergu v južni Afriki se je razcvetel živahen promet z zlatom. Zato dero tje ljudje z vseh stranij sveta: Tu so visokorasli Hinduji, Hoten-toti, Kitajci, Nemci, židje, Perzijani — vseh preveč, le žensk nimajo. Na dvajset moških se šteje jedna ženska. Treba je tam ženski reči le besedico — in dobi bogatega ženina. — Svetovni jezik. Za jednoten jezik vsega človeštva so se že mnogi trudili. Znani so poskusi z volapllkom in es-perantom, ki niso dosegli namena. Mnogi pravijo, da je angleški jezik prihodnji svetovni jezik, ker je že sedaj najbljo razširjen. A angleški učenjak M. EUis pravi, da je angleški jezik najmanj sposoben za to iz sledečih razlogov: Največ jecljavcev ie tam, kjer se govori angleško, Angleži samo svoj jezik jako slabo znajo in govore, med govorico višjih in nižjih slojev je tolik razloček, da se komaj razumejo. Najbolj logični jezik se zdi Ellisu Španski jezik. — Zavetišče za slovenska dekleta v Afriki, Iz Aleksandrije se poroča, da so tam slovenski in hrvatski rodoljubi ustanovili svoj čas društvo za vzajemno podporo Slovencev in Hrvatov, s posebnim ozirom na slovenska dekleta katerih je po vsem Egiptu jako mnogo, menda do 4000. Po rodoljubni podpori v Egiptu naseljenih Hrvatov in Slovencev je lepo uspevalo, storilo mnogo dobrega in ustanovilo svoje posebno zavetišče. Povodom cesarjevega jubileja je avstrijska kolonija v Aleksandriji zložila blizu 40.000 gld. in jih darovalo zavetišču, katero so za slovenska dekleta ustanovili Hrvatje ih Slovenci. Zavetišče nosi ime cesarjevo V njem se nahaja 50 postelj. Tu stanujejo Slovenke, ki nimajo službe, tu so preskrbljene tudi za slučaj bolezni. Zavetišče je lepo urejeno in ima tudi prostore za zabavo, čitalnico itd. če kdo, so si v Egibtu živeči Hrvatje in Slovenci zaslužili hvaležnost vsega slovenskegn naroda, saj so zavetiščem oteli mnogo slovenskih deklet pogube in jim ugladili pot do boljše eksistence. — Gosji roman. Da je gosjak zvest pokrovitelj in pogumen branitelj svoje izvoljene goske, to je stara stvar. V Vasi Stetten na Hohenzollenškem pa živi gosjak, kateremu ga pa pač ni dobiti vrstnika. Ta gosjak si ni izbral goske iz svoje črede, ampak gosko, katera stanuje celih 300 metrov od njegovega hleva, na drugem koncu vasi. Ta oddaljenost pa ne ovira gosje ljubezni. Vsako jutro, čim se odpro vrata, pohiti gosjak doli proti koncu vasi, goska pa caplja njemu na- • sproti. Navadno se srečata sredi pota in ostaneta potem ves dan skupaj. Zvečer spremlja gosjak svojo izvoljenko domov, čaka, da se umakne v svoj hlev in da zapro vrata za njo, ter stoji navadno še celo uro na straži pred njeno hišo, predno se vrne domov. Časih pa se zgodi, da spremi goska gosjaka na njegov dom in da prenoči v njegovem hlevu ta roman traja že pet let in se, kakor poroča berolinski list „Tagliche Eund-schau" ponavlja dan na dan. — Velik požar. V Hontu na Ogerskem so v nedeljo z žveplenkami igrajoči se otroci zanetili ogenj, kateri se je vsled vetra hitro razširil. Zgorelo je 51 hiš in mnogo gospodarskih poslopij. Neka stara žena se ni mogla rešiti in je zgorela. Skoda je ogromna. — Zaklad v stolu. V Parizu je neka šivilja pri znanem „tandlarju" nakupila različnega pohištva. Ko so to pohištvo peljah na njen dom, padel je z voza stol in se je zlomil. Kako so ljudje strmeli, ko so videli da se je iz zlomljene stolove noge vsulo vse polno biserov in dragih kamnov. Šivilja seveda pravi, da so njeni, tandlar pa, da so njegovi, vsled česar pride stvar pred sodišče. — Ljubosumen soprog. Na Dunaju službujoči železničar Jakob Pugalič, rodom Slovenec, je bil že dlje časa nekoliko zmešan domišljal je, da mu je žena nezvesta in je revo radi tega silno preganjal. Te dni jo je napadel z britvijo in jej hotel glavo odrezati. Žena, dasi smrtnonevarno ranjena se je moža ubranila, na kar je ta sebi vrat prerezal ter mrtev oblešal na loči mesta. — Vseučilšče v Srbiji. Zakon o osnovanju vseučilišča kralja Aleksandra I je predložen narodni skupščini ter bo potrjen in proglašen dne 18. t. m. — Število devet igralo je v življenji sedanje angleške kraljice Viktorije važno vlogo. Kraljica je bila rojena 1. 1819. Istega leta je bil rojen tudi njen pokojni soprog. Prestol je zasedla v starosti 19 let in je po veliki revoluciji. 1. 1688 deveti vladar. Njen najstarejši sin princ Waleški, je 509 bil rojen 9. Novembra, in njegova soproga, hči danskega kralja Kristijana IX. je bila stara 19 let, ko se je omožila. Takih vzgledov je lahko navesti Se več. — Nenavadno ležišče. V Varšavi je bilo te dni na javni ulici videti čudni prizor. Na kmetskem vozičku je ležala odprta krsta, v krsti pa je ležal sivolas mož, ki je prav rav-nošdušno gledal zijajoče množico, dočim je mlad kmet vodil konja za uzdo. Eedar je mladega kmeta ustavil in ga začel izpraševati, kaj to pomeni Mladi kmetovalec je povedal, da je bil njegov, v krsti ležeči oče v bolnici in da ga pelje zdaj domov, a ker bo stari itak kmalu umrl, kupil je kar spotoma krsto in starega vanjo položil, da se rahleje pelje. Eedar je seveda ukazaL da se mora staremu možu pripraviti primernejše ležišče. — Francoske ječe M^sto Pariz je prodalo podjetnikom skoro vse kaznilnice, ki se nahajajo v sredini mesta, ker hoče te kaznilnice prestaviti izven mesta. Prodane ječe vzbujajo večinoma velikih zgodovinskih spominov. Jedna najznamenitejših je St Pelagie, v kateri je bilo zaprtih svoj čas več slavnih francoskih pisateljev in novinarjev ter mnogo državnikov in politikov, osobito za časa cesarja Napoleona III. Jeden poslednjih je bil v tej ječi zaprt Henri Eochenfort, dočim so nekoč dihali zrak med temi zidinami; Leon Gambetta, senator Eanc, katerega so bili 1. 1871. > bsodili na smrt pa ga zopet pomilostili, delje ustanovitelj lista „Figaro" Vilesse-ment, časnikar Jules Grirardiu, državnik Jules Faure, sedanji minister mornarice Lockroy, pisatelja Dumas, oČe in sin, ter Še več drugih. V kaznilnici Conciergerie je bila zaprta nesrečna kraljica Marija Antonijeta, zatem Eobospierre, Corday, Scharlota, Napoleon III. predno je prišel na prestol, sedanji princ Orleanski, knez Jerome in mnogo druzih Vse te ječe se sedaj podrejo in na zemljiščih hočejo špekulantje napraviti razna podjetja — Požar v gozdu Dne 17. novembra si je 91etna pastarica Mara Basič iz Lilšanja pri Zvorniku na Hrvatskem zakurila na paši, da bi se grela. Ker je pihal močan veter se je vnel gozd bega Husejina Kulinovica iz Travnika Gozd je skoro popolnoma pogorel Okolo 300 000 kvadratnih met- rov gozda je uničenih, Ogromna škoda, ki je nastala po tem požaru, se doslej še ni mogla določiti, a se ceni nad mili_ ion gold.