PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 119 (7613) TRST, sreda, 27. maja 1970 PRIČETEK^ ZASEDANJA MINISTRSKEGA SVETA NATO V RIMU Različna stališča glede osnovnega vprašanja odnosov z Vzhodom in evropske konference Kritike grškega polkovniškega režima - Govor Humorja, ki se je izognil bistvenim vprašanjem Protestne manifestacije mladincev in stališče partizanov RIM, 26. ____ Danes se je pričelo v Rimu zasedanje atlantskega •veta in to v dokaj napetem ozračju mladinskega oporekanja ter •ploinega italijanskega predvolilnega položaja. Zasedanje se je pričelo v veliki kongresni dvorani EUR, kjer so bili prisotni predstavniki petnajstih držav članic, ki jih pretežno zastopajo zunanji ministri. Za predsedniško mizo je vodil »»sedanje predsedujoči po vrsti j more priti do resnih razgovorov, islandski zunanji minister Jonsson, Pfisotna pa sta bila tudi generalni *»inik zavezništva Brosio ter pred-•»dnik italijanske vlade Rumor. V dvorani je bilo med uvodno svečanostjo poleg delegatov tudi 150 i-t*lijanskih in tujih dopisnikov. Zasedanje NATO je otvoril predsednik italijanske vlade Rumor, ki je prebral uvodni govor. Rumor je bil zadržan, pri čemer je nedvomno odigralo določeno vlogo dejstvo, da 1* govoril ob najbolj vročem razdobju volilne kampanje v Italiji. Rumor se je uvodoma spomnil na Podobno zasedanje, ki je bilo pred devetnajstimi leti v Rimu in nato dejal, da se sedanje zasedanje vrši v bistveno drugačnem svetovnem Položaju. V teh dvajsetih letih pa •teni Rumor, da je šlo za skupno voljo po obrambi in po zagotovitvi •turu. Zavezništvo je torej zagotovilo varnost in omogočilo dolgo razdobje gradnje. Rumor je tudi podčrtal obrambni »načaj zavezništva, ki pa mora imeti širše poglede in je treba s pojmom obravnavati prihodnost. Zadnji del svojega govora pa je dokler ne bo sovražnik prepričan, da mora upoštevati njih »resna o-pozorila*. Nixon tudi piše, da bodo nadaljevali z »vietnamizacijo vojne* in da bodo umikali ameriške sile po programu, ki so ga napovedali 20. aprila. Nato se je pričelo zasedanje zunanjih minsitrov, ki se je nanašalo skoraj izključno na vprašanje evropske konference o varnosti, odnosno na bistveno vprašanje odnosov s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodno - evropskimi državami. Pri tem so prišla do izraza različna stališča, saj gre za države, ki se zavzemajo za tak razgovor in ki zelo odprto obravnavajo celotno vprašanje, po drugi strani pa tudi za države, kot sta na primer Grčija in Portugalska, ki zavračata kakršnokoli možnost razgovora. Belgijski zunanji minister Harmel je dejal, da bi bila primerna trojna pobuda atlantskega zavezništva: 1. vse zainteresirane stranke je treba pozvati na pogajanja, da se zmanjša obseg oboroženih sil v središču Evrope. 2. Treba se je zavzeti za izboljšanje sodelovanja v Evropi in posvMil konkretnejšim «*-»* g«k7*»S=2S lunjem/ ki jih je razvil kasneje na seji zunanjih ministrov za Italijo *uuanji minister Moro. Takoj za Rumor jem je spregovoril predsedujoči Jonsson, ki se je ^hvalil italijanski vladi za «topel si)rejem in za način, kake je orga-Ubirala konferenco*. Jonsson je de-1*1. da je moč zavezništva v dejstvu, da je znalo združiti enotnost v. ličnosti ter da je NATO ures-U^ila svoj namen, ko je zagotovi kolektivno obrambo in da je •»stoj NATO še vedno nujen. Predsednik je nato dejal, da uživa T^ropa relativni mir, medtem ko rajajo na različnih predelih sve-•* še vedno resne napetosti. . končno je govoril o nalogah NATO ^ o perspektivah iskanja miru ge-^taini tajnik NATO Ma-nlio Bro-Sl°. ki je dejal da sta dve glavni halogi NATO v obrambi in v iska-J}1U pomirjenja. Brosio je dejal, da uržave NATO niso zavrnile budim-{ganskega poziva o evropski varati in o evropskem sodelovanju Ju da preučujejo zapletene zadeve. ki_ grenel stiki z vladami, ki naj obravnavajo možnost, da se prično pogajanja o predlogih NATO. Britanski zunanji minister Ste-ward je šel še dalje in je predlagal, da bi se ustanovilo stalno komisijo, ki naj preučuje odnose z vzhodom in ki naj bo v nevtralnem mestu, kot sta na primer Ženeva ali Helsinki. Stevvard je mnenja, da je treba ta sklep sprejeti čimprej in to še predno se bodo zunanji ministri vrnili v svoje prestolnice. Zapadno nemški minister Scheel ni hotel obravnavati vprašanj postopka in je izjavil, da njegova vlada podpira vse pobude za stike med Vzhodom in Zahodom. Ameriški zunanji minister Ro-gers je mnenja, da še ni prišel čas, ko se lahko sklepa o evropski konferenci o varnosti in je torej zavrnil možnost sklicanja talke konference. Rogers je dejal, da dokazuje pogodba, ki je bila podpisana med CSSR in SZ, da namerava Sovjetska zveza ohraniti svoj vojaški potencial v CSSR. Nato je nadaljeval, da obstaja na Vzho- in da 80 povezane s sklicanjem te kon- i. 'ence. Zavrnil pa je možnost, da du močan vojaški potencial m ua ' »e obramba »svobodnega sveta j m0ra zato tudi NATO ohraniti tl», kar pomeni sprejetje sprejemljivega dnevnega reda in nekaj konkretnih predhodnih dogovorov. Govoril je tudi o položaju na Sredozemlju in o sovjetski vojaški prisotnosti. Moro ni omenil Grčije. Že danes je prišlo v Rimu do demonstracij v zvezi s konferenco NATO, ko so se na Trgu San Paolo zbrali mladinci študentskega gibanja, ki so skušali ustvariti povorko, ki naj bi se usmerila proti EUR. Policija je nastopila z izredno močnimi silami in je z uporabo vseh sredstev preprečila ,da bi prišlo do demonstracij na področju EUR. Demonstracije so trajale dalj časa. Jutri bo širše zborovanje in manifestacije, pri katerih sodelujejo v Rimu in v Milanu tudi vse tri sindikalne organizacije. Vsedržavni odbor partizanskega združenja ANPI je naslovil zunanjemu ministru Moru odprto pismo, v katerem ugotavljajo, da se ne morejo strinjati z logiko blokov in protestirajo proti prisotnosti NATO v državah s fašističnim režimom, kot sta Grčija in Portugalska. AN nestijo za politične jetnike v Grčiji. Gromiko v ponedeljek obišče Pariz PARIZ, 26. — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko bo v ponedeljek priletel v francosko prestolnico na uradni obisk. Pogovarjal se bo s svojim francoskim kolegom o položaju v Evropi, evropski varnosti in nemški politiki, položaju na Srednjem vzhodu na azij-PI paziva vlado, da ob tej prilož-1 skem jugovzhodu in v Kambodži nosti uradno zahteva splošno am- J ter odnosih med SZ in Francijo. STALNO ZAOSTROVANJE POLITIČNEGA VZDUŠJA Enotna protifašistična manifestacija odgovor izzivanju škvadristov v Milanu Govor sen. Banfija - De Mariino očita PSU, da je za «represivno državo» Odgovor Fiatovih delavcev na protisindikalne izjave ministra Donat Cattina Vatikanski predvolilni radijski poseg - groba kršitev konkordata MILAN, 26. — V odgovor na šfcvndristične izgrede, Id so jih fašistični mladiinci uprizorili v ponedeljek, po zborovanju tajnika MSI Atmirairteja, med katerim je bil apusfcošen sedež ANPI, se je zbralo včeraj v prestolnici Lombardije nekaj tisoč bivših partizanov, pridružilo pa se jim je še več tisoč mladih in študentov, ki so se bili prej zbrali pred univerzo. Zbranim, ki so skandirali po milanskih ulicah gesla proti fašizmu, kot ((Fašisti, mrhovina, vrnite se v greznice«. «Ne polkovnikom’/), «Ne fašističnemu škvadri-zmu», je spregovoril predsednik ANPPIA senator Bamfi, ki je med drugim poudaril misel, da «skuša italijanski neafašdzem izkoristiti predvolilno vzdušje in ustvariti po- mnili.. ZAPLETEN POLITIČNI POLOŽAJ V LIBANONU Velika splošna solidarnostna stavka z begunci z južnih mejnih področij Napredne stranke zahtevajo pridružitev Libanona k južni fronti pj*oti Izraelu in orožje iz socialističnih držav ■ Vlada bo zaprosila Tunizijo in Maroko, naj pošljeta svoje čete v Libanon na mejo z Izraelom goje za izrivanje in ustrahovanje. Namen tega ustrahovanja ni bil povedan, toda jasno je, da si fašistične sile ne želijo demokrat ič- ko, ki bo ((pojasnila Italijanom pomen volitev 7. junija«. Rubrik* bo prenehala 5. junija, ko se bo prenehala v Italiji volilna kampa- oblasti proti temu poskusu kršenja samostojnosti Italije in konkordata samega, saj je bilo takoj jasno, da bodo vatikanske oddaje koristile samo ena izmed strank. KD pripravlja medtem v Rimu veliko demonstracijo proti razpo-roki, na kateri bo govoril ((spreobrnjeni« La Pira, bivši florentiRi siki župan. Vse pa kaže, da se ACLI, katoliška akcija in socialna služba ne bodo udeležile manifestacije. BEJRUT, 26. — Na pobudo predsednika sveta skupnosti muslimanov žitov Imama Mussa Al Saderja je bila danes v Libanonu splošna stavka, kateri so se pridružile vse politične stranke in verske skupnosti ter palestinski begunci. Stavka je bila proglašena v znak solidarnosti z libanonskim prebivalstvom južnih pokrajin. V Bejrutu je bila stavka popolna. Noben časopis ni izšel, vse tržnice in vse trgovine so bile zaprte, vsa gospodarska dejavnost v mestu je bila ustavljena. Oblasti so ustavile ves letalski promet in so ^tvorila na drugačen način z ilu- «ravnotežje sil«. Vendar pa je tre-/•fhimi in nepomembnimi rešitva-1 sporočiti vzhodnim državam, /J1*- Zaradi tega mora po njegovem da je predlog o uravnovešenem m jj^oju še nadalje obstajati NATO,j nadzorovanem omejevanju oboroži-ne bo v Evropi zagotovlje- j tVe zelo resen in da čakajo na J? bovo ravnotežje in dokler ne bo I njjj) odgovore, o^jala gotovost, da sta dve veliki j zanimivi sta bili izjavi danskega Pripravljeni prispevati k temu m norveškega zunanjega ministra, r®vnotežju. | k: sta oba obravnavala na različne Uvodna svečanost se je zaključila I načine grški polkovniški režim, i,izvorom Brosia, nakar so se „,.°j sestali zunanji ministri na jjlPth sestanku. Osnovni vprašanji ?Jgovora sta bili: odnosi med vzho-» •*• m zahodom v perspektivi raz-m možnost evropske konfe-7.Ce o kolektivni varnosti. y/Ja seji zunanjih ministrov je u-k?0rna prečital ameriški državni to-!n k Rogers pismo predsednika duje po v x°na o ameriškem stališču v NATO. Zunanja minister Holand-J/hbodži, pri čemer je Nixon upo-1 ske Luns je končno omenil, da najbolj optimistični ton in do-1 grško ljudstvo visoko upošteva na- ' čela demokracije in svobode in da dovolile samo pristanek letal, ki so prišla v Bejrut. Na tisoče palestinskih beguncev pa je blokiralo cesto, ki vozi iz mesta na letališče. Medtem so skupine mladincev zgradile na bejrutskih ulicah manjše barikade iz kamenja, da bi preprečile tudi promet zasebnih avtomobilov. Policija je hotela barikade odstraniti, kar so jim mladinci preprečili. Med stavko ni prišlo do nobenih incidentov. Ob proglasitvi stavke je vodja muslimanov šitov naslovil na vse libanonsko prebivalstvo poziv, v katerem ugotavlja, da se oblasti ne zanimajo za vprašanja južnega Libanona in za nevarnost, ki preti temu delu države. Njegov poziv je naletel na odobravanje med vsem libanonskim prebivalstvom. Da bi ne prišlo do neredov je Al Sader pozval prebivalstvo, naj ne prireja demonstracij in pokaže s tem svojo nacionalno zavest. Poleg sindikalnih in strokovnih nes pojavile v Bejrutu manjše skupine demonstrantov, ki so zahtevali orožje za boj proti Izraelcem. Podobne demonstracije so bile tudi v drugih libanonskih mestih. Med demonstracijami ni prišlo do incidentov, ker so bili demonstranti zelo disciplinirani. Okrog 500 beguncev iz južnih mejnih vasi je demonstriralo pred parlamentom. Medtem je napredna socialistična stranka, ki jo vodi notranji mini- organizacij so se veliki stavki, ki! ster Joumblatt, razdelila letake, v je zajela vso državo, pridružile tudi organizacije trgovcev in vse politične in verske skupnosti. Vsi so objavili pozive na svoje člane, naj izrazijo solidarnost s prebivalci prizadetih južnih področij, ki jih stalno ogrožajo Izraelci s svojimi vojaškimi vdori. Poleg tega večina organizacij zahteva tudi u-krepe za utrditev sodelovanja med Libanonom in ostalimi arabskimi državami, gradnjo zasilnih stanovanj za begunce ter uvedbo davka na visoke dohodke za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Kljub pozivu, naj prebivalci ne prirejajo demonstracij, so se da- Danskega zunanjega ministra Paula Hartlinga Je parlament izrecno zadolžil, da je govoril o tem vprašanju in da je pozval vse države članice NATO, da prenehajo dobavljati orožje grškemu režimu, dokler ne bodo obnovili demokratičnega ustroja. Norvežan Stray pa je obžaloval, da se Grčija ne zgle-demokratičnih načelih J neverjetne trditve. a;Xr>n pravi, da je treba ameri-1 upa, da se bodo ta načela obnovi-stališče do Kambodže poveza-! la v tistih državah, kjer Jih krši- n' * ameriško politiko v Aziji in jo. pacifiku Ta politika temelji na Povsem logično Je grški pred-.ptovaniu suverenosti neodivsno- stavntk Pipmells izrazil «resne dvoji’ in zemeljske integritete Kambod-: me o možnosti razgovora med v okvin, sedanjih meja. Nixon i Vzhodom in Zahodom« in da Je H, da so bili zelo zaskrbljeni za- j zaradi tega po njih mnenju nepri- strl'-! '^oriščanja" "tega” ozemlja s j merna^ evropsm ta*««**. (an> komunistov. Po ameriškem vT/U” naj bi postala Kambodža Ka baza za komunistične napade in da se je položaj Cno poslabšal 20. aprila. O- 3? v.>et Sstičn Vietnam »slabšal 20. aprila, e bil v logističnih si »v- sovražnika. Nixon je v tej obtožbe pa Je odgovoril, Na da se NATO ne sme vmešavati v notranje zadeve držav članic. Portugalec Patricio je mnenja, da se ni nič spremenilo v sovjetski politiki »tH^navedel naslednje podatke o | inimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiUMHinroniuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiH V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ Izredno živahna razprava o gospodarski konjunkturi Poslanci zahtevali ukrepe proti višanju cen > ciljTbTv UgistS sred * da bi britanskega pretiva- C,,J Je ni1 v 'ORisiitnin »reu samo lluzije ter zaradi tega seveda za Portugalsko vniaških ooeraciiah v sPloh nlma smlsla govoriti o ev-■S1^' do 25. minister Schu- fSa,26edtl'm-milij°naV 600 ice | skUcenteiTkanferenaB, koUkor° bo C- * m minometalce, I dok^a> da razde]ltev Evrope in C ’ZSlrf ^v’ 4"?LnU>n „t'Ža sveta na bloke ni nekaj dokončne-'š DriWt' ?’U 80 7,900 pa:rr I ga Resno je kritiziral ameriško žkimZOn 'e napada'ec . ge premosti «startdčni položaj«, ki Se ne^-mr”h ti iih sreča se Je ustvaril v Evropi, z dinamič- M fih no* kl |.,.h rfV nlm, in Je v tej zvezi navedel raz- 0 v uradnih poročilih p id jih Je imel v Budimpe- •5*5o«.« SJn. ^craci>"kon(ale konre ome,ttvwn1 * obra/loMtvI]/,. da ^ '“J® ter Ta % prepričan, da ne, treba konferenco (.dobro pripravi- (Od našega dopisnika) V današnji razpravi o gospodarskih gibanjih v letošnjem letu so poslanci za gospodarsko politiko in finance sveta narodov zahtevali od zveznega izvršnega sveta širša in točnejša pojasnila in ocenitve o sedanjih gibanjih, posebno o vzrokih povečanja cen in življenjskih stroškov in povečanja investicijske potrošnje. Poslanci so ugotovili, da se nekateri pomembni smotri gospodarske politike, kot so povečanje pro izvodnje, zaposlenosti, produktivnosti in izvoza uresničujejo, kritizirali pa so zvezno upravo, da ni dala ustreznih analiz, na osnovi katerih je bilo to povečanje doseženo. Zvezni zavod je predlagal, da se z upravnimi ukrepi prepreči povišanje cen kruha in mesa in da se moratorij za povišanje najemnine za stanovanja podaljša do konca leta. Posebno živahno razpravo je povzročil podatek, da so se dohodki zveznega proračuna v prvih treh mesecih povečali v primerjavi z lanskimi za 13 odstotkov, a dohodki družbeno - politrčnih skupnosti celo za 33,8 odstotkov. Glede uporabe tega presežka so bila mišljenja različna. Medtem ko so nekateri predlagali, da se ta sredstva blokirajo in da se uporabijo za kritje izgub v gospodarskih podjetjih in podob no, je bila večfna za to, da se preuči možnost, da se povečanje proračunskih dohodkov prepreči z zmanjšanjem mere prispevka na o sebne dohodke in na ta način ob čutno razbremeni gospodarstvo. Zastopnica zveznega izvršnega j sveta Marijana Krstinič je obvesti la poslance, da je zvezni izvršni svet na zadnji seji zavzel odločno stališče proti povišanju cen in da bo v kratkem sestanek z zastopniki velikih mest in družbeno - politič nih organizacij, na katerem bode proučili stanje na trgu in se dogovorili glede nadaljnje politike cen. Živahna je bila tudi razprava o vprašanju odhoda visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev na začasno delo v inozemstvo. Ugotovljeno je bilo, da so zadnje čase v mnogih podjetjih mnogi visoko kva lificirani delavci odpovedali delo in se pripravljajo na odhod na delo v inozemstvo. Nekateri poslanoi so predlagali, da se nadaljnji odhod kvalificiranih delavcev v inozemstvo prepreči ne le z gospodarskimi u-krepi (povečanje osebnih dohodkov) temveč tudi z drugimi ukrepi. B. B. katerih zahteva takojšen prihod v Libanon oboroženih sil iz drugih arabskih držav za zavarovanje meje z Izraelom. V letakih je rečeno, da te oborožene sile ne smejo pripadati arabskim državam, ki so neposredno v spopadu z Izraelom, in sicer Egiptu, Siriji, Iraku in Jordaniji. Joumblatt je danes izjavil, da libanonsko javno mnenje obsoja neorganizirane vojaške akcije nekaterih skupin palestinskih gverilcev, kot na primer nedavni napad na avtobus izraelskih šolarjev. Poleg tega je poudaril, da je vlada sprejela vse možne ukrepe za pomoč prizadetemu prebivalstvu iz južnih pokrajin, in da so ži južni fronti proti Izraelu (ki jo sedaj sestavljajo Sirija, Jordanija ir Irak), kot odločujoči činitelj v neposrednem boju z Izraelom. Danes se je notranji minister Joublatt sestal v Bejrutu s predstavniki palestinskih odporniških organizacij in jih pozval, naj ne povzročajo oboroženih spopadov na izraelski meji ,da se omogoči popuščanje sedanje napetosti. Medtem so Izraelci danes z malimi patruljami ponovno vdrli na več krajih za nekaj sto metrov na libanonsko ozemlje, »da nadzorujejo mejo med Libanonom in Izraelom proti morebitnim napadom palestinskih gverilceV na izraelske vasi in prebivalstvo ob mgji», kot pravijo v Tel Avivu. Očividno je, da Izraelci na vse načine pritiskajo na Libanon, da bi ga ločile od ostalih arabskih držav. Toda njihovi napadi v zadnjih časih so povzročili med libanonskim prebivalstvom večjo enotnost in odpor, kar rtih volitev, ker nočejo, da bd ljud- nja, toda predstavniki strank, 1 sfevo samo izrazilo svoje želje, ker 1 izjemo KD, so že protestirala in hočejo zavreti napredek ljudskih I zahtevah poseg najvišjih državnih strank, ki se zavzemajo za tiste reforme, za katere se bojujejo delavci«. Sen. Ardaldo Banfi, ki je bral pismo antifašističnih zvez, je nadaljeval: ((Novofašističnl desnici so spodletele špekulacije po smrti a gemta Annarumme, po atentatih z bombami v Milanu, ki so jih sami postavili — kajti samo njim je kaj takega koristilo — in spodletela je tudi špekulacija o Val-predi, za katerega upajo na pozabljivost ljudi, ker ne vedo, kako opravičiti dejstvo, da je še v zaporu. Prav tako je spodletela špekulacija s Pineliijem, ki je žrtev fašističnega nasilja.« Pismo antifašističnih zvez se nadaljuje: «Namen fašistov je nasilje na trgih, izzivanje pod ščitom demokratičnosti drugih. Tem podležem je Milan rekel: dovolj!« Demonstracija je potekla brez incidentov in se je je udeležil tudi milanski župan, socialist Aniasi. Na govorice o možnih reakcionarnih pustolovščinah je med vrsticami odgovoril socialistični tajnik De Martino. Med nekim svojim govorom je namreč ostro polemiziral s socialdemokrati in jih obtožil, da skušajo pod socialdemokratsko etiketo pretihotapiti desničarsko politiko, ki gre od liberalne do fašistične. Omenil je predvsem težnje v PSU «po močni državi, po represivni državi« in ugotovil, da je močna samo tista država, ki z reformami ugodi zahtevam delavstva ter mu omogoči miren razvoj. Omenil je zahtevo PSU, da bi se razpustile zbornice in razpisale nove parlamentarne volitve v primeru zmage socialdemokratov in izrekel upanje, da bo prav ta zahteva, ki ne daje jamstva za nadaljevanje redne zakonodaje, prepričala volivce, koga ne smejo voliti. V polemiko o protisdndlkalnem nastopu ministra Donat Cattina so posegli tudi delavci v Fiatu, ki so Kongres komsomola MOSKVA, 26. — V veliki dvorani dvorca kongresov v Kremlju se je ob prisotnosti vodilne partijske in državniške trojke, Podgomi -Brežnjev - Kosigin, začel redni kongres komsomola. Udeležilo se ga je nad štiri tisoč delegatov, predstavnikov 27 milijonov članov te mladinske organizacije, katere kongres sicer ni izredno važen, je pa zanimiv pokazatelj vzdušja v KP SZ, nekaj mesecev pred začetkom 24. kongresa partije. V Beogradu gledališče «Bojan Stupica» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Na današnji žalni seji Jugoslovanskega dramskega gledališča so sklenili, da se novo gledališče, ki je bilo pred e-nim letom ustanovljeno in izgrajeno po ideji pokojnega upravnika Bojana Stupice, imenuje po njem. Gledališče »Bojan Stupica*, ki je bilo zgrajeno ob stavbi Jugoslovanskega dramskega gledališča, kot njegova komorna scena, s 227 sedeži, si je samo v nekaj mesecih (odprto je bilo 19. decembra lani) pridobilo veliko popularnost. Na komemorativni seji je o osebnosti Bojana Stupice govoril na-mu poslali vabilo, naj se udeleži | mestnik upravnika, njegov dolgolet-notranje skupščine in z njimi raz-1 ni sodelavec, igralec Marjan Lovrič. pravlja o svojih stališčih proti sindikalni enotnosti. Opozorili so ga, da poznajo delavci vrednote svobode in da zanje sami jamčijo, da pa odklanjajo vsak gospodarski napredek Italije, ki bi slonel na intenzivnejšem izkoriščanju. Poudaril je, da je bil Stupica čarovnik gledališča, najznačilnejša gledališka osebnost, za katerega »nemogoče* sploh ni obstajalo. Bojan Stupica, je dejal Lovrič, je režiral nad 500 predstav doma in v tujini, bil je igralec, scenograf, animator, tvorec treh gledališč, umetnik, ki Ostrejše polemike je zbudila ne-je pokazala današnja stavka in kar [ ka vatikanska pobuda, ki pomeni! nikdar ni zapustil svojega občin-je r m vidno predvsem iz stališč, ki dejansko kršitev konkordata. Vati-; stva, razen sedaj, ko je za vedno so jih zavzele vse libanonske po- kanski radio je namreč začel od- odšel. litične sile do Izraela. ' dajati predvolilno govorjeno rubri-1 B. B, Po vsej Indokini ostri boji proti ameriškim agresorjem ZDA bodo dobavile Kambodži orožje za skoraj pet milijard lir Že Zgradili zasilne prostore za 6800 ■ ni*ii|iiiir*iiniiiiiii»iiiimiiii«iii»iimm«uiin»i*niiiaiiiiiiMiiimmHim»iiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiimi»ii«uiiiiHiiiiiniiiiiii»»iiiiuiiii»* beguncev. V parlamentarnih krogih se je zvedelo, da je predsednik libanonske vlade Karami danes zvečer izjavil, da vlada proučuje možnost prihoda v Libanon tunizijskih in maroških oboroženih sil, ki naj bi bile razmeščene na meji z Izraelom. V tem pogledu bo libanonska vlada posredovala pri vladah Tunizije in Maroka. Predsednik vlade je poudaril, da bodo omenjeni sklep sprejeli že jutri, v četrtek pa ga bodo dali v odobritev parlamentu. Libanonski zunanji minister je danes naročil svojemu predstavniku pri združenih narodih naj sporoči glavnemu tajniku OZN in varnostnemu svetu vse podrobnosti o včerajšnjem vdoru izraelskih sil na libanonsko ozemlje. Zvečer so socialistična napredna stranka, libanonska komunistična stranka in baatska stranka objavile skupno poročilo, v katerem pozivajo vlado, naj zahteva orožje in drugo vojaško pomoč od socialističnih držav, zlasti pa od Sovjetske zveze. Poleg tega v poročilu SAJGON, 26. — V vsej Indokini i taborišče v bližini meje z Vietna se v teh dneh zaostruje odpor pro-1 mom. Američani so imeli šest mrt-ti ameriški agresiji: iz Južnega vih in 25 ranjenih. Lažje zgube so Vietnama, iz Kambodže in iz Laosa poročajo o hudih bojih med osvobodilnimi silami in ameriškimi vojaki ter njihovimi zavezniki. Najbolj vroč je položaj v Kambodži, kjer je v zadnjih štirih dneh prišlo do šestih velikih spopadov. Po ameriških poročilih je bilo v teh bojih 127 ameriških vojakov ubitih, 66 pa ranjenih. V 26 dneh, odkar so čete ZDA in Sajgona vkorakale v Kambodžo, so imeli Američani 216 mrtvih in 807 ranjenih. Danes je bil najhujši spopad v prvih jutranjih urah, ko so partizanske enote z raketami, ročnimi bombami in oov oVCovi A w T j/vh | I CULCvullUi lUvlUuu UUlilUulIU lil zahtevajo, naj se Libanon pridru-1 lahkim orožjem napadle ameriško Danes se je v Kartumu začelo zasedanje »malega arabskega vrha* med predsedniki ZAR, Libije In Sudana. Naser, Gedafi in Nimeiri so razpravljali o zadnjih vojaških in političnih dogodkih na Bližnjem vzhodu tor o predlogu libijskega predsednika, da bi vsi trije skupuj po konferenci obiskali arabske države. (Na sliki prebivalci v Kartumu pozdravljajo Naserja in Nimcirja) imeli Američani tudi na področju »ribičevega trnka*. V severovzhodni Kambodži so protivladne sile o-svojile mesto Stung Treng. O bojih okrog tega mesta za sedaj ni vesti. V Južnem Vietnamu so čete FNO napadle preteklo noč sedemnajst postojank, medtem ko poročajo o lažjih spopadih iz doline A Shau in iz področja južno od demilitarizira nega pasu. In končno še Laos: glasnik ameriškega poveljstva v Sajgonu je po vedal, da so »komunisti* zavzeli važno središče Attopeu, verjetno brez boja. Nad Laosom je bilo včeraj sestreljeno ameriško letalo tipa »phantom*, ki je strmoglavilo v Kitajsko morje. Posadko so rešiti. Na diplomatskem področju beležimo danes nadaljevanje razgovorov med kamboškim zunanjim ministrom Sambaurom in sajgonskimi voditelji za zopetno navezavo odnosov med Kambodžo in Južnim Vietnamom. O teh razgovorih ni vesti, zdi se pa, da ne potekajo povsem zadovoljivo. Zanimivo je, da so že pripravili skupno kamboško - juž-novietnamsko sporočilo, ki je napo vedovalo zopetno upostavitev diplomatskih stikov med obema državama: nekateri dopisniki so to vest že posredovali svojim agencijam, ko je bilo sporočilo preklicano, ukinjena pa je bila tudi napovedana tiskovna konferenca kamboškega zu nanjega ministra, na kateri bi moral Sambaur govoriti prav o odnosih med Sajgonom in Phnom Pen-hom. V nasprotnem taboru sta Severni Vietnam in LR Kitajska podpisala sporazum o dobavi vojaške in gospodarske pomoči Pekinga hanojski vladi. Poročilo je objavila agencija »Nova Kitajska*. polemike in ostre kritike na Nixono-vo politiko na arijskem Jugovzhodu. Te polemike so se še zaostrile po današnjem sporočilu državnega departmaja, da bodo ZDA dobavile Kambodži do 30. julija lahko orožje za skupnih 7.900.000 dolarjev, (skoraj pet mlijard lir). Predstavniki kongresa pripravljajo zakonske o-snutke, s katerimi naj bi onemogočili Beli hiši, da sprejme nove vojaške obveze v Indokini. Enega od teh osnutkov je predložilo danes 16 članov predstavniške zbornice, pri padnikov obeh ameriških strank: namen osnutka je prepovedati predsedniku, da bi poslal čete v tujino brez predhodnega dovoljenja kongresa, razen če ne bi bile ZDA napadene. Pred zunanjepolitično komisijo predstavniške zbornice, v kateri se nadaljuje razprava o Nixonovi politiki v Indokini, je danes govoril bivši ameriški veleposlanik pri OZN George Bali, ki je izrekel ostre kritike na račun intervencije v Kambodži. Sedanje vojaške operacije v tej državi, je dejal Bali, bodo imele hude posledice, ker ne bodo samo zavlačevale umika ameriških vojakov iz Južnega Vietnama, pač pa bodo tudi spodbudile Sovjetsko zvezo, da okrepi svoj vojaški prestiž na Srednjem vzhodu. Bali je obžaloval, da je Bela hiša pristala, da sajgonske čete ostanejo v Kambodži tudi po 30. juniju ter opozoril na starodavno nasprotstvo med Kambodžo in Južnim Vietnamom. Vietnam in Tajska, je dejal bivši diplomat, sta bolj zainteresirani za to, da bi si prisvojili nekatera kam-boška ozemlja, kot pa da bi branila to državo pred komunistično agresijo. Na koncu naj še omenimo, da je angleški pisatelj Graham Greene odstopil danes iz ameriške umetnostne akademije v znamenju prote- V ZDA se ». i sta proti »nenapovedani vojni*, ki medtem nadaljujejo | jo Američani vodijo v Indokini. 27. maja 1970 Vreme včeraj: Naj višja temperatura 20,7, najnižja 13,2, ob 19. uri 19,8 sto. pinje, zračni tlak 1017,7 redno sta novi ten, veter 22 km/h, severovzhod nik, posarjiezni sunki do 46 km/h vlaka 47 odst., nebo 8/10 poobiače no, morje rahlo razgibano, tempera tura morja 16,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 27. maja JANEZ Sence vzide ob 4.22 in zatone o 19 41 — Dolžina dneva 15.19 — tuna vzide ob 0.36 ta zatone ob 10.5B Jutri, ČETRTEK. 28. maja TELOVO DAN VOLITEV SE VEDNO BOLJ BLIŽA ZNAČILNA POLEMIKA MED SAMIMI LEVOSREDINSKIMI STRANKAMI Mlad demokristjanski govornik je očitaI socialdemokratom pretoga stališča Od volitev nas loči le še dobrih stvo. no sliši. Socialdemokratom je oči- deset dni in volilna kampanja postaja vsak dan bolj intenzivna, vsaj kar se števila zborovanj tiče. Čeprav so volitve upravne, pa je tema vseh govorov strogo politična in seveda polemična. Za PSI sta včeraj govorila na Trgu Goldoni pokrajinski tajnik Giu-ricin in Aldo Terpin. Giuricin je v zvezi s polemikami med PSI in KD dejal, da imata obe stranki v resnici pred seboj še mnoge skupne poti, toda da morajo biti odnosi med njima korektni ter da se mora KD odreči politiki prevladovanja. Terpin, ki je spregovoril v začetku zborovanja, pa je obravnaval predvsem gospodarska vprašanja mesta ter dejal, da bi morala biti ravno ta vprašanja preizkusni kamen resnične volje strank. Govorniki PSIUP so na včerajšnjih zborovanjih poudarjali, da so interesi skupnosti v nasprotju z interesi vladajočih skupin in da postajajo v zvezi s tem velikega pomena za spremembo položaja tudi pokrajinske volitve. V Nabrežini je imela KPI sekcij-sko skupščino, na kateri sta spregovorila poslanec Škerk in član tajništva federacije Tonel. Oba sta poudarila misel, da mora priti v Nabrežini do politične spremembe in s tem v zvezi naslovila drugim demokratičnim in ljudskim silam poziv, naj pokažejo svojo pripravljenost za obnovitev demokratične, napredne in slovenske občinske u-prave. Pri tem sta se obregnila ob socialno politiko prejšnje levosredinske uprave, ki je podvojila družinske dajatve, obenem pa zmanjšala davčni dohodek iz industrije. V ponedeljek zvečer pa sta v Sa-ležu govorila tajnik KPI Antonino Cuffaro in Stojan Spetič. Ta je govoril o politiki pokrajinske uprave do Slovencev in poudaril, kako so negativni samo italijanski pokrajinski kažipoti in table pred vasmi. Ti stoje poleg dvojezičnih napisov, ki so jih postavile demokratične občine. Do razpustitve pokrajinskega sveta, je dejal Spetič, pa je prišlo tudi po zaslugi predstavnika SSL v njem, ki je pristal na diskriminacijo svetovalcev KPI, med katerimi so bili trije Slovenci. Cuffaro pa je svoj govor posvetil važnosti protifašistične budnosti, ki mora spremljati družbena gibanja teh mesecev, brez katerih bi Italija ne napredovala. Opozoril je na reakcionarne poskuse, ki jih vedno navdihuje upanje po diskriminaciji komunistov. Za Skupno slovensko listo sta v Gabrovcu, Saležu, Zgoniku in Rep-niču včeraj govorila dr. Drago Le-eiša in Silvester Metlika. Prvi je v zvezi z občinskimi volitvami v zgoniški občini med drugim poudaril, da je glavna značilnost te liste ta, da so njeni kandidati mladi, da se zavedajo perečih vprašanj zgoniške občinske skupnosti, kot so potreba po zgraditvi infrastruktur, po nadaljnjem razvijanju prosvetno - kulturne in športne dejavnosti, odobritvi splošnega občinskega regulacijskega načrta, ki bo ustrezal potrebam sodobnega razvo ja občinske skupnosti in zanimanje za socialne probleme prebivalstva. Silvester Metlika pa je obravnaval program Skupne slovenske listo za pokrajino in zlasti probleme, ki zadevajo od blizu slovensko ljud- Za PSU sta govorila na Opčinah tal, da hočejo mehanično prenesti podžupan Lonza in odv. Floridan. Lonza je dejal, da je začela sedaj iz volilnih razlogov tudi Krščanska demokracija trditi, da «komunisti instrumentaiizirajo» stavke/ medtem ko je to izvirna trditev socialdemokratov. Tudi glede reform si socialdemokrati lastijo prvenstvo, češ da so postavljali te zahteve že takrat, ko je vodil stranko Saragat. Sedaj so vse stranke napisale na svoje prapore socialne reforme, svoj čas pa so socialdemokrate dolžili, da so konservativci. Lonza je tudi očital socialistom in delu demokristjanov, da se dobrikajo komunistom. Floridan pa je dejal, da je treba zaščititi slovensko manjšino na Krasu. Demokristjani potrjujejo vest, da bo v petek govoril zanje v Trstu vodja njihove parlamentarne skupine Andreotti. Včeraj je bila v Miljah manifestacija mladih de mokristjanov, katerim je govoril Gilberto Bonalumi iz Rima. V svojem govoru je obravnaval vsedržavne teme in se pritoževal, da so upravne volitve preveč spolitizirane. Bonalumi je dejal, da mora KD na vsedržavnem področju odbijati dvojni napad komunistov in social- osrednjo vladno formulo iz Rima na dežele, kar pomeni, le zaostrovati položaj in onemogočiti reševanje raznih nujnih vprašanj. Prof. Foschi pa je v svojem govoru očital socialistom, da si neupravičeno lastijo vse zasluge za odobritev nekaterih zakonov, medtem ko je bil na primer zakon o statutu delavcev sprejet z 217 glasovi, od katerih je bilo 188 demo-kristjanskih. Jutri, v četrtek ob 11. uri na Proseku (blizu postaje) KOMEMORACIJA obešenih talcev Govorili bodo Arturo Cala-bria (ANPI), Fausto Monfal-con (FIAP) In Vladimir Kenda (ANPI). Nastop pevskega zbora Vasilij Mirk in proseške godbe. Ob obletnici usmrtitve talcev prireja spominsko svečanost Odbor za proslave 25. obletnice osvoboditve. KRITIKE IN POROČILA Mojstrski koncert dirigenta Bauda Sinočnji koncert, ki je bil v gledališču Verdi v okviru spomladanske sezone, spada brez dvoma med dosedanje najboljše koncerte. To predvsem po zaslugi odličnega dirigenta Sergeja Bauda, ki je glasbenim ljubiteljem zelo znan, saj že dolgo let nastopa širom po svetu ter zelo pogosto tudi po televizijskih koncertnih predvajanjih. Občinstvo je dirigent osvojil že ob prvih taktih Hagdnove ^Simfonije op. 94 v G-duru», znano pod vzdevkom «Presenečenje». Delo je pod zelo dovršenim in izdelanim dirigentovim vodstvom zaživelo v vsej svoji vedrihi in prijetnosti. Prav tako je orkester zelo dobro podal Rave-lovo sklado «Le tombeau de Coupe-rin» in zelo zanimivo in učinkovito suito iz baleta «Bacco in Arian-na» Alberta Roussela. ki je bilo za tržaško občinstvo novost. Prav tako je bil novost za Trst tPrvi koncert za klavir in orkesten Sergeja Rahmaninova, v izvedbi katerega smo imeli priliko spoznati odlično pianistko Lauro de Fusco. Pianist ka. ki je še zelo mlada, je res izredno navdušila občinstvo, saj je tehnično izredno zahteven koncert (zaradi česar ga tudi izvajajo bolj malo) podala naramost z briljantno in kristalno tehniko, poleg tega pa zelo temperamentno. Mlada pianistka, ki je že prejela nekaj velikih priznanj na raznih tekmovanjih, in ki je dosegla že tudi velike uspehe po večjih mestih, je nedvomno zelo nadarjena glasbenica, čeprav se sedaj še vsa predaja čustveni plati skladb, kar priča tudi izbira koncerta Rahmaninova, v katerem je dovolj prilike za mladostno vrenje in prekipevanje v vseh treh stavkih; nedvomno se bo iz nje razvila še velika umetnica, predvsem ko se bo čustveno nekoliko umirila ter se predala globljemu in treznejšemu spoznavanju ter podajanju klavirskih umetnin. Po zelo navdušenem in nenehnem a-plavzu je pianistka dodala še eno skladbo. —edn— demokratov, kar se res nekam čud- ................................................... OB ROBU OBČNEGA ZBORA TRŽAŠKIH INDUSTRUCEV 42 odst. tržaške delovne sile je zaposlene v industriji V tržaški pokrajini je nad 72.000 upokojencev INPS - Narodni dohodek se na Tržaškem veča počasneje kakor v drugih pokrajinah Furlanije ■ Julijske krajine Na nedavnem občnem zboru Združenja industrijoev Iz tržaške pokrajine je predsednik dr. Mediano v daljšem paročdiliu prikazal sedanje stanje v tržaški industriji. V tej zvezi je naglasil, da se je obseg zaposlenosti v tej pridobitni panogi lani Iz meseca v mesec večal. s čimer je bila končno prekinjena težnja ustrezne krivulje, da se stalno pomika navzdol, kar se je dogajalo od leta 1964 dalje. V samem letu 1969 se je število zaposlenih v industriji na našem področju povečalo za 1100, medtem ko se je sikupno število novih delovnih mo«, zaposienih v tržaškem gospodarstvu nasploh povečalo v istem času le za 1000. To se pravi, je poudari! govornik, da je industrija lani pokrila tudi zgube, ki jih je zaposlenost utrpela v drugih gospodarskih panogah. Rezultat Je toliko bolj pomemben, ker se tržaška Industrija še ni preusmerila na nove proizvodnje po okrnitvi tukajšnjega ladjedel-stva, ker je Izpostavljena čedalje hujši konkurenci drugih industrijsko razvitih članic Evropske gospodarske skupnosti In ker se Ostale vesli Iz tržaške kronike berile na 6. strani končno nezadržno večajo tudi proizvodni stroški znotraj industrijske panoge, in sicer zlasti za delovno silo. Govornik Je omenil, da Je državna industrija v zadnjem letu pokazala nekaj novega elana — ter je v tej zvezi navedel pobuda Grandi Motori Trieste in zadnje naročilo za predelavo dveh ladij v ladjedelnici Sv. Marka — naglasil pa je, da se je za današnji razvoj Industrijskih dejavnosti na Tržaškem zahvalita predvsem zasebni industriji. Ta ima svoje težišče v Industrijski coni v Žavljah, kjer danes obratuje 127 tovarn in delavnic, v katerih je zaposlenih okoli 8000 delovnih mo«. Od leta 1964 dalje se je število obratov v Zavijali povečalo za okoli 50 enot. Govornik je naglasil, da je s tem zasebna industrija pokazala svojo vitalnost prav v času, ko Je sicer v gospodarstvu vladala neugodna konjunktura. Tržaška industrija pa se je od leta 1964 dalje ne samo večala ln razširjala — v tem času so se tudi nekateri obrati v mestu povečali in modernizirali — temveč tudi zadobivala nov ustroj. Predvsem se je v tem času znatno okrepila tekstilna Industrija, pri kateri se Je obseg zaposlene delovne sile v nekaj letih povečal na trikratno višino, znaten napredek pa so poleg tega zabeležile tudi kemijsko-farmaoevtska industrija, grafična in papirna industrija, industrija stekla, pridobivanje žlahtnega kamenja, proizvodnja likerjev, petrokemija ln v zadnjem času še elektronika. Približno 42 od sto vsega zaposlenega osebja na našem področju je danes v delovnem odnosu v industriji: od 88.390 zaposlenih konec lanskega leta jih je namreč industrija štela 37.088. V zadnjih letih se je zaposlenost gibala takole: Pravni večer v Slovenskem klubu Ne preveč številna, a vendar kvalificirana publika, je prisostvovala sinočnjemu torkovemu večeru, s katerim je Slovenski klub zaključil svojo letošnjo sezono. Ugledni gost kluba je bil univerzitetni profesor na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča dr. Peter Kobe, ki je predaval o temi: Človekove pravice iti svoboščine ter jugoslovanski kazenski postopek. Namen predavatelja je bil prikazati, kako se je jugoslovansko kazensko procesno pravo, predvsem v povojni dobi, vključilo v proces humanizacije in demokratizacije odnosov med človekom in družbo, v proces, katerega končni cilj je popolna osvoboditev človeka. V skopih obrisih je prof. Kobe orisal razvoj kazenskega procesnega prava od prvih povojnih let, ko so bili pri urejanju sodnega postopka Ppuščeni kriteriji buržoaznega prava po vzorcu sovjetske u-reditve, do faze iskanja originalne socialistične ureditve tega problema, pa do sedanjega stanja po temeljiti reformi, ki so jo v Jugoslaviji izdelali leta 1967. O zanimanju, s katerim so prisotni spremljali predavateljeva izvajanja, je pričela tudi še kar živahna debata, ki se je razvila ob zaključku večera. Na koncu se je predsednik Slovenskega kluba prof. Turina zahvalil predavatelju za o-bisk ter pozval prisotne, naj se 9. junija udeležijo občnega zbora kluba, ko bo podan obračun enega leta uspešnega delovanja te aktivne organizacije. Urnik trgovin na praznik Danes, sreda, bodo vse trgovine podaljšale večerni delovni urnik za pol ure; trgovine s prehrano in drogerije, ki so po navadi ob sredah popoldne zaprte, bodo danes poslovale ves dan. Mesnice bodo poslovale od 7.30 do 13. ure in od 17. do 19.30. Jutri, četrtek, Telovo. Vse trgovine bodo zaprte, razen pekam (7.30—12.), mlekarn (7,—12.), cvetličarn (8.—13.), slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi (8. do 21.30). GLASBENA MATICA Trst Jubilejna sezona 1969-70 Danes, 27. maja 1970 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma prva zaključna akademija Sodelujejo gojenci srednje šole Nada Žerjal-Zaghet, Mojca šiškovič in Ravel Kodrič — klavir. Irena Grafenauer (kot gost) — flavta in violinist Žarko Hrvatič, absolvent visoke šole, ki bo izvajal skladbe Vivaldija, J. S. Bacha in Pagandnija. Vljudno vabljeni Slovensko gledališče v Trstu Danes, 27. t. m. ob 20. uri v LJUBLJANI (Drama) IGNAZIO SILONE PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini! SAlv Jadran in Klub zamejskih študentov iz Ljubljane prirejata v nedeljo. 31. t.m. ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma večer o sodobnem gledališču in - njegovi vlogi. Sodeluje ljubljanska Mala drama z dedom Fernanda Arrabala ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR Nastopata Jurij Souček ln Janez Hočevar. Po predstavi prosta diskusija. Vstop izključno z vabili, ki jih dobite v Tržaški knjigami. EEBBSBmmm Osnovna Sola pri Domju vnbl na akademijo ob 25. obletnioi obnovitve slovenske šole na Tržaškem. Akademija bo v četrtek, 28. maja ob 17. uri v šolskih prostorih. «111»»»»»»» »»»»»»»»»»»....HIHIIIHHHIHHH.»HIHIIHHIHIHII.I.UIIIUIIMIIIIIIII..."»H»II»H DANES ŠTIRIURNA STAVKA ZASEBNIH AVTOBUSOV Popoln uspeh stavke mizarjev Prve skupščiue s sindikalisti Na skupščini v Ul. Pondares orisane zahteve delavcev lesne stroke - Stavka zasebnih avtobusnih podjetij od 10. do 14. ure > Delavci ladjedelnice «Navalgiuliano» 'm SMT soglašajo s stališčem sindikalnih «vrhov» - Razpored nadaljnjih skupščbi po tovarnah Leto Število Od tega zaposlenih v industri 1954 86.356 31.020 1955 85.321 33.007 1963 97.767 43.768 1964 96.474 42.817 1965 93.015 40.661 1966 91.781 39.494 1967 88.434 36.506 1968 87.827 36.434 1969 88.390 37.088 Iz navedenih podatkov je razvidno, da je bilo na našem področju glede zaposlitve najhujše v letu 1955, največje število delovnih moči v proizvodnji pa smo dosegli v letu pred gospodarskim zastojem, to je v letu 1963, ko smo se močno približali številu 100.000 zaposlenih. Na dan 31. decembra lanskega leta je bilo, kakor rečeno, v rednem delovnem odnosu na našem področju 88.390 ljudi od tega nekaj nad 37.000 v industriji. Struktura zaposlenosti v tržaški pokrajini pa je danes (po podatkih za 31. december 1969) naslednja: Tri so osnovne sindikalne vesti iz včerajšnje mestne kronike: stavka delavcev lesne industrije, začele so se skupščine v tovarnah o pogajanjih med sindikati in vlado in, končno, po načrtu razčlenjenih nastopov bo danes štiriurna stavka šoferjev zasebnih avtobusih prog. Stavka delavcev lesne industrije je v našem mestu v celoti uspela. Udeležilo se je kakih 600 delavcev, kar predstavlja skoraj 100-od-stotno udeležbo. Več je seveda bilo stavkajočih mizarjev v deželi, kjer je mizarska in tesarska stroka močnejša, saj je v manjših, tudi obrtniški'h podjetjih, zaposlenih skoraj 30 tisoč delavcev te stroke. Zjutraj je bila v dvorani »Di Vit torio* v Ul. Pondares 8 splošna skupščina stroke, na kateri so sindikalisti orisali zbranim delavcem razloge razbitja predhodnih pogajanj (razpravljali so namreč o tem, ali naj se pogajanja za obnovitev zapadle delovne pogodbe uradno odprejo ali ne) in točke sindikalne listine zahtev delodajalcem. Te so, po mnenju Crscentija (CGIL) in Degrassija (CISL) sledeče: sto lir poviška na uro, 40-urni in 5 dnevni delovni teden, normativna enakopravnost delavcev z uradniki glede bolezni in nezgod na delu, pri-znanje 14. plače, dopusti. Medtem ko so ostale zahteve po polnoma v skladu s splošrvmi tež njami, ki so se glede obnavljanja sindikalnih delovnih pogodb uveljavile že jeseni, je upravičena zahteva po znatnem povišku osnovne plače, ker je bila lesna stroka doslej med najbolj zapostavljenimi. Druga sindikalna vest pa zadeva šoferje in uslužbence zasebnih pre voznih podjetij, ki bodo danes, v skladu s pred nekaj dnevi objavljenim načrtom sindikalnih nasto pov, stavkali od 10. do 14. ure Prekinjene bodo torej skoraj vse prevozne zveze med Trstom in kra ško okolico in ostalim zaledjem. Začele so se tudi prve delavske skupščme v tržaških tovarnah Na njih razpravljajo delavci o stališčih sindikalnih vrhov po zaključku prvega kola pogajanj med sindikati in vlado. Obvestilo izletnikom v Rim Vie izletnik« v Rim in Neapelj prosimo, da dvignejo programe in bone za Izlet v upravi nalaga dnavnlka — Ul. Monteechl 6 danes 27, t. m. med 10.00 In 14.00 uro. Včeraj so se o teh stališčih opredelili delavca v ladjedelnici »Naval-giuliano» in tovarni tStabilimenti meccanici triestini*. V prvi je delovnemu kolektivu spregovorili v imenu sindikalnih organizacij tajnik tržaške FIOM Pino Burlo, v drugi pa Franc Ludovisi. V obeh primerih so se delavci strinjali s stališčem sindikatov in bili priprav ljeni na zaostritev boja, če bo vlada vztrajala pri svoji nepopustljivosti, se pravi neelastičnosti pri spre jemu njihovih zahtev po korenitih socialnih spremembah. Danes bodo skupščine delovnih kolektivov v naslednjih obratih in tovarnah: v škedenjski železarni »Italsider*, v tržaškem arzenalu »sv. Marka*, v CMI, »Italcantieri* -stolpu, v tovarnah »Orion*. Alfa Romeo - Ts, »Olivetti*. Zanetti Pro fili, pojutrišnjem pa še v tovarni strojev sv. Andreja, »Italcantieri«, ENCIFAP, FIAT Čampo Marzio, FIAT Grandi v Žavljah, Durissini, LIG, »Taurus*. V omenjenih tovarnah in obratih bodo skupščine v njihovi notranjo sti, za manjša podjetja in delavnice pa bo posvetovanja potekalo na splošnih skupščinah. Ti bosta dve' prva (za področje Čampo Marzio) v prostorih delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta, prihodnjo sredo ob 18. uri, druga pa v prostorih NDZ CGIL (za industrijsko področje v i Žavljah), PD »Ivan Cankar* Sv. Jakob — Trst V okviru 25-letni-ce osvoboditve in obnovitve slovenskih šol, bo danes, dne 27. tri. ob 20. uri v društvenih prostorih v Ulici Montecchi 6 predavanje Dra-ga Pahorja o šolstvu med NOB ter nastop otrok s komorno sliko «Poletne no« človeških saj». Vabljeni! Industrija 37.088 Trgovina 16.276 Obrt 5.688 Banke, zavar. 2.864 Kmetijstvo 143 Pomorstvo 2.805 Javne ustanove 23.411 Polzaposleni 115 88.390 Brezposelnih pa je bilo konec lanskega leta v tržaški pokrajini 3586. Da se tržaško prebivalstvo polagoma «stara», je pojav, ki je dobro znan ne le statistikom in demografom, ampak tudd gospodarskim opazovalcem in predvsem zavodom, ki izplačujejo pokojnine. Tal«) se je število ljudi, katerim Je zavod INPS lani začel na novo izplačevati pokojnino, povečalo za 4461 enot in doseglo 72.275 ljudi. To pomeni, da vsak četrti Tržačan uživa pokojnino INPS. V lanskem letu Je skupna vrednost teh pokojnin dosegla 33 milijard 923 milijonov Idr, to pa ustreza poprečni letini pokojnini 469.000 Ut na vsakega upokojenca. Glede doprinosa k ustvarjanju čistega narodnega dohodka, je bila tržaška pokrajina po podatkih, ki Jih Je zbral in objavil prof. Ta-gliacarne, v letu 1968 na šestem mestu v Italiji. Relativni razvoj pa kaže, da na tem področju v zadnjih letih občutno zaostajamo; da se torej naša ekonomija ne razvija tako hitro, kakor v drugih italijanskih pokrajinah. Vrednost čistega narodnega dohodka tržaške pokrajine v letu 1968 Je bila namreč le za 6.3 od sto večja kakor v letu 1067, medtem ko velja za vso Italijo poprečje 7.0 od ato, za naše bližnje pokrajine pa še višji pokazatelji: Gorica 7.6 od sto, Videm 8.7 od sto, Pordenon pa celo 11.4 od sto! Volilna zborovanja PSI: ob 20. uri na Trgu Goldoni (Teiner in Del Tutto), ob 19. Pa-driče, 19.30 Trebče, 20. Bazovica, 20.30 Gropada (Marko Lah), 19. Boršt, 19.30 Boljumec, 20. Rlcmanje (Pečenko). Ob 19. uri bo v dvorani PSI v Ul Mazzini 32 predavanje Livia Pesanteja in Dina Saravala o raz-porokl s predvajanjem dokumentarnih filmov. KPI: ob 11. uri bo na sedežu stranke v Ul. Capitolina št. 3 tiskovna konferenca o volilni kampanji tržaške federacije KPI. Med konferenco bodo dali drugim političnim silam nekatere predloge. Ob 10. uri Borzni trg (Gialuz), 10.30 Ul. Aldegardi (J. Burlo), 11. Trg Goldoni (Juriševič), 12. Sv. Marko (Šema), 12.15 Orion (Orlando), 18. Trg Bonomea (Tonel), 19. Sv Jakob (Burlo), Sv. Rok (Mil-Io), Ul. Benussd-S. Sergio (Bale-stra), 19.30 Trg Giobertl (Cuffaro ln Iskra), Ul. Porti (Balestra), 20. Gropada (Lavriha), Fameji (Milic), Zabrežec (Spetič). SSL: ob 18.30 v Repnu, 19. na Colu, 20. na Femetl«h. PSIUP: 10.30 pri Standi, 11.15 Trg Garibaldi, 12. Ul. Carli, Trg Vlttorio Veneto, 17.30 Ul. De Aml-ds, 18. Sv. Jakob, 19.30 Trg Goldoni (Silvano Andrioni te osrednjega vodstva stranke). PSU: ob 10. uri v Rotondt pri Bošketu, 12. Trg Gfobertd ln Trg Garibaldi. (Govorili bodo Berce, G«, MSard in Lepore). KD: 17. Milje (S. Crlstoforo), 18.15 Milje (Monte S. Giovamni), govorita Anna Marohio in Fablo Opara, 17.30 Trg Rosmlnl (Zanini In Dragan), 18. Nabrežina postaja, 19 Naselje S. Mauro (Rinaldl ln Parentin), 19.30 TO. Giaggloll (Cer-nrianl), 19.30 Domin (Hlacia ln Fu-mani). Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V soboto, 30. maja ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI, RED A ter MLADINSKI V SREDO IN V ČETRTEK) V nedeljo, 31. maja 1970 ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI'TN OKOLIŠKI) SLAVKO GRUM DOGODEK V MESTU GOGI igra v dveh dejanjih Režija in scenografija: MILE KORUN Kostumografija: MIJA JARČEVA T pktAr’ MIRKO MAHNIČ Glasba: BRANE DEMŠAR Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po telefonu 73 42-65. Prosimo abonente reda A, da zaradli združenih abonmajev dvignejo pred predstavo v soboto pri blagajni nove številke za sedeže. Slovensko prosvetno društvo Prosek - Kontovel vabi vse vaščane, da se udeležijo komemoracije v počastitev spomina desetih talcev, ki so bili obešeni na presežki postaji. Proslava bo v četrtek 28. maja ob 11. uri pri spomeniku. Na programu je govor, nastop zbora Vasilij Mirk, proseške godbe in recitacije. Zbirališče bo v prosvetnem društvu na Proseku ob 10. uri. — Odbor VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se danes začenja prodaja vstopnic za prihodnji koncert spomladanske sim-fonlčne sezone, ki bo v soboto, 30. t.m. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Bemhardt Klee, kot solist pa bo nastopil pianist Michele Cam-pa-nella. Na sporedu so skladbe: VVagner — «Lete6i Holandec« — uvertura; Saint-Saens — Četrti koncert v c-molu za klavir in orkester op. 44; Bruckner — Tretja simfonija v d-molu. POLITEAMA ROSSETT1 »Teksti in pesmi Theodorakisa in Ritsosa« je naslov recitalu, ki ga bodo v gledališču Rossetti izvajali Ed-monda Aldinl, Herbert Pagani in Silvano Pantesco. Prvi nastop bo v petek ob 20.30, edina ponovitev pa bo v soboto. Recita!, ki sta ga pripravila Tinin in Veiia Mantegazza je bil že z uspehom izveden v Milanu. Sodeluje ansambel pod vodstvom Beppa Moraschija. Vstopnice so v prodaji v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547). Za abonente na sezono Stalnega gledališča velja 50 odst. popusta. TEATRO STABILE Komedija ((Marijina dogodivščina« s Franco Nuli v glavni vlogi, ki jo je Teatro Stabile uprizoril v režiji Alda Trionfa lani za 40-letnico smrti Itala Sveva, bo danes ob 21.15 predvajana po televiziji na drugem kanalu v režiji Danteja Gua-rdamagne Poleg France Nuti nastopajo še Paola Bacci, Massimo de Francovich ta drugi igralci. Razstave V Nemškem kulturnem inštitutu razstavlja do 29. t.m. svoje litografije ln jedkanice na linoleju Hans Martin Krhardt. Razstava Je odprta vsak dan od 17. do 20. ure razen v sobotah in nedeljah. V umetnostni galeriji Tergeste v Ulici Battisti 23 bo od 18. do 30. t.m. kolektivna razstava 22 tržaških slikarjev, kiparjev In grafikov. V umetnostni galeriji »Loža* v Ko-pru, Titov trg 4 je od 14. maja do 10. junija razstava del Vena Pilona. Otvoritev razstave bo danes ob 18. uri. Urnik vsak dan od 9. do 13. ter od 16. do 19 ure. V nedeljo po. poldne zaprto. V umetnostni galeriji v palači Co. stanzi v prehodu Costanzl, je vsedr-žavna umetnostna razstava tržaške sekcije FIDAPA, V umetnostni galeriji «11 Tribblo« bo od 19. maja do 3. junija razstavljala svoja olja slikarka Izma Cavat. V občinski umetnostni galeriji na Trgu UnitA razstavlja od 22. do 31. maja Marija Chiacigh V sežanskem Domu TVD Partizan Je ob 100-letnlci sežanskega tabora odprta razstava ded Janeza Potočnika in Ivana Varla. V Moderni galeriji v Ljubljani Je odprta retrospektivna razstava del Riharda Jakopiča. V umetnostni galeriji Torbandena razstavlja do 12. junija svoja olja na platnu Tiziana Fantini. Na Združenju italijanskih učiteljev Furlanije ■ Julijske krajine v Ulici Pollonta 5 razstavlja od 27. maja do 7. Junija Jolanda Rosini. Otvoritev razstave danes ob 18 url. Nazionale 16j00 «5 bambole per 13 luna d'ago8to». Ira Fiirstenberg-VVilliam Berger. Technicolor. Prt-povedano mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Le avventure dl Pinot-chio». Technicolor. Fenice 16.00 «L’ultimo mercenario«. Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «1 grandl amort » una minorenne«. Romina Povver, Brett Halsey, Marilu Tolo. Technicolor. Prepovedano mladini pod 1 • letom. I Excelslor 16.00 «Le vergogne del mondo«. Dokumentar. Technicolor- Ritz 16.00 «Professione bigamo«. L3®* do Buzzanca, Rafaella CarrA. Filodrammatico 16.30 »Vi-ta segreta » una diciottenne«. Mimma Bisoata ’ Renzo Pettretto. Film sexy. Tecnn-color. Prepovedano mladini pod 1 ‘ letom. Alabarda 16.30 «Cosi dolce cosl versa«. Carrol Baker, Jean L°u» Trintignant. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Un colpo all’italianw. Mikel Cain-e. Technicolor. . Cristallo 16.00 «Un esercito di clnao uomini«. Technicolor. Capital 16.00 «Indagine su un citt* no al dl sopra di ogni sospetth-Gian Maria Volontč, Florinda B kan. Technicolor. — Prepoveda mladini ood 14. letom. 0 Moderno 16 00 «1 bastardi«. Giulia< Gemma, Klaus Kinski, Claudi"' Auger, Margaret Lee. Technicort' Prepovedano mladini pod 18. 'e; / Impero 16.30, 19.00, zadnja Pred , , točno ob 21.45 «La tenda ross • Peter Fynch, Claudia Cardina* . Sean Connery. Technicolor. . Vittorio Veneto 17.00, zadnja Postava ob 21. uri «Via col v*n Clark Gable, Vivien Leigh, Les Howard, Olivia de Havillan“-chnicolor. ^ Ideale 16.00 «Tr- contro tutti«. fr“ Sinatra, Dean Martin, Sammy vis. Technicolor. Komični weste film. Abbazia 16,00 «Sartana non na». George Martin, Albert Fiilm vvestern, Technicolor. ift «Dof>P Astra 16.30 Fantasctenza! — immagine dello spazio». Tecn Ljudska prosveta Danes, 27. t.m. ob 16. uri W Gregorčičevi dvorani predaval P , Voje o srednjeveški zgodovini 1 nih Slovanov. Razna obvestila Starše tn učitelje obveščamo, d3 v Tržaški knjigarni v Ul. Sv. čiška na ogled in za naročilo * združenega otroškega pevskega , ra, ki je učinkovito zaključil N 05. no' prireditev osnovnih šol ob 25-letnici obnovitve. Darovi in prispevki r,rK- Za šolo - spomenik NOB v nem so darovali: Just Lavrenčič ^ Ida Bogateč 1000. Marija ®!er. [yi• Rudolf Ukmar 1000, Ferdinand km 1000, Josip Starec 1000, A* , Orel 1000 lir. atv V počastitev spomina pok. Anef^n, ginc darujeta Ema in Fani Franc Udovič 1000 lir za prosvr društvo Ivan Cankar. V počastitev spomina pok- 0 gj. Juretiča darujeta Jožko ta Sonj q$ tič 5000 lir za šolo - spomenik J v Cerknem. ^0 Namesto cvetja na grob pok- g. Berginc darujeta Anica In : dovič 1000 lir za šolo v Cerkn V počastitev spomina nepozab" ^ prijatelja Draga Racmana dar Josip Kalc 1CO0 in Boris lir za Solo - spomenik NOB v nem- lne &''■ V počastitev spomina pok. A» ginc darujeta Marjola ln Stanko ^ tot 3000 lir za športno združenje SOŽALJE Prosvetno društvo Vesna ^ pevski zbor Vesna 'l.[0y sožalje drutinl ob izgubi ^ goletnega člana in pevca gilija Tretjaka. Včeraj-danes Umrl je Just Pegan iz Saleža Tržaška federacija KPI sporoča, da je po dolgi bolezni umrl Just Pegan iz Saleža, antifašist in borec za socializem ter narodne pravice Slovencev, dolgoletni občinski svetovalec in odbornik ter prosvetni delavec. Tržaška federacija in krajevna sekcija KPI izražata sožalje vdovi, svojcem in sorodnikom. Izrazom sožalja se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primor skega dnevnika. SPDT priredi v nedeljo, 31. majs Izlet z zasebnimi vozili na Gradiško turo In k Abramovemu zavetišču na Nanosu. PD Vipava Je lani uredila prekrasno zavarovano plezalno pot ln istočasno tudi stezo na Gradiško turo, Vabljeni posebno udeleženci ple-žalnega tečaja. Prijave za izlet ln morebitne proste sedeže v avtih spre. jema Nor«, Ul. Geppa 9 do petka zvečer. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. maja 1970 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 14 oseb. UMRLI SO: 78-letn-a Redenta Za-n-deglacomo vd. Z-eloo, Sl-letna Elvira Stabon vd. Bonlvento, 88-leln! Ni-colo Elchberger, 88-letna Stelama Kurz vd. Zumta, 57-letnl Carlo Racman, 53-letnl Itaio Laccarlnl, 64-letna Maria Mlgnozzi por. Bianchmi, 83-letna Andrea Ravalico, 80-letal Santo Mazzanovlch, 64-letni Glusto Pegan, 68-1 etn a Teresa Ghiaranda vd. Alzetta, 71-letnl Franco Monteslon. 79-Jetna Maria Bjekar por. Gardi. 604 etn a Glusepplna Plcot. Globoko potrti sporočamo žalostno vest, dolgi lin hudd bolezni zapustil naš predragi JUST PEGAN Pogreb dragega pokojnika bo danes, v sredo ob 17- ul* Iz hiše žalosti na zgoniško pokopališče. Žalostno vest sporoča *etl8 Gtzela ln drugo sorodstvo. Salež, 27. 5. 1970 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26. Rossettl-EmUl, Ul. Combt 19. Al Sa-maritano, Trg Ospedale 8. Tamaro t Neri, Ul. Dante 7 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 1.30) Godina Čampo S. Giacomo 1. Grl-golon, Trg Virgillo Giotti 1. Al Due Mori, Trg UnitA 4. Al S. i »renzo. Ul. Sonclnl 179 (Skedenj). Mali oglasi KNJIŽNICO z okoli 2000 izvodi romanov, beletrlstičnlh in znanstvenih del, leksikonov, slovarjev Itd. v slovenščini In srbohrvaščini proda ugodno zasebnik, bodisi v celoti ali tudi deloma. Telefon 410-971, Po dolgi bolezni Je preminil JUST PEGAN občdnslkl svetovalec od leta 194!) in dolgoletnd član občin***" ga odbora zgonlšše občine. Nesebičnega Javnega upravitelja, sindikalnega nega delavca, antifašista ln borca za narodne pravice vencev, za svobodo m pravice delovnega ljudstva bomo ndll v trajnem spominu. icul^' S V> dV* Občina z e°^ Zgonik, 27. 5. 1970 jOBCNECA ZBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Prizadevanja sindikalne organizacije u vprašanja učiteljev niso bila zaman Poročilo o delovanju odseka za osnovne šole - Prireditve in naloge o letošnjem jubilejnem letu - Še vedno prepogosti vpisi slovenskih otrok na italijansko šolo ^javljamo poročilo o delovanju itn ? za osnovne šole, ki ga je «a Minka Pahor na občnem zbo-tondikata slovenske šole v Trstu 'Mnedeljek, 18. maja. , . Poteka 25 let odkar so se, in težkih letih na stežaj vrata slovenske šole, ne le v podeželju, ampak prvič ijj “kovini javne slovenske šole tu- tntJ! med učiteljstvom, pre-daii upadih življenj, da se se-2L ail'£0 razlega iz naših učilnic l*teslta beseda. Mm? Povojna leta niso potekala Mt° ,?šteto je bilo ovir in za-rejo ’.vel*° problemov, ki nas ta-tiT Se danes, vendar upamo, da dati ^Juujše prebrodili. In zaveli « moramo, da vsak najmanj-•itra' zabteva veliko napora in ,^?Jnosti. Zato proč z malodušjem, io v'*'? naše vrste in okrepimo na-ifc;h rb° za dosego še vseh nere-s. vprašanj, ki nas teže. »Jota v na osnovni šoli. Z veselje ih, vljamo, da se število naših i. riviero Dri lo^eb-u, 1(WQ S^ašanj, ki nas teže. itt";L* * * * v dviga. Od lanskih 1069 u-?snovni'k šol, je poraslo šte-kem i učencev v tekočem šol-ak d 81110 v dnevnem časopisju bo, L-dan oglase, za sprejem v služ-k ke Zahtevai° znanje slovenščine io ji 'fnamo v samem mestu veli-ku|Cajev. kjer se odrasli Italija-^ slovenščine. Če že ne iz na -^zavesti, vsaj iz golega opor bp morali slovenski starši It, svojega otroka v našo šo edina da spričevalo uspo-jjjsnosti v slovenskem in itali-jeziku. 4^° prepričati te kratkovidne da je vsak dan bolj velja-*°lko e®°»Vor: kolikor jezikov znaš, veliaš — je vprašanje, 'vatia U moramo vsi učitelji po-V / Jkieebno pozornost. (tekočem poslovnem letu je pil Vjazpisan reden natečaj za slo-s ^ učitelje, za 22 stalnih mest. _^ia je do razpisa prišlo, je |kt(j n.aše sindikalne borbe, vztraj-W*hdikalnega vodstva in vas HijC® sindikalistov, ki vztrajno (bilJe*e v teh borbah. Zelo težak btn^jPorod! Pismene zahteve, te-I j .r razgovori, osebna interven-1 pokalnih zastopnikov v Rimu o sestava programa za C*J: tbi/1 z vsemi olajšavami, ki so 1(S ^ ni. zastopniki sindikata v sa 'V^arU' ravnatelja oddelka za '.mit V Z a°l° na ministrstvu v Ri A Vf1dr- Dispenzi, je rodila šele iffv 5 bi^ai je bil razpisan. Stavke ni- 000 - C zaman! krajšamo mladim kolegom pri-Bofis* 1»* izP:t, sta organizirala od-j. 0»-' ^snovno šolo in pedagoški 1 Si pr* sindikatu tečaj, na ka-Vjj*® predavali učitelji in pro- , a": H 0 Dj rraO' slik« X bud* ,. «*■ prj sindikatu tečaj, na ka-VijSo predavali učitelji in pro-SL Vse predmete predpisane za ,V7 me*1'' ud tak tečaj potreben in aDfldJ' Sjl1'.so pokazale prijave zahi-5 bana?' vP*sal° se je preko it 1Jiek . datov. Predavanja so «•* Ct ' ^ y Ze v maju 1969 in z oc se odmo- it, av8ustu vršila vse do de-Pb predavateljev je pre-».f™ ur. Ir tega mesta izre ■ (l ri v« ur- 17 leUa mesta izre-“ ’ n,aa° organizacijo, kajti le Jti n|h močeh bodo našli opo ? ža?rt'<>č- In končno se mora t* da kdor uživa sa H “e. je moralno dolžan, da I, Oju^^duje. M)flr*am° obračun našega de-poslovnem letu, mo-S haSe-niti še eno zmago. Neka-% Slm učiteljicam, ki so ma-^ lil ^°rtorožu, so bile konč i aPe diplome. S tem so se v vključile kot redne uči-'ljpninaše vrste ter z uspešno stjm konkurzom se uvrstile ltle učitelje na slovenski bosta ta dva uspeha naše borbe; razpis natečaja za stalna mesta in priznanje portoroških diplom dokaz, da le skupna, vztrajna borba rodi uspehe. Imamo še kup perečih vprašanj, ki zadevajo vse učiteljstvo in bi bilo predolgo vse naštevati. Zato vas le pozivamo, da ostanete borbeni in tudi v bodoče podpirate novi odbor pri reševanju naših upravičenih zahtev. Še nekje smo uspeli! Letos smo se učitelji, prvič v zgodovini slovenskega šolstva, udeležili volitev v Višji šolski svet, s svojo posebno listo. S tem smo doseglr velik moralni učinek — izkazali smo našo prisotnost in italijanski tovariš nam je k uspehu čestital. Tak konkreten dokaz organiziranosti učiteljstva more samo dvigniti ugled organizacije in s tem tudi njeno učinkovitost v borbi. Osnovnošolski odsek je v novembru preteklega leta organiziral poučni izlet v Ilirsko Bistrico. Udeležilo se ga je preko 20 učiteljev in profesorjev. Udeleženci so prisostvo- vali pouku na osemletki Dragotin Kette v Ilirski Bistrici, obiskali domačijo Miroslava Vilharja na Kal-cu, kjer je v ostanku gradu urejen muzej, ter druge zgodovinske spomenike v bližini, ob povratku pa Kettejevo rojstno hišo na Premu, kjer je urejena pesniku posebna spominska soba. V tekočem šolskem letu si je zadal naš odsek skupno z odborom za 25. obletnico obnovitve slovenske šole, še posebno nalogo: Izvesti v tem jubilejnem letu več prireditev. Dne 2. maja smo se srečali s tovariši, ki so poučevali na naših šolah v prvih povojnih letih. Vabilu se je odzvalo preko 40 učiteljev in profe sorjev, 10 pa se jih je pismeno o-pravičilo, da se ne more vabTu odzvati zaradi bolezni ali starosti. Prisotni so bili nad tako prijetnim srečanjem navdušeni. Ob tej pril'ki smo namreč povabili v goste učiteljski pevski zbor Emil Adamič iz Slovenije. Odbor za proslavo 25. (Nadaljevanje na 6. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiimiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimmuiiiiiiiiiiii VČERAJ PRED KAZENSKIM S0DISCEM Zidove so popisali z gesli proti nazadovanju mestnega gospodarstva Na včerajšnji prizivni razpravi so trem odpustili priporno kazen ter jim znižali denarno, ostalima dvema pa potrdili prvostopno razsodbo Kazensko sodišče (predis. Rossi, tož. Borracetti, zaip. Rachelli) je včeraj sodilo v prizivni stopnji 27-letnega Daria Supancicha iz Ulice Cataland 7, 24-letnega Piermairca CAndrea s Trga S. Gdovanni 6, 24-letnega Uga Germanija iz Ul. Genova 23, 24-letnega Fabia Clarija z Lonjerske ceste št. 171 ter 28-letne-ga Luciana Perlugo iz Ul. Šalita Monte Valeno 12, Id pa so bili odsotni. Bilo je 23. oktobra predlanskim, ko je okoli 23. ure prišla na leteti oddelek kvesture vest, da neznani «palitdčmi aktivisti« popisujejo zidove mestnih ulic z gesli proti nazadovanju tržaškega gospodarstva. Agenti kvesture so se s svojimi avtomobili takoj odpravili po mestnih ulicah in opazili na zidovih Številnih javnih in zasebnih poslopij razna gesla, napisana s svinčeno rdečico, kot «Rešite ladjedelnico Sv. Marka!«, «Proti načrtu CIPE«, «Oas Je, da Trst stavka« itd. Kmalu nato so Izsledili tudi obtožene mladeniče, ki so jih najprej odpeljali na kvesturo, kjer so na zaslišanju vse izpovedali, potem pa jih izpustili. Pretor je na razpravi z dne 9. maja 1969 obsodil Germanija, Cla-rtja in Ferlugo vsakega na 10 dni pripora In 25.000 lir globe, Supancicha in D’Andreo pa je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Na včerajšnji prizivni razpravi pred kazenskim sodiščem Je tožilec dr. Borracetti zahteval za vse potrditev prvostopne kazni, branilec odv. Longo pa Je dejal, da se je pretor jeva razsodba opirala samo na dejstvo, da je imel Germani umazane roke od barve, medtem ko so Clarlju in Ferlugi našli le posodico barve v avtu. Zato je zahteval za vse oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, v drugi, podrejeni stopnji pa oprostitev zaradd pomanjkanja dokazov. Sodniki so nekoliko znižali prvostopno kazen in obsodili Clarija, Ferlugo in Germanija le na denarno globo 6000 lir, medtem ko so za ostala dva potrdili prvostopno razsodbo Op. ur. V tej zvezi bd btio zanimivo zvedeti, kako je s1 tistimi fašističnimi aktivisti, ki so v Nabrežini pomazali zasebne hiše s protislovenskimi napisi in kot nam poroča naš dopisnik iz Nabrežine prav v teh dneh tudi z volilnimi gesli za neofašistično stranko? Bodo kaj kmalu prišli pred sodišče in tudi obsojeni, kot trije mladeniči, M s svojimi gesli niso žalili nikogar? na dvorišču otroškega zavetišča na Opčinah sam igral z žogo, ko je nerodno padel na tla. Okreval bo v 40 dneh. Po skoku z okna podlegla poškodbam V ponedeljek pozno popoldne je 60-letna Giuseppina Picot iz obupa skočila z okna stanovanja v Ul. S. Rocco in hudo ranjena obležala v ozki ulici starega dela mesta. Zaradi hudih notranjih poškodb je Pi-cotova nekaj ur po tragičnem dejanju podlegla. Po vlomu v Ul. sv. Frančiška Še nobenega sledu za drznimi zlikovci Še nobenega sledu za spretnimi vlomilci, ki so v spfeoto ponoči z varilnim aparatom odprli v steno vzidano železno blagajno in oškodovali lastnika luksuznega stanovanja v Ul. sv. Frančiška 35 trgovca Gio-vannija Cucchianija za skoraj 11 milijonov lir. Policija preiskuje, zaslišuje, vendar do včeraj baje ni odkrila elementa za izsleditev nevarnih zlikovcev. Okradeni Cucchia-ni je imel precej znancev in prijateljev, ki so poznali njegove tajnosti in navade, v stanovanju je bilo vedno precej ljudi, a edine podatke so dobili od njegove prijateljice de Martinove. Vsakega, ki so zaslišali, je povedal nekaj svojega, dvome in sume, vendar otipljivega ni še ničesar. Seveda se preiskava nadaljuje in vsi pripadniki letečega oddelka od agentov pa do odgovornih so stalno na delu. Skratka, če smemo uporabiti besedo enega od preiskovalcev, še vedno »ribarijo« v upanju, da bo kaj ostalo na trnku. Občni zbor ZK V nedeljo 31. tjn. ob 10. odnosno ob 11. uri bo v dvorani trgovinske zbornice v Gorica redni letni občni zbor Zelenega križa. Na dnevnem redu je poročilo in odobritev obračuna za 1969 ter debata o problemih te ustanove. NE BO JIM USPELO Izjalovljeni fašistični poskusi zastraševanja naprednih volivcev Ljudstvo odločno odklanja povratek fašizma ter bo s svojim glasom pripomoglo k utrditvi demokracije in svobode Pokrajinska federacija KPI za Goriško nam je poslala dopis, v katerem pravi med drugim: Med volilnim zborovanjem mi-sovca Franchija v Tržiču, se je vrtela skupina kakih 20 sumljivih tipov po Trgu Republike, s čelado na glavi in v rokah so nosili palice ali železne drogove. Grozeče so hodili po trgu in nekega mladeniča, ki je šel slučajno mimo, so zasledovali, nekega drugega pa so pretepli. Na posredovanje neke skupine meščanov je končno posegla vmes policija, ki je aretirala nekatere od teh tipov. Čim je izvedel pokrajinski sekretar KPI za te dogodke, se je odpravil do prefekta in zahteval njegovo posredovanje, da se prepreči sleherno fašistično izzivanje; prefekt mu je dal zagotovilo v tem smislu. Iz nekaterih podeželskih krajev poročajo še o drugih izzivanjih. Tako naj bi raztrgali komunistične lepake ali jih prekrili s fašističnimi. To se gotovo ne dogaja slučajno, če se spomnimo hudih incidentov v Milanu in po drugih mestih. Na Goriškem je bila predvolilna debata vedno živahna, obenem pa v demokratičnih in spodobnih mejah. Zato ne moremo dovoliti, da bi jo motili fašisti, ki jih je javno mnenje izključilo iz te debate in se zato skušajo uveljaviti z zastraševanjem. Toda v naši partizanski pokrajini bodo našli trd oreh. Pokrajinsko vodstvo KPI poziva zato vse svoje člane, simpatizerje in volivce, da najodločneje zavrnejo taka izzivanja; vse demokratične in protifašistične sile naj zavzamejo odločno odklonilno stališče, odgovorne oblasti pa naj v skladu s sporazumom, ki so ga podpisale vse stranke, takoj onemogočijo vsak tak fašističen poskus in naj ga že v kali preprečijo Prav gotovo bo vsa demokratična javnost obsodila take poskuse zastraševanja, ki je vedno bilo mo- nopol fašistov, kateri so s svojo politiko sile, tiranije in z odpravo vseh svoboščin pripeljali Italijo na rob propada. Naš pregovor pravi, da gre celo osel samo enkrat na led. In prav zato so pri vseh povojnih volitvah volivci odklonili povratek fašizma z vsem njegovim nasiljem, ki smo ga prav mi Slovenci najhuje občutili. To velja še zlasti sedaj, ko praznujemo 25-letnico poraza nacifa-šizma od strani borcev za svobodo in demokracijo ter za mimo sožit-j med narodi in državami. Volilni boj naj bo boj programov in idej in na osnovi teh ter na osnovi o-pravljenega dela naj se volivci odločijo za tiste stranke in kandida- te, katerim bodo v bodoče zaupali javno upravo. Urnik trgovin za jutrišnji praznik Za jutrišnji praznik velja za trgovine na Goriškem z izjemo občine Gradež, naslednji urnik: sreda 27. maja: vse trgovine lahko ostanejo odiprte do 20. ure. Mesni oe bodo poslovale tudi popoldne; četrtek, 28. maja: vse trgovine ostanejo ves dan zajprte z izjemo pekam, mlekarn in cvetličarn, fci bodo poslovale dopoldne. OB NJENEM ZAKLJUČKU Operna sezona v Gorici je tudi letos uspela Mladina je bila tokrat bolj številna med občinstvom Goriška občina je priredila letos že šestič kratko pomladansko operno sezono, ki zajema predvsem iz klasičnega italijanskega opernega repertoarja. Letos so bile na sporedu tri opere: Verdijevi tTravia-ta» in «Trubadur» ter Puccinijeva *La Boheme». Iniciativa goriške občine žanje L~ leta v leto pri občinstvu vedno večji uspeh, saj je bila letos dvorana kar dobro zasedena in publika zelo pozorna. Še bolj značilno je to, da je bilo med občinstvom mnogo mladine. Organizacija ulmpresa Lirica 'Giuseppe Romeo’*, ki je uprizarjala letošnje opere, se je znašla sicer v velikih težavah, saj je pred kratkim nenadoma umrl režiser Augu-sto Car A, tenorist Danilo Cestari pa zbolel. Kljub temu je bila upri zoritev dveh oper in sicer «Travia-te* in «Trubadurja» (slednjo so tu- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V PETLETJU 1965-1970 Poseg pokrajinske uprave v Gorici za cestne probleme v slovenskih vaseh S pokrajinskimi fondi in z deželno pomočjo je bilo rešeno vprašanje cest v So-vodnjah, Doberdobu in Steverjanu - V kratkem bodo popravili pot Doberdob -Ronke di ponovili) brezhibna in je doživela resničen ‘uspeh. Gre pač za uprizoritve, ki morda nimajo namena biti interpretativno posebno »izredne«, pač pa predvsem dosegljive: ta dosegljivost ali epoljudnost* v našem primeru pa ni pomenila poprečnosti, kajti kljub tobičajni* sceneriji, kljub številčno zreduciranem orkestru in kljub težko prilagodljivem oarskem pros om se je pokazala svojevrstna zlitost. Tudi, kar se solistov tiče, so bili v svojih vlogah uravnovešeni in medsebojno ubrani. Tudi Puccinijeva opera «La Boheme* je pri zadnji predstavi v soboto privabila številno občinstvo ter bila deležna živahnega odobravanja. Kakor že pri prejšnjih predstavah, sta zlasti navdušili sopranistki Maria Luisa Cioni in pa Goričanka Mirella Marcossi (ki je v drugi zasedbi «Trubadurja» nastopila v vlogi Leonore, kjer se je odlikovala po svoji glasovni mehkobi in zadržanosti). Luciana Rezzadore je močno karakterizirala s svojo intonacijo in s svojim nastopom Azu-ceno. Odličen je bil tudi baritonist Giarmi Maffeo in basist Antonio Zerbini ter tenorist Leforese; končno naj omenimo še Mariso Zotti, ki je v *La Boheme» kot Musetta dosegla še poseben uspeh pri občinstvu. Skoda, da je vstopnina še vedno nekoliko «nepopularna». M. K. Pred kratkim je bila asfaltirana , bile vse tri slovenske občine, edi- cesta Doberdob — Jamlje ob spodnjem delu jezera. V zadnjih tednih so bila oddana na dražbi dela za asfaltiranje nekaterih turističnih cest, ki povezujejo kraško planoto z raznimi kraji na Laškem. Prejšnji teden je pokrajinski odbor sklenil obnoviti asfaltno prevleko na nekaterih pokrajinskih cestah, med njimi tudi na cesti Doberdob — Ronke. To so zadnja med številnimi cestnimi deli, ki jih je pokrajinska uprava izvedla v zadnjih petih letih. Leta 1965, ko so bile mimo pokrajinske in občinske volitve, so aiiiiiiiiiniMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SINDIKALNE VESTI Prefekt je delegaciji NSG obljubil svoje posredovanje Uspela stavka v lesni industriji in odpovedana v Podgori • Sindikalne volitve v Krminu Včerajšnja triurna stavka delavcev tovarne Nuova San Giorgio v Gorici je popolnoma uspela. Delav ci so (i) 10. uri zapustili delo ter v povorki odšli po mestnih ulicah na Trg Battistr, kjer je bilo zborovanje, na katerem' so govorili sindikalni predstavniki o krizi te tovarne in o potrebi temeljite reorganizacije vse njene proizvodnje in tovarne same. Po zborovanju je odšla delegacija delavcev in sindikalistov do prefekta ter mu pre-dočila položaj v tovarni in zaskrbljenost delavcev zaradi bodoče zaposlitve. Prefekt je obljubil svoje posredovanje na merodajnem mestu za učinkovite ukrepe v korist te tovarne. Ker je vodstvo tekstilne tovarne v Podgori sporočilo preko zveze industrijcev, da je pripravljeno po-, novno začeti pogajanja v petek 5. junija, so sindikati sklenili odpovedati 48 - urno stavko uslužbencev e lektrične centrale v Podgori, ki je bila napovedana za petek in soboto. Popolnoma je uspela tudi 24-uma stavka delavcev lesne industrije na Goriškem. Pri tem naj omenimo visok odstotek stavkajočih v podjetjih SILES, IPL, Prinčič, Cormobil, Muc-chiut - Venica, Bressan Mauri, v Marianu in na področju Trž/ča, kjer so stavkali tudi v obrtniških podjetjih. Uradniki so sodelovali le v bolj pičlem številu. V novem podjetju Tec-Friuli v Krminu, kjer izdelujejo izdelke iz umetnega usnja, so imeli svoje prve sindikalne volitve, na katerih so dosegli naslednje rezultate: volivcev je bilo 96; veljavnih glasov 91; za CGIL je glasovalo 71, za CISL 12 in za UIL 8 delavcev. Med uradniki je CISL prejela 14: CGIL 11 glasov. Izvoljena sta bila dva delavca za CGIL in en urad nik za CISL. m,M,.n.mn............ ZA DOPOLNILNI DAVEK 1970 Neroden padec fanta med igranjem z žogo Zaradi zloma podlahtnice leve roke so včeraj sprejeli na ortoped Seznam davkoplačevalcev iz Gorice z dohodnino nad 1,5 milijona lir Sergio Pacori 1,6 milijona (63.000); Anna Padovan 1.6 milijona (55 tisoč); Francesca Padovan 1.5 milijona (75.000); Silvano Pagura 2.1 skem oddelku 15-letnega Davida E-1 milijona (95.000); Claudio Pais 1.8 sino iz Ul. sv. Frančiška 38. Fant, I milijona (79.000); Giovanni Pais 1.9 ki se ie z rešilnim avtom zatekel I milijona (87.000); Ottavio Palin 4.5 v bolnišnico, je povedal, da se je1 milijona (252.000); Giorgina Pallich sviv* , SV , <*p ŽA SPOMLADANSKO SEZONO 9 nori spomladanski modeli flastev, kostimov ^ klasični in športni moški suknjiči * koljem in svinjskem velurju, napa ter lakiranem usnju ■ OKRASNE BOBIČE ii KUNE m NERCA r različnih barvah obogatite svojo garderobo rd. Prinzi 1.6 milijona (66.000); Al-do Paolin 1.8 milijona (61.000); Zvonimir Paravan 1.9 milijona (81.000); Vincenzo Parenzan 1.9 milijona (54 tisoč); Andrea Parini 3.1 milijona (148.000); Armando Pascoli 2.2 milijona (90.000); Ferruccio Pascoli 2.1 milijona (92.000); Valentino Pa-' scoli 2 milijona (88.000); Ermes Passon 1.9 milijona (104.000); Aure-lio Paoluzzi 1.8 milijona (58.000); Antonio Pecora 1.8 milijona (74 tisoč); Rosolino Pedrazzoli 1.6 milijona (53.000); Renzo Peliegri 2.3 milijona (107.000); Augusto Pelle-grini 1.9 milijona (83.000); Iolanda Pellegrini 1.8 milijona (67.000); Silvio Pellegrini 1.7 milijona (.74.000); Ermes Pellican 3 miljione (141.000); Giorgio Pellis 2.6 milijona (93.000); Alberto Pellizzon 2.2 milijona (79 tisoč); Marino Pentasuglia 2.2 milijona (81.000); Stanislao Perazzi 1.5 milijona (73.000); Bruno Perco 1.9 milijona (108.000); Franco Perco 2.9 milijona (190.000); Giorg;o Perco 4 milijone (292.000); Franco Perco-vich 1.7 milijona (72.000); Gmvanni Giordano Percovich 3.4 milijona (148.000); Renato Perel i 2.5 milijona) ;Aldo Perna 2.5 milijona (101 tisoč); Alfonso Persoglia 1.8 milijona (76.000); Giovanni Pertoldi l S milijona (42.000); Giovanni Petarin 2.1 milijona (71.000); Gottardo Pe-tenzi 1.9 milijona (52.000); Mariano Peternel 1.9 milijona (55.000); Ric-cardo Petito 1.5 milijona (64.000); Priamo Petretto 1.7 milijona (68 tisoč); Ruggero Petrovi 1.6 milijona (48.000) ; Anna Pettarin 1.8 milijona (73.000); Mario Pfefer 2 milijona (72.000); Guido Piccinini 4.5 milijona (243.000); Tarcisio Piccinini 1.9 milijona (70.000); Mario Pi-cech 1.7 milijona (65.000), Pietro Picciulin 2.8 milijona (138.001)); Giovanni Picotti 4.8 milijona «.379.000) Giovanni Piemonti 2.2 milijona (84 tisoč); Lidia Piemonti vd. Grusovin 1.5 milijona (42.000); Stanislao Pie-trostefani 3.9 milijona (194.000); Luigi Pillon 1.5 milijona (64.000); Giuseppe Pinaussi 1.6 milijona (62 tisoč); Guido Pinaussig 1.5 milijona (75.000) ; Antonio Pipp 1.7 milijona (70.000) ; Agostino Pirella 2.7 milijona (121.000); Mario Piro 3.2 milijona (138.000); Ferruccio Pizzul 1.9 milijona (108.000); Oscar Pizzul 2.1 milijona (88.000); Tito Plesnizer 2 milijona (76.000); Giovanni Plet 2.1 milijona (79.000); Marco Podgor-nich 2.4 milijona (90.000); Luigi Po-iani 3.8 milijona (175.000); Mario Polese 2.2 milijona (130.000); Paolo Polese 2.5 milijona (111.000); Carlo Polesello 2.5 milijona (95.000); Renato Portelli 1.6 milijona (52.000); Arrigo Posselt 1.9 milijona (71.000); (Se nadaljuje) ne na Goriškem, povezane z Gorico le z zastarelimi, makadamskimi cestami. Zelo jasno je bilo, da so bile do tedaj slovenske vasi precej zapuščene in zaradi tega je bilo treba nadoknaditi zamujeno. Najprej je bila urejena cesta od Štandreža do Sovodenj in dalje pro ti Zagraju. Na področju sovodenj-ske občine je pokrajinska uprava dokončno asfaltirala še cesto Rubije — Gabrje, z deželno pomočjo za turistične ceste pa še ceste So-vodnje — Peč — Rupa, Vrh — Mar-tinščina in Vrh — Debela griža. Istočasno je sovodenjska občina izvedla na svojem področju zelo važna cestna dela krajevnega značaja. V Brdih je bdi tudi poseg pokrajinske uprave odločilen. Najprej je pokrajina modernizirala in dokončno uredila cesto Oslavje — Štever-jan, prav tako je uredila tudi turistično cesto Števerjan — Bukovje. Na vidiku je v kratkem času še asfaltiranje ceste skozi Ščedno, u-reddtev ceste Bukovje — Jazbine — Plešivo pa se je zakasnila zaradi državnega posega. Načrti so že gotovi, denar je tudi že na razpolago, treba je le premostiti nekatere običajne birokratske formalnosti. Pokrajinska uprava je prav tako asafltirala cesto iz Pevme v Šentmaver, na seznamu je tudi u-reditev ceste na Kalvarijo. Na Krasu je bil program obsežnejši. Najprej je bilo treba asfaltirati glavno cesto Devetaki — Doberdob. Po tej je bila na vrsti cesta Devetaki — Martinščina — Za-graj. Na vrsto je prišla že omenjena cesta od Doberdoba proti Jam-Ijam, na dražbi so bila oddana dela za ceste, ki vežejo Doberdob in Poljane z Redipuljo, Foljanom in Zagrajem. Te bodo urejene v kratkem. Ker so glavno cesto, ki iz Doberdoba pelje v Ronke, hudo poškodovala vojaška vozila, se je pokrajinska uprava odločila, da jo popravi. Istočasno bodo na cesti s kockami uredili prehodna mesta za vojaška vozila, tako da bodo ta prečkala cesto odslej samo na določenih mestih, ne da bi pri tem poškodovala vse cestišče, kot se je to dogajalo doslej. Precej je bilo torej napravljenega, marsikaj je na tem, da se u-redi, obstajajo pa še načrti za marsikatero delo. Istočasno pa bi lahko prizadete občine zaprosile za kak nadaljnji prispevek. Občine Doberdob, Tržič in Ronke bi lahko zaprosile za uvrstitev ceste Jamlje — Selce v seznam turističnih cest. Občina Števerjan pa bi lahko zaprosila podobno uvrstitev za cesto Bukovje — Grojna. Ko bi bili zaprosili za to uvrstitev že pred leti, bi bila ta cesta danes lepo prevozna, ne pa polna lukenj kot je sedaj. Treba je včasih tudi znati vprašati. Zaostalost naših vasi je bila v zadnjem petletju odpravljena. Dodajmo k temu še vrsto drugih javnih del, ki so jih izvedle slovenske občine na svojem področju pa bomo ugotovili, da se je podoba naših vasi v zadnjih letih popolnoma spremenila. Nujni pa so še drugi posegi. O teh bo tekla razprava prihodnji upravni dobi. Marko Waltritsch pokrajinski odbornik vkrcan na ladji Betty, se je včeraj ponesrečil in si zmečkal levo roko. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Zborovanje KPI je bilo včeraj ob 12.30 pred ladjedelnico. Govoril je senator Šema, ki ga je predstavil kandidat Clapis. S seje občinskega odbora v Gorici Na svoji običajni tedenski seji pretekli ponedeljek je občinski odbor v Gorici proučil tekoče upravne zadeve in odobril ustrezne sklepe. Predvsem so proučili nove predpise za pripravo proračunov, da bi s tem v zvezi uredili tudi program dela občinske uprave. Obenem so vzeli na znanje, da bo pri izvedbi imela nujno prednost nova obhodna cesta od Vidma v Gorico, ki predvideva tudi izgradnjo novega mostu čez Sočo. Počastitev spomina 26 obešenih partizanov Odbor za proslave 25. obletnice svobodnih področij v Karndji in Furlaniji bo jutri, 28. tm. v Sv. Ivanu (San Giovanni) ob Nadi« počastil spomin 26 mladih partizanov, ki so jih nacisti obesili Iz maščevanja po porazu, katerega so jim zadale enote garibaldinskih brigad ((Mazzini» ln «Memeli» pri Peternelu. Skoraj vse fante iz Pe-letta Umberta, pripadnike Fronte mladih, so pobrali iz videmskih zaporov. 29. maja 1944 so jih 13 obesili v Sv. Ivanu, drugih 13 pa v Premariaccu. Z njimi je padel tudi Oreste Coterle, stari videmski antifašist. Svečanost se bo začela ob 10. uri ob prisotnosti predstavnikov oblasti ob spomeniku padlih. Delovanje SPD Večja skupina članov in prijateljev SPD iz Gorice in Štandreža se je preteklo nedeljo odpravila na enodnevni izlet na Nanos. Z lastnimi vozili so se odpeljali do Razdrtega in nato so jo mahnili po direktni in precej strmi poti na Plešo ter še dalje na naslednji vrh. Imeli so srečo lepega vremena in zato so uživali krasen razgled na bližnjo in daljšo okolico. Na povratku so šli tudi do izvira Hublja nad Ajdovščino. Za nedeljo, 6. junija ima planinsko društvo na programu zopet celodnevno turo na Snežnik, tudi z lastnimi sredstvi. V soboto v Tržiču splavitev cisterne V soboto popoldne ob 15.45 bodo v ladjedelnici «Italcanfcleri» v Tržiču splavili 137.000-tonsko petrolejsko turbinsko ladjo «Uly Prl-rr.a», ki jo gradijo za pomorsko družbo i(Elios» iz Palerma Botrovala bo ga. Lily Lauro. Ladja meri 297.36 m v dolžino, 40.78 m v širino in 22.25 v višino. Njen ugrez je preračunan na 16.43 m, poganjal pa jo bo motor z osno močjo 28.000 KM. «Lily Prima« bo plula s hitrostjo 16.5 vozla. Poletni urnik za trgovine in cvetličarne Pokrajinska zvšza trgovcev sporoča, da stopi od 1. junija pa do 26. septembra v veljavo poletni urnik za manufaktume trgovine in one z raznim industrijskim blagom ter za cvetličarne. Po tem umiku bodo trgovine odprte popoldne od 16. do 19.45. Ob sobo-tah in dnevih pred prazniki bodo trgovine zapirali ob 20. uri. Bolničarke bodo cepili proti tbc Vesti iz Tržiča Sestanek županov iz Tržiča in področja je bil včeraj dopoldne na županstvu v Tržiču. Razpravljali so o problemih konzorcija za izterje vanje davkov ter o konzorciju zn medobčinski regulacijski načrt, ki se tiče Tržiča, Ronk iz Starancana. S tem v zvezi so sklenili, da bodo trije župani v kratkem odšli v Rtm na razgovor s projektantom prof. P:ccinatom. Mornar Ivica Golen, 20 let, ki je Cena mesečnih vozovnic na mestnih avtobusih Vodstvo mestnih avtobusov v Gorici je določilo za mesečne vozovnice na svojih progah z veljavnostjo od 1. junija naslednje cene: normalna na progi št. 1 — 2600 Mir; za dijake po 1300 lir. Vozovnica za vse proge 3000 lir, za invalide tn pohabljence po 1600 lir; dodatek za nedelje In praznike po 500 Ur. Brezplačen izlet živinorejcev v Padovo Pokrajinska zveza živinorejcev v Gorici organizira za svoje člane v nedeljo 7. Junija brezplačen enodnevni avtobusni izlet v Padovo z obdelkom tamkajšnje vsedržavne avinorejake razstave. Prijave na sedežu Zveze živinorejcev v Gorici, Korzo Italija 25, tel. 5141 najkasneje do 12. ure dne 3. junija. Tam tudi vsa podrobnejša pojasnila. Na nedavni konferenci, ki jo je imel občinski odbornik za zdrav-stvo dr. Tomassich v konviktu za bolničarke v Gorici, so poudarili važnost in potrebo, da se tudi bol-mško osebje cepi proti tbc in da se s tem prepreči njihovo okuženje. VERDI 16.00—22.00 «Patton, generale d’accdaio», G. C. Scobt in K. Malder; kinemaskopski film v barvah. CORSO 17.00—22.00 «Toh, č mo rta la nanna«, S. Adgemova lin C. Andre; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Stra-niero, fatti il segno deUa crooe«, C. Southwood in J. Cameron; 1-tailijanski film v barvah V1TTORIA 17.15 «Una breve sta-glone« Christofer Jones ln P. De-germark. Italijanski barvni film. Mladini pod 14 letom prepovedan. CENTRALE 17.15 «Asterlx e Cleo-patra« Kinemaskopska barvna slikanica. I ržiA AZZURRO 17.30 «11 segreto di Santa Vittoria«, A. Quinn in A. Ma-gnani; ameriški barvni film. i;XCELSIOR 17.30 «La straordina-ria fuga dal campo 7 A«, O Reed. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Lisa dagli occhi blu», M. Tessuito in S. Dionisio; barvni film . /Voivi (• or leti SOČA (Nova Gorica) ((Morilec brez odgovornosti« ameriško angleški barvni film — ob 18. tn 20. SA OBODA (Šempeter) «Jaz žena II. del«, danski barvni film — ob 18. ln 20 DESKLE Prosto RENČE ((Komisar X«, italijansko-kanadski barvni film — ob 20. PRVACINA «šalako«,. — ameriški barvni film — ob 20. SEMPAS «Elmer Gantry šarlatan«, ameriški barvni tlim — ob 20. KANAL Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna DTIDINE, Trg sv. Frančiška 5, bel! 21-24. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna CENTRALE; dr. Fita & Ennery, Trg republike 26, tež. 72341. OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE Nepozabno srečanje «bivših» v bolnicah «Franji» in «Pavli» Legendarni primer, kako je Primorska upoštevala konspiracijo Verjetno so redka četrtstoletna srečanja v življenju ljudi, ki so bili pripravljeni dati tudi sami sebe za to, da bodo mlajši rodovi živeli v svobodi. Ta pripravljenost je prišla do posebnega izraza v najhujših trenutkih med narodnoosvobodilno borbo. To so bili tisti trenutki, ko se je borba odločala z drznimi juriši in proboji sovražnih obročev. In pri takih juriših in probojih so padali najboljši borci, ali pa so bili ranjeni. Preživeli so padle pokopavali, ranjene pa spravili v bolnišnice, skrite v skoro nedostopnih krajih. Na Primorskem sta bila taka kraja soteska Pasic pri Novakih pri Cerknem z bolnišnico «Franjo» in Hudo polje v Mrzli rupi z bolnišnico »Pavlo*. V nedeljo, 24. maja so se v »Franji* ob petindvajsetletnici o-svoboditve zbrali ranjenci, zdravniki in osebje obeh imenovanih bolnišnic. Bilo je to nepozabno srečanje. Le tisti, ki je med NOB ranjen ležal v partizanskih bolnišnicah in skupaj s tovariši štel tedne in dneve, kdaj bo ozdravel in se lahko znova pridružil borcem na položajih, si lahko predstavlja, s kakšnimi občutki so prihajali v Cerkno in od tam nadaljevali pot do Loga in nato navzgor po strmem, kamnitem klancu mimo Pod-nivčana v sotesko Pasic. Bil je dan, ki bo še dolgo ostal v spominu vseh kot svetlo doživetje. Bil je dan tistega še vedno živega tovarištva, kot smo ga poznali v borbi in potem kot ranjenci v bolnišnici »Franji* in »Pavli*. Bil je dan, ko smo se znova čutili tista velika družina, ki se vsa bori za en sam smoter: svobodo. Prostor med barakami z vodometom na sredi bi bil kmalu premajhen, da bi našli mesto vsi tisti, ki so prišli na srečanje. Nekateri med njimi so se opirali na bergle, drugi na palice. Na zasilni oder pri baraki, kjer je med NOB bil nameščen rentgenski aparat, sta stopili obe zdravnici in predsednik republiškega združenja ZZB Janko Rudolf — med NOB več mesecev kot ranjenec v tem kraju. Zelo nerodne so besede, ki naj bi izrazile tisto občutje nekdanjih ranjencev, ko poslušajo toplo izgovorjene besede obeh zdravnic, ki sta med NOB s tako človeško in tovariško požrtvovalnostjo zdravili njihove rane. S pomočniki, bolničarji in bolničarkami sta se borili za čimprejšnje ozdravljenje ranjencev in njihovo vrnitev v .brigade in bataljone. Kako močno so zdravniki in osebje bolnišnic občutili odgovornost svojega poklica in dela, lepo prikazuje primer dr. Derganca. Kadar je kak ranjenec umrl, kljub temu, da so zdravniki in drugo osebje storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi mu rešili življenje, je dr. Derganc večkrat šel pogledat umrlega tovariša. Ni in ni mogel verjeti, da je bila smrt MiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiminitiMiiiiiiiuiiin Dve publikaciji ljub. univerze Univerza v Ljubljani je ob petdeseti obletnici obstoja izdala «Bibliografijo doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani, od 1921 do 1968». Bibliografijo je pripravil Jože Kokole. Kakor razlaga avtor, so v bibliografiji opisani originali disertacij v obliki, v kakršni so bile predložene v oceno in v obrambo, pa tudi vsi kasnejši napisi, celotni ali delni, samostojni ali nesamostojni, tekstno spremenjeni ali prirejeni. V uvodu ugotavlja avtor, da je bilo v Ljubljani na univerzi, Tehniški visoki šoli. Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Visoki šoli za politične vede na o-snovi v tej bibliografiji opisanih disertacij do konca leta 1968 promoviranih skupaj 690 doktorandov. Avtor pripominja, da je bilo promocij še precej več, ker je bil na pravni fakulteti podeljen doktorski naslov do leta 1944 samo na osnovi ustnih strogih izpitov (rigozorov) in šele od tega leta dalje tudi na osnovi pismene razprave — disertacije. Jedro bibliografije je opis disertacij kot stroka. Disertacije so razvrščene v strokovne skupine po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije. Spopolnjujejo jo krono-M. B. močnejša kot njegova in vseh drugih tovarišev skrb in nega, da bi ga rešili. Koliko je bilo v nedeljo toplih stiskov rok obema zdravnicama: Franji in Pavli, Jožetu Čerinu, Danilu Šuligoju, Pavli Leban, Ivanu Golji, Antonu Tronkarju in drugim. Kako naj dam pravo ime tem stiskom rok? To je bila človeška hvaležnost in priznanje požrtvovalnemu zdravniškemu osebju ☆ OSNOVNA SOLAI CEMNO SPOMENIK NOB! 271' BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/II., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, UL Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. (Nadaljevanje na 6. strani) in vsem, ki so jim pomagali. In koliko je bilo med ranjenci veselih vzklikov: »Si še živ! Kako ti gre! Kje živiš? Si zdrav?* Pred slavnostnim začetkom so obiskali barake in pograde, kjer so ležali in se zdravili pred šestindvajsetimi leti. Tudi jaz sem odšel v »mojo barako* — tisto onstran mostička čez hudournik, ki ima na levi strani vhoda debelo bukvo. Na enem izmed spodnjih pogradov je sedel tovariš. Ko sem ga vprašal, če je bil tudi on v tista baraki, je pritrdil in pristavil, da je zato malo posedel, da bo bolje občutil, kako je bilo pred četrt-stoletjem. Pri nasprotnem pogradu, v ozadju barake, kjer sem ležal jaz, je drug tovariš razlagal znancem, kje in kako je ležal in kam je bil ranjen. Ko je omenjal, da je imel roko v mavcu in v lesenem ogrodju, sem ga spoznal: »Ali si res ti, 'zrakoplov'?» Tako smo ga imenovali pred šestindvajsetimi leti, ker je bila njegova roka prav podobna zrakoplovu pred vzletom. Bil je tovariš Polde Božič z Bleda, ki živi danes v Kranju. Zanimalo me je, kako je danes z njegovo roko. Dvignil jo je, skrčil v komolcu in zaigral s prsti. »Zrakoplov* na pogradu pred šestindvajsetimi leti je že zdavnaj pozabljen. Srečal sem tudi tovariša Likarja, ki so ga Nemci ob napadu na partijsko šolo v Cerknem 27. januarja 1944 — ranjenega še šestkrat ustrelili v glavo! Ko so ga prinesli v »Franjo*, je bila njegova glava bolj podobna debeli buči, kot človeški glavi, tako je ’ bila otekla. Čeprav je dobil šest strelov od blizu, ni nobena krogla zadela »v živo*. Bil je pri polni zavesti, ko so Nemci korakali mimo. Videl je samo okovane čevlje in puškine cevi, iz katerih je šestkrat zagrmelo. Šestkrat je gledal smrti v oči. Ozdravel je. V Ljubljani je bil potem osemnajst let šofer. Zdaj je upokojen. Res, srečanje, ki ga ne bomo pozabili. Jože Čerin je pripovedoval, kako so v «Franjo» nosili prve ranjence, še prej pa deske za barake. Najtežje so spravili v sotesko štedilnik, ker je bil zelo težak. On in Danilo Šuligoj sta bila od vseh najmočnejša. Ko sta enega ranjen- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dosegli boste uspeh, ki ste ga dolgo pričakovali. Več iskrenosti do onih, ki vas imajo radi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če izbirate sodelavce, bodite bolj previdni. Na pot boste morali in ne bo vam slflbo, DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Več podjetnosti in vaši načrti bodo šli kot po olju. Simpatije, ki jih gojite, bodo poplačane. RAK (od 23.6. do 22.7.) S previd nostjo boste izpeljali tudi tvegano nalogo. Večer bo zelo prijeten LEV (od 23.7. do 22.8.) Ko ste slabo razpoloženi, ne rinite med občinstvo. S pravilnim nastopom boste pomirili spor v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Znašli se boste v zagati, iz katere vodi pot skozi kompromis. Pri izbiri družbe ni dovolj le intuicija. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kljub dopoldanskim motnjam bo dan pozitiven. Družinski mir bo v nevarnosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Najbolje bo, da zavihate rokave že v začetku. Osebni uspehi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preveč ste neučakani, kar moti sodelavce. Prijetna družba v večernih urah. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Z izkušnjami si boste več pomagali kot z nasveti. Bolj malo razumevanja v domačem krogu. VODNAR (od 21.1. do 20.2.) Držite se načrtov in ne rinite predaleč. V družini bodite dostopni za tuje ideje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preveč ste impulzivni in to kvari vaše u-spehe. V družini boste delali načrte za prihodnost. ca nesla še po prvi poti nad steno, sta ga morala spraviti po lestvi s štirimi klini. Danilo je bil spredaj, Jože zadaj. Dvignil je nosila visoko v zrak, da ranjenec ni zdrsnil nazaj. Šlo je, čeprav z veliko težavo. Spregovoril je tudi Janko Rudolf, ki je med drugim poudaril veliko zvestobo primorskega ljudstva, ki je znalo ohraniti tajnost vseh partizanskih bolnišnic, ki so bile poleg teh dveh v raznih krajih. To je bila legendarna primorska konspiracija, je dejal. Pionirji so obema zdravnicama poklonili šopke majskih šmarnic in ranjencem zapeli nekaj pesmi. Prav tako je pevski zbor Petra Jereba zapel več partizanskih pesmi. Pionirjem in zboru Petra Jereba se zato vsi nekdanji ranjenci toplo zahvaljujejo za prijetno doživetje. V gostilni v Logu so popoldne po kosilu nadaljevali z obujanjem spominov in sklenili, da se bodo prihodnje leto znova srečali — ob tabornem ognju in čevapčičih. A. PAGON — OGAREV NA POBUDO SEN. SEME IN DRUGIH SENATORJEV Načrt zakona za priznanje pravic Slo v en tem v Furlaniji - Jul. krajini VH. OBRAZLOŽITEV Zakonski osnutek, ki ga predla- gamo, vsebuje 17 členov, ki jih moramo razdeliti na sledeča poglavja: splošne določbe; šolska ureditev; določbe za kulturne u-sfanove in za sredstva javnega obveščanja: določbe o rabi slovenskega jezika: določbe o vrnitvi imen in priimkov v izvirno obliko, za ohranitev etničnih ter zgodovinskih značilnosti in obeležja krajev, ki so popolnoma ali delno slovenski: končne določbe in določbe o financiranju zakona. Člena 1 in 2 V nedeljo bo v Sežani osrednja proslava ob stoletnici tamkajšnjega tabora, na katerem je govoril tudi poznejši poslanec Josip Faganel (na sliki), ki je obravnaval problematiko našega podeželja. Vsebujeta osnovna načela, na katerih temelji zakon, t.j.: popolna enakopravnost italijanskih državljanov slovenskega jezika, ki živijo v treh pokrajinah, tržaški, goriški in videmski pokrajini avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije-Julijske krajine. Člena nadalje zahtevata, da se spremenijo razmere, ki ustvarjajo diskriminacijo in razlike ter jamstvo, da se bodo določbe posameznih členov spoštovale. Člen 3 Ta člen obsega vse predpise, ki V PRETEKLIH DNEH V BAZOVICI, DOLINI, PRI SV. IVANU IN V TREBČAH Zaključne prireditve v znaku 25. obletnice obnovitve šole V Bazovici so se otroci izkazali, odrasli pa ne - Dolinski otroci so pripravili bogat spored - Svetoivančani dve dobro pripravljeni točki - Gojenci Glasbene šole GM iz Trebč so končali leto Prireditve ob zaključku šolskega leta so se začele. Prva je bila na vrsti prireditev v Bazovici, kjer so se za to priložnost pripravili otroci osnovne šole. Za vse prireditve je letos značilno to, da se vse vršijo v znaku proslave 25. obletnice obnovitve slovenske šole v naših krajih. To velja seveda, tudi za prireditev v Bazovici preteklo soboto. ko so bazovsiki otroci ponovno dokazali, da se znajo posta- viti tudi na odru. Žal pa je na prireditev prišlo zelo malo občinstva, kar je poudaril tudii učitelj Bruno Kralj v svojem zaključnem nagovoru. Morda je res, da ura prireditve — 5. ura popoldne — ni bila najprimernejša, toda menimo, da bi se bili morali vsaj starši otrok potruditi na prireditev. V začetku prireditve je učenka 4. razreda Marina Čufar pozdravila navzoče in med drugim povedala, kako so se bazovski otroci kljub napornemu študiju, telovadbi in drugim obveznostim lotili tudi priprav za to prireditev. Svoja izvajanja je zaključila dobesedno. «Hoteli smo, da bo letošnja prireditev kar se da lepa, da bi tako tudi md primerno proslavili 25. obletnico, odkar imamo spet naše slovenske šole. Naj bo tudi naša današnja veselica prispevek k temu lepemu jubileju*. Mešani zbor osnovne šole v Bazovici Nato se je začel program, v katerem so v prvi točki učenci 4. razreda uprizorili igrici o leni Ne-venkici. Sledil je prizor z naslovom »Nagajivec se hoče poboljšati*, v katerem so nastopali u-čencd več razredov. Bilo je nato na vrsti več krajših zabavnih prizorčkov, katerim je sledil splet narodnih plesov, ki so ga izvedli učenci več razredov v stiliziranih narodnih nošah. V zadnji točki sporeda je nastopil šolski mešani pevski zbcr, ki je pod vodstvom Bruna Kralja zapel več lepih slovenskih narodnih pesmi. «Pesem o srčecu* pa je zapel kvartet, ki ga tvorijo Ingrid, Neva, Lučka in Barbara, na električnih orglah jih je spremljala učenka Ksenja Bras. Zbor dolinske osnovne šole Nastopajoči gojenci glasbene šole GM v Trebčah Mešani otroški zbor GM Opčine — Trat Iz Bazovice se preselimo v Dolino, kjer so istega dne, le kako uro pozneje imeli podobno prireditev otroci tamkajšnje slovenske osnovne šole. Za razliko od Bazovice, je bilo v Dolini zelo veliko občinstva, da se je kar trlo ljudi. Najprej je navzoče pozdravil učitelj Kiljan Ferluga, ki je tudi poudaril 25. obletnico obnovitve slovenske šole pri nas. V zvezi s tem je med drugim rekel: »Mnogi od vas se še spominjajo prvih skromnih korakov naše šole v težkih časih fašizma in vojne, prvih partizanskih učiteljev brez strokovne priprave, in tudi duhovnikov, ki so kljub nasilju in nevarnosti učili otroke osnovnih pojmov šolskega znanja. Naj gre naša hvaležnost njim in vsem borcem za svobodo, za pravičnost, za medsebojno spoštovanje, za svetal zgled ljubezni do svojega naroda in do vseh ljudi*. Nato je sledil obsežen program, ki ga je napovedovala učenka Ariana Korošec, oblečena v lepo slovensko narodno nošo. Program je obsegal kar 16 točk, igric, plesov, rajanja itd., toda v samem začetku je bila točka, ki je simbolizirala strnjeno veselje nad tem, da imamo pri nas ponovno slovensko šolo od dni, ko je tudi vsem našim krajem po dolgih letih mraka ponovno zasijala svoboda. Otroci vseh razredov so skupno nastopili z vencem pesmi, ki govore o svobodi in domovini. V okvir prireditev ob 25. obletnici obnovitve slov. šole spada tudi prireditev, ki jo je pripravila svetoivanska slovenska osnovna šola. Prireditev je bila v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v nedeljo popoldne. Prireditev je bila lepo obiskana in tudi program, ki sicer ni bil obsežen, je bil dobro pripravljen. V začetku je ravnatelj Josip Šinigoj pozdravil navzoče in poudaril pomen šole za nas, posebej je še omenil jubilej naše šole. Sledil je spored, ki je obsegal le dve točki in sicer nastop šolskega pevskega zbora in mladinsko igro »Takšni smo*, v kateri so nastopili vsi učenci. imeli v soboto zvečer gojenci glasbene šole GM podružnice v Trebčah. Produkcija je bila v dvorani Ljudskega doma, ki je bila za to priložnost polna do zadnjega kotička staršev, prijateljev ter ljubiteljev glasbe in mladine. Škoda le, da je bilo med občinstvom nekaj mladine, ki je bila od časa do časa preveč hrupna in je motila tako poslušalce kot tudi izvajalce. Omeniti moramo, da obiskuje podružnico glasbene šole v Trebčah deset gojencev, nekateri pa obiskujejo tudi višjo glasbeno šolo v Trstu. Podružnico v Trebčah vodi že več let prof. Sveto Grgič, ki poučuje vse gojence, razen dveh, ki se učita violino s prof. Oskarjem Kjudrom. Sobotna zaključna prireditev je obsegala zelo pester in bogat spored. Gojenka Erika Škrlj je napovedovala vsako točko sporeda, ki je obsegal skladbe Pavčiča, Far-fise, Rusova, Schmitta, Gurlitta, Schumanna, Avsenika in številnih drugih skladateljev, saj je bilo na sporedu kar 21 točk. Najprej je nastopil otroški zbor glasbene šole GM Opčine — Trst, ki je pod vodstvom Janka Bana zelo dobro zapel tri pesmi. Spored se je nadaljeval z nastopom gojencev iz Trebč: Roberta Co-vaccija, Tiziane Križmančič, Franka Carlija, Davorina Grgiča, Rajka Pertota, Alfreda Cibica, Nadje Sivitz, Nataše in Darka Kralja, Mirka Ferlata in Vilme Padova n. Iz glasbene šole iz Trsta pa so nastopili Igor Starc, Evald Kredo van. M. M. se tičejo pra/vice slehernega državljana, da obiskuje šolo vseh vrst ter dolžnost vlade, da v razmeroma kratkem času predloži načrt ter zakone in odloke za dejansko uresničenje te pravice. Slovenske šole imajo učne načrte in učne knjige, ki ustrezajo zgodovinskim in kulturnim posebnostim ter posebnim zahtevam manjšine: ustanovijo naj se šole vseh vrst in stopenj in to v zadostnem številu na vseh področjih, kjer žive Slovenci. Učno in ostalo osebje je sestavljeno iz italijanskih državljanov slovenskega jezika. Obrokov oče, ali kdor ga nadomešča, vpiše otroka v šolo že s tem, da sporoči vpis šoli, ki jo je izbral. V Trstu bo ustanovljen univerzitetni zavod za študij zgodovine, jezika in kulture slovanskih narodov, z namenom, da bi slovenski dijaki, ki so začeli šolanje na slovenskih srednjih šolah, to šolanje izpopolnili na univerzi. Za učno osebje se predvideva pravno priznanje z ustrezno pre-osnovo službenih stažev za čas pred 1. novembrom 1951. Za vsak problem, ki se tiče šole, učbenikov, učnih načrtov, učnega in upravnega osebja, je treba vprašati za mnenje komisijo, ki jo sestavlja devet italijanskih državljanov slovenskega jezika, ki jih imenuje ministrstvo za javno vzgojo na predlog deželnega sveta z omejenim glasom. Obstoj in naloge te komisije predstavljajo predvsem vez med pristojnostjo države in pristojnostjo avtonomne dežele s posebnim statutom Furlani je-Julijske krajine in torej tudi jamstvo za večjo demokratičnost pri reševanju šolskih problemov, ki so za etnično manjšino tako delikatni, poleg tega pa pomeni tudi večje razumevanje za nova dejstva in zahteve profesorjev in dijakov. Člen 4 Država skrbi za izgradnjo, za vzdrževanje in dedovanje ustanov, ki so zelo pomembne za kulturo; med njimi v prvi vrsti za dijaške domove, za Glasbeno matico (slovenski glasbeni center: in to do takrat, ko bo mogoče najti popolnejšo rešitev za problem poučevanja glasbe) in za Slovensko knjižnico. Člen 5 Na enak način in v sporazumu z deželo država prevzame nase stroške za vzdrževanje pev. zborov, dramskih skupin, kulturnih krožkov, športnih rekreacijskih in kulturnih združenj, ki so potrebna-narodnostni manjšini za obsežnejše in- demokratično družbeno staničje za kulturno izživljanje. člen 6 - Predvideva uvedbo televijskega sporeda v slovenskem jeziku, ki bi ga oddajala tržaška televizijska posta ja, in ustanovitev komisije slovenskih državljanov, ki jih izbere deža ni svet, da bi nadzorovali sestavljanje radijskih in televizijskih programov v slovenskem jeziku. Členi 7, 8, 9 in 10 Vsebujeio vse določbe, ki so ne-nad-mesbljive za dejansko uresničenje na vseh ravneh uveljavitve pravice do rabe svojega materinega jezika in do odgovora v istem jeziku, afcuv in javnih dokumentov za vse italijanske državljane slovenskega jezika, ki živijo v 'deželi Furlaniji-Julijski krajini. Kar se tiče vseh uradnih aktov države, dežele, krajevnih ustanov in uradov, predvideva zakon obvezen prevod za vsa področja, na katerih živijo tudi Slovenci; poleg tega imajo oni pravico govoriti v slovenščini tudi na izvoljenih svetih, na sodišču itd. člen 11 Predvideva določbe za hitro, pozitivno in brezplačno rešitev — na samo prošnjo — pravnih za vrnitev v izvirno obliko i®1® in priimkov, ki so bili iz katerega koli razloga in v kateremkoli spremenjeni ali popačeni: naj''^ primerov je iz časa fašizma, j" so pačenje imen in priimkov vajali v okviru raznarodovanja-Člen 12 Določa, da ima država nalog0-zagotoviti ohranitev etničnih, zg£ devinskih in ambientalnih zna*“" nosti na ozemlju, kjer živijo Sv venci, da bi se preprečilo nadajf vanje raznarodovalnega proces3 ® asimilacije: ti ukrepi imajo j” men, ustvariti ustrezne razfflSj da bi se moglo uresničiti n0®” o razvoju narodne manjšine. . norme spadajo tudi..". ob*0 Med te ste, ki vračajo v izvirno imena slovenskih krajev: v dvar setih letih fašizma so spretne®^ toponomastako pretežnega dela žele, zaradi česar je treba P" skrbeti za to, da zbrišemo kar še obstaja in žali zgodov*®^ resnico in čustva italijansk® slovenskih državljanov. Člen 13 Predvideva nastavitev uradnik0^ funkcionarjev in tehnikov itaM skih državljanov slovenskega cj zika v vseh uradih državne deželne uprave, krajevnih usta _ in sodišč: ta ukrep je nufa® p treben bodis; zaradi tega, da j*> odpravile sedanje diskrim®01^ b>* odpravile sedanje diskrim*3®^ glede na dejanske možnosti, bi italijanski državljan stoJJPjLj jezika mntfpil rard ga jezrica mogei pn ju in razpisih priti do vseh8’*: $ mogel priti d bodisi zato, da drž’?' dejavnosti, dejansko uresničila pravioa ljana, ki se za svoje pravne ^ obrne na urad, da govori in P’5* svojem materinem jeziku. Člen 14 ^ Za te državljane se za jj-podaljšajo roki za vlasamje ^ šeni za priznanje kvalifikacij^, litičnega preganjanca, r optanta, ponovnega optanta poldda. č,en 15 rf* Mnogi državljani, ki s« m V narodnosnimn manjšinam ----------------- <2* bili zaradi narodnostne ati r. d in zaioui udj vjuiiu■ , Vine diskriminacije d-deljeni kjj-jaki oddelkom «Battaglioni od-li» ali kot civilisti detovra^j. delkom se zaradi disknrruD|H $r ga in prisilnega značaja tf&tM deljevanja morajo povsem s političnimi preganjanci. Člen 16 'i* Govori o razveljavitvi v=e. konskih določb, ki se ne s&PT s tem zakonom. Člen 17 . j, Predvideva financiranje, r^/i itrebna za dejansko uresnj vsebuje ta zaWftg ..potrebno normr ki jih (Nadaljevanje ^ SOCIJALIZAM. Maj 1970. <^ff Saveza komunista Jugosla™ ^ LE LIVRE SLOVfiNE. AvrjJ n. 2. Bulletin d’informati° 1’Association d-es čcrivains nes, du PEN Club, Centre la Slovenie, et de 1’AssOj jp des traducteurs litteraires venie. LES ETUDIANTS DU MONE®’ jf etudiants arabes relevent jf fi). Vol. 21 n. 1/2 1970. 1'Union intemationale 008 diants. SANTE DU MONDE. Le ^ de TOrganisation Mondiaie Santč. Mai 1970. j ITALIJA. Turistični vodnik * mobilsko karto. Zal. Caf> založba, Ljubljana in Za* tržaškega tiska, Trst. Podobno kot imajo v teh dneh zaključne prireditve otroci osnovnih in drugih šol, tako zaključujejo šolsko leto tudi gojenci glasbene šole Glasbene matice. Prvo letošnjo zaključno produkcijo so SREDA, 27. MAJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne: 11.50 Harmonike: 12.10 Iz naše preteklosti: »J. Samec*; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Flavtist M. Pahor; 19.10 Higiena in zdravje; 19.30 Be ri, beri rožmarin zeleni; 19.35 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 20.55 Nove knjige; 21.30 Melodije; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran: 15.10 Popevke; 15.40 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Pevci; 8.45 Stare pesmi; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Prisluhnimo jim; 11.00 Ansambel Marimba Band; 11.15 Mali umotvori; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00, 12.45 Glasba po željah; 14.05 Lahka glasba; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.05 Iz naših občin; 16.20 Operna glasba: 17.30 Otroški kotiček; 18.00 Operna glasba; 19.00 Orkester Staple-ton; 22.30 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 in 17.45 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.38 Dogodki in ljudje; 1 o nr\ __ ...»__ .1___ 1« nn 13.20 Radio na vašem domu; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Pro- gram za mladino; 18.00 Filmske novosti; 18.20 Glasbeni camet; 19.30 Luna park; 20.20 Beethovnove skladbe; 21.00 Volilna tribuna: KPI — KD; 22 05 De Maupassant: »La pace coniugale*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00, 10.15, 13.00, 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 10.00 C. Invemizio: »La figlia del-la portinaia*; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.03 Enciklopedija; 17.35 E-notni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.55 Ital. folklorna glasba; 20.10 Operna glasba; 21.35 Ping-pong; 22.10 Glasbeno-govomi spored; 22.43 De Marchi: »D cap-pello del prete*. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Hoimeggerjeva simf. štev. 3; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Stravinski; 13.55 Schumann in Casel-la; 14.30 F. Alfano: La leggenda di Sakuntala; 15.30 Portret avtorja; 16.15 G. Marcel: »La pupa e la pupilla*; 17.10 Nemščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.15 Knza kolonializma. FILODIFUZIJA 0 00 Koncert; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 španska komorna glasba; 10.10 Schubertov nokturno, opus 148; 10.20 Operna glasba; 12.00 Skladbe za pihala; 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba. SLOVENIJA 6 00. 7.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 ,l5lf Poročila; 6.50 Rekreacija; '• $ form. oddaja; 8.04 Glasbe®3 ri; tineja; 9.05 Nenavadni ml? 9.25 Iz glasbenih šol; 9.45. vj< ster Percy Faith; 10.15 KUSPJV doma; 12.10 Iz oper J- f? 12.30 Kmetijski nasveti; „ ___: _____i___ on srni jug. narodov; 13.30 čajo vam...; 14.05 Operetni Irf • 1^ df\ \7i/\lnmno1iet M* ki; 15.40 Violončelist M- ''lil 16.00 Vsak dan za vas; f dina sebi in vam; 18.00 sti; 18.15 «Rad imain & 18.40 Naš razgovor; 19-o51iJ 18.35 Oddaja za ital. skupino; 19.05 Variete . ’ j oddaja; 19.20 Kalejdoskop Teh naših petdeset let; "Tj,dre , narodni jazz festival v V hi;; L hi! \\ iC s S? S' {55 £ N«1! OltSAKSTVO «GIRO D’ITALIA» p. v a- lo- je- in ja- «- # fr jkp 3 de- po- ese, iško in iko»' ija«- j pobi s« «(*• da žb # bi * Hi* akt* Diše’ to ** ■ £ * po m#** MERCKX UTRDIL SVOJE VODSTVO Na cilju je prehitel Gimondija za več kot 2 minuti TREVISO, 26. — Za današnjo 56 *® dolgo etapo na kronometer za Posameznike je vladalo veliko zani-“^je. Proga je bila večinoma rav-t a. nekaj neprijetnosti pa je pred-le več ostrih ovinkov na J^dini proge. Glavni favorit je bil 'orckx in ta je pričakovanja iz-Polnil v celoti. Tekmovalci ki so startali (v dve-^utnih presledkih) kot prvi, in "ll- ki so odšli na pot med zadnji-so morali voziti v dežju. Osta-Pa je bilo vreme bolj naklonje-» zameno pa so imeli ti kolesaril. jasProtni veter. Prvi boljši čas , dosegel Ballini, nato pa so n jeli vp(*osežek še nekajkrat izboljša-• Proti koncu tekmovanja se je na vrh začasne lestvice Gi-j^di, toda takoj nato je njegov izboljšal svetovni prvak v eno-Lj/' vožnji Ritter. Vendar pa je vJj° vsem jasno, da je končno pr-. mesto rezervirano za Merckxa 10 je tudi zgodilo. !®%>na lestvica devetega dne je '***£ naslednja: T Eddy Merckx (Bel.), ki je preji0^! 56 km dolgo pot od kraja “assano del Grappa do Trevisa * kl0’55” s p. h. 47,380 km na Uro ?■ Ritter 1’46" ;• ^imondi 2’2” ■ Pella 2’44” 6' “• Pettersson G. 2’56" , 7>solen 3’3” Vdorni 3’6” o * 1 o van Den Bossche 3’46” Ki ?ltossi Zilioli 4’H’ si 4’2” i, “»non Michelotto 4'.33” II la r*4*12*' <- vianelli 4’56" ]!' j^Pez Rodriguez 4’44” l-asa M. M. 4’50” Skupna lestvica po 9. etapi: 1. Merckx 35.5’55” p. h. 37,865 km na uro 2. Ritter 2’4!” 3. Gimondi 2’52” 3. Van Den Bossche 3’59" 5. Bitossi 5’6” 6. Adorni 519” 7. Zilioli 5’34" 8. Dancelli 6’22” 9. Pettersson G. 6'33” 10. Vianelli 7’7” V ODLOČILNI TEKMI MOŠKE ODBOJKARSKE D LIGE Drevi v Zgoniku odločitev: na kvalifikacije Kras ali C SI? Srečanje bo ob 21. uri na igrišču Krasa v Zgoniku Končno je napočil trenutek resnice, ko se bo na vrhu lestvice moške odbojkarske D lige razjasnil položaj. V okviru predzadnjega kola D lige se bosta namreč drevi srečali v Zgoniku šesterki Krasa in CSI iz Vidma, ki sta zasidrani na prvem mestu lestvice z enakim številom točk. Zmagovalec tega neposrednega spopada bo z vso verjetnostjo osvojil prvo mesto na končni lestvici in s tem pravico, da nastopi na kvalifikacijskih tekmah za prestop v C Mgo. Kras je v prvem delu letošnjega prvenstva nanizal same zmage ter oddal svojim nasprotnikom le štiri sete. V povratnem delu pa je zelo popustil in ni prikazal več navdušujoče igre. Tako je v četrtem povratnem kolu odšel prvič poražen z igrišča, za kar je poskrbela nevarna šesterka Acegata. Ta neuspeh pa je pustil v igralcih globoko sled. Kaže namreč, kot da ne bi več zaupali v lastne sile, zato je bila nji- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiuiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii P« ZAKIJUČK1I SVETOVNEGA KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA V LJUBLJANI Igralci, trener in občinstvo akterji zmage Jugoslavije Zaključilo se je 6. svetovno košarkarsko prvenstvo v Ljubljani. Jugoslavija je, kot smo že pred prvenstvom predvidevali, osvojila prvo mesto, in to iz naslednji razlogov: 1. ker ima dobro reprezentanco in dobrega trenerja 2. ker je igrala pred lastnim občinstvom 3. ker je sodniki niso oškodovali. JUGOSLAVIJA Jugoslovanska reprezentanca se je skrbno pripravila za to prvenstvo. Trener Žeravica je namreč že med državno ligo dal vsem reprezentantom poseben program, po katerem so morali trenirati. Pred dvema letoma pa je odpotoval v ZDA pivot Zadra Krešimir čosič, kjer je znatno izpilil svojo tehniko. In čosič je bil s Skansijem in Simonovičem najboljši Jugoslovan. Domače občinstvo je za 40 odstot- kake zmage. Najboljši v reprezen- “ločilni tekmi Jugoslavije z ZDA je čosič (levo) največ doprine-11 vodstvu svoje reprezentance, Daneu (desno) pa je r zadnjih mirtah odločilno pripomogel, da prednost v točkah ni skopnela itde : K ste ni 15 G»r K n laž*-./ poF ‘isti i b i T so videli že več svetovnih košarkarskih prvenstev so trdili, kov pripomoglo k uspehu. Tega mnenja so bili skoraj vsi trenerji in časnikarji. Predvsem v odločilni tekmi z ZDA je publika tako navijala, da je bilo skoraj nemogoče zgubiti. Sodniki, ki so bili izredno slabi in so razočarali trenerja, igralce, gledalce, časnikarje in organizatorje, niso oškodovali Jugoslovanov. BRAZILIJA Srebrno odličje so osvojili Brazilci, ki so potrdili, da je njihova košarkarska šola še vedno med najboljšimi. Brazilska igra: hitri protinapadi, zagrizenost v obrambi, fantazija. S to igro so zbudili mnogo simpatij pri ljubljanski publiki. Njihov najboljši igralec je bil Ubira-tan. Brkasti Menon ni razočaral. Dobra sta bila tudi Rubens in E-duard. SOVJETSKA ZVEZA Brazilski trener Toro Soarez mi je o SZ dejal naslednje: «SZ na tem prvenstvu ni zaigrala dobro, ker še vedno igra staro košarko. To je: v glavnem igra s centri. V modemi košarki pa morajo biti tudi centri gibčni, hitri. Pri Rusih tega ni.» In tako si lahko razlagamo slab vtis; ki sta ga zapustila Andrejev in Kovalenko. Dobro je igral Zamuharmedov. Poulauskas ni potrdil svoje slave. Sergij Belov je bil še vedno najboljši. Kot celota so bili Sovjeti morda najboljši, njihova igra (predvsem v napadu) pa je zastarela. Dobro so branili. Sodniki in občinstvo so SZ vznemirili, oškodovali. Umevno je torej tretje mesto. ITALIJA Je zadovoljivo presenetila. Četrto mesto je povsem nepričakovan uspeh. Italijani so morda prikazali najboljšo obrambo prvenstva (tega mnenja so skoraj vsi trenerji). Zmaga proti ZDA je zgodovinske važnosti za italijansko košarko, čeprav so takrat Američani zelo slabo i-grali. Najboljša Italijana: Meneghin in Bairiviera. ZDA Američani niso poslali svoje najboljše postave na ljubljanski turnir, kljub temu pa je zanje peto mesto pravi neuspeh. Neuigranost, smola, morda podcenjevanje so bili usodni činitelji za neuspeh Američanov. Izvrsten v njihovih vrstah je bil NVashington. Dobra sta bila Silliman in Brody. Pivot Hillman (2,10 v skoku v višino) mora izpiliti osebno tehniko. ČEŠKOSLOVAŠKA Čehi so na splošno razočarali. Njihova košarka doživlja krizo. Trener Ordnung pravi, da je za to razlog obnavljanje kadrov. Najboljši je bil ponovno Zidek, zadovoljila sta Zedniček in Pospišil. URUGVAJ To je bila skromna reprezentanca, ki — seveda — ni osvojila ni- tanci je bil center Arrestia. Mali Hemandez pa je s svojo značilno igro zabaval gledalce. POSAMEZNIKI Po mnenju večine časnikarjev in trenerjev je bil najboljši igralec tega prvenstva Sergij Belov, in to iz naslednjih razlogov: • ker ima skoraj brezhibne košarkarske osnove (ravnotežje telesa, podaje, meti itd.). Wall, eden najboljših ameriških trenerjev, je o njem dal naslednjo izjavo: «Belov nas spominja na velikega Billa Bradleya: ima vse njegove značilnosti. V prostih metih je celo boljši.* • ker odlično igra z žogo in brez žoge • ker je morda edini v sovjetski reprezentanci, ki ne gleda vsega skozi atletsko pripravo, kar so . mu v SZ zelo zamerili. Reporter moskovskega lista «Sovjetski šport* je dejal: »Sergij Belov je prevelik egoist. Preveč meče in išče osebnih akcij. Boljši je Paulauskas in o tem so prepričani tudi v SZ.* In zato je ruska košarka v zatonu. Vprašali smo vse trenerje za idealno ekipo tega prvenstva. V bistvu bi bila taka: Sergij Belov (SZ), Wašhington (ZDA),Ubiratan (Braz.), čosič (Jug.), Zidek (ČSSR). S to ekipo bi igral v obrambi na moža ali cono 2-3. V napadu 2-1-2. čosič bi bil center. Zidek bi izkoristil svoj met iz kota. Ubiratan bi »garal* pod košem in metal iz skoka. Belov bi režiral igro. Washington bi igral v obrambi in v napadu. Zamenjal bi Zideka z naslednjimi igralci: Menon (Braz.), Silliman (ZDA), Arrestia (Urug.), Meneghin (It.), Zedniček (ČSSR), Zamuharmedov (SZ). NAJBOLJŠI STRELCI Zidek (ČSSR) 122 točk čosič (Jug.) 102 Menon (Braz.) 93 Arrestia (Urugv.) 92 S. Belov (SZ) in Siliman (ZDA) 83 itd. PROSTI METI S. Belov 33:34 (97 odst.) Hernandez (Urug.) 17:20 (85 odst.) Plečaš (Jug.) 14:18 (78 odst.) b. I. hova igra v zadnjih dveh tekmah zelo nezanimiva. Šele potem, ko so obakrat izgubili prvi set, so se potrudili in prikazali uspešnejšo igro. Bo Krasu uspelo osvojiti drevišnjo tekmo? Odgovor na to vprašanje je le en: Kras mora osvojiti celotni izkupiček in tako bi bili «belorde-či» že drevi gotovo prvak D lige. V primeru poraza na domačih tleh pa bi se moral Kras zadovoljiti z drugim mestom na lestvici, kar bi bilo seveda veliko razočaranje za predstavnika zgoniške občine. Krašovci se zavedajo važnosti odločilnega spopada z CSI in se za to srečanje vneto pripravljajo. Kljub temu pa tekma ne bo lahka, ker bodo Videmčani gotovo naredili vse mogoče, da ne bi poraženi zapustili igrišča. Z drevišnjo tekmo si bosta šesterki zaigrali ali pa priigrali celo prvenstvo, izid pa je negotov zaradi slabih nastopov Krasa v zadnjih prvenstvenih obveznostih. «Belordeči» pa bodo imeli veliko prednost domačega igrišča in prav ta dejavnik bo morda odločilne važnosti. Zato se Krasovo vodstvo in igralci vneto priporočajo vsem svojim navijačem, naj jih nocoj ne zapustijo. Tekma Kras — CSI bo drevi v Zgoniku s pričetkom ob 21. uri. —bs— Italijanski pokal TURNIR UEFA Vzhodna Nemčija pred Nizozemsko GLASGOW, 26. — Vzhodna Nemčija je zmagala na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju UEFA na Škotskem. V finalni tekmi je premagala z žrebom Nizo zemsko, potem ko se je tekma ob regularnem zaključku končala pri neodločenem izidu 1:1. V borbi za 3. mesto je Škotska odpravila Francijo z 2:0. Danes ob 21.15 bodo odigrali v prvem povratnem finalnem kolu tekmovanja za italijanski nogometni pokal tekmi Bologna - Varese in Torino - Cagliari. mEMzm PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA GORIŠKEM Po desetih zaporednih zmagah prvi spodrsljaj ekipe Mladosti V preteklem tednu so naše slovenske ekipe odigrale nekaj tekem, in sicer se je Dom pomeril z 01ym-pio, Mladost z Brdi, v petek pa je bila tekma Audax - Mladost. OLYMPIA — DOM 1:3 (13:15, 16:14, 5:15, 8:15) Srečanje je bilo zanimivo in večkrat 50 gledalci zaploskali ekipama, ki sta se zelo borbeno potegovali za točko. V prvem setu je Dom takop pritisnil in od začetka do konca vodil ter tudi zmagal. 01ympia je nato začela igrati lepše in je tako osvojila drugi niz. Zmaga nasprotnikov je spodbudila domovce, da so močneje poprijeli in osvojili dva niza ter tudi končno zmago. Omeniti moramo, da se je v domskih vrstah zgodila nesreča in to je že druga v dveh tednih. Prej si je zlomil nogo Lucijan Černič, sedaj si je tudi Robert Pahor zlomil nogo in bo moral opustiti nastopanje v letošnjem promocijskem prvenstvu. BRDA - MLADOST 3:2 Po desetih zaporednih zmagah je v četrtek Mladost podlegla ekipi Brd. Doberdoba so igrali brez Starca in to je zelo koristilo nasprotniku, ki je tako napadal učinkoviteje. Reči pa moramo, da je Mladost že v začetku podcenjevala nasprotnika in to je bilo vidno pri vseh igralcih, ko so zgrešili tudi zelo lahke žoge. AUDAX - MLADOST 2:3 (15:11, 14:16, 8:15, 15:12, 9:13) Po zgubljeni tekmi z Brdi je Mladost pokazala, da zmore lahko mnogo več in tokrat v škodo Au-daxa, ki je ena najmočnejših ekip prvenstva. V prvem setu so se Doberdobci postavili na igrišče brez Starca in to je doprineslo, da je Audax več napadal kot Mladost in tako osvojil set. V drugem in tretjem nizu pa so Doberdobci zaigrali zelo lepo in močno tolkli na mreži, kar jim je prineslo mnogo točk. V četrtem nizu so nekoliko popustili in to je takoj izkoristil Audax in o-svojil set. Ob stanju 2:2 je bilo treba odigrati še zadji set. Mladost se je postavila na igrišče odločena da zmaga, in je do konca tekme igrala umirjeno, osvojila set in dve točki. P. R. OB 25-LETNKI OSVOBODITVE Od osmega junija dalje odbojkarski turnir SPZ V okviru osrednje proslave ob Bor A — Gaja 25-letnici osvoboditve bo Sloven- Gaja — Sovodnje ska .prosvetna zveza organizirala Sovodnje — Bor A odbojkarski turnir, za katerega so ČETRTEK, II. JUNIJ se prijavila vsa zamejska staven;.filKU ob 20.00 ska športna društva. Organiza- Bor B — Juventina tor je šesterke razdelil v izločil- Juventina — Kras ne skupine in določil datume ter igrišča. Tpmir bo trajal dva tedna in tekme bodo na vseh o-koliških igriščih. Za ženski turnir se je prijavita sedem šesterk. Žreb je določil naslednje nasprotnike: v A skupini bodo nastopali Breg, Bor, Gaja in Dom Gorica, v B skupini pa Sokol, Zarja in Primorec. Prvi dve ekipi se bosta uvrstili v polfinalno skupino. Razpored tekem bo naslednji: PONEDELJEK, 8. JUNIJA: V BAZOVICI OB 20.00 Breg — Gaja Dom — Bor Gaja — Bor SREDA, 10. JUNIJA: V TREBČAH OB 20.30 Zarja — Primorec Sokol — Zarja Sokol Primorec PETEK. 12. JUNIJA: V DOLINI OB 20.00 Dom — Gaja Breg — Dom Bor — Breg Za moški turnir pa se je prijavilo devet šesterk, katere so organizatorji razdelili v tri skupine. Zmagovalec vsake skupine se bo uvrstil v polfinalno kota V A sku-oini bodo: Bor A, Gaja in Sovodnje: v B skupini: Bor B, Juventina in Kras: v C skupini pa Polet, Breg in Mladost. Razpored izločilnega dela: TOREK, 9. JUNIJA: V PADRI-ČAH OB 20.00 Kras — Bor B PONEDELJEK, 15., JUNIJA: V NABREŽINI OB 20.00 Polet - Breg Breg — Mladost Mladost — Polet Vse tekme izločilnega in polfinalnega dela bodo ekipe odigrale na dva dobljena seta, le finalno srečanje bo na tri dobljene nize. Finalno tekmo bosta odigrali pr-vouvrščeni šesterki polfinalne skupine, ki bo na sporedu za moške v sredo 17. junija, za ženske pa v dveh večerih v torek 16. junija in v četrtek 18. junija. Organizator bo urnik in igrišča ter razpre-delitev tekem polfinala sporočil takoj po zaključku izločilnega dela tekmovanja. Finalni tekmi bosta na stadionu «1. maj* in sicer na novem letnem igrišču. V soboto bo ženski finale, v nedeljo pa bodo zaključili turnir moški. Ekipam priporoča organizator točnost. V nasprotnem primeru bo po preteku petnajstih minut po sodnikovem pozivu dosojen poraz brez igre ekipi, ki se ne bo predstavila na igrišču ali ne bo prisotnih zadostno število igralcev. Vse tekme bodo odigrali po pravilih mednarodne federacije in i-talijanske odbjokarske zveze. Prireditelj si pridržuje pravico, da v primeru nujnosti gornja določila spremeni po svoji uvidevnosti. f. v. , so vrneil ze vec sveiovmn ljubljansko občinstvo osvojilo s svojim navijanjem naslov sve-^ tovnega prvaka ^^0ooooo0c0coxxoooooco4000400000coooooooooooooooooooooooooccxx3cooooooooooooo ooooxaooox>cooOcocooooocowaxjoooooocococooooo«ox5oooox>ocococozne ^ ljubke. Kar škoda, da tudi pri ženskah, zlasti Ntort’ Spodriva kimone evropska moda, ki se pa po vsej č hrtiQsti ne bo na široko razmahnila, vsaj ne v predmestjih j%r dežen Japonke so večinoma malih, krhkih postav in V f8* obraza. Malokatera pa ima lepo oblikovane noge, S) * Prvi pogoj za evropsko modo. Zato mislim, da se gg naprej oklepale tradicionalne nošnje kimonov, spretno zakrijelo vse telesne nedostatke nog, premalo bokov in premajhnih prsi, poudarijo pa predvsem ' l,>st kretenj in drobceno hojo, kar vse pričara nežnost ženskost. BbMu japonska skromnost se odraža Japoncu zadostuje skodela riža : tudi v prehrani, in košček surove ali pečene ribe z nekaj zelenjave, kar vse poplakne z zelenim čajem. Seveda so med njimi tudi gurmani in raznovrstnost japonskih jedi je za mnoge prava poslastica. Človek se ne more načuditi, da je, povečini mali suhljati Japonec, ki daje videz podhranjenosti, zmožen ob skromni prehrani tako velikih dejanj v industriji, poljedelstvu, trgovini, športu in kulturi. Izjema so seveda borci športne igre sumo, ki morajo tehtati najmanj 130 kilogramov in se temu primemo tudi hranijo. Jed na Japonskem je dvojni užitek. Vse Je pripravljeno tako, da se tudi po zunanjosti vskladi posoda in pribor z jedjo po obliki in barvi. Japonci ne pravijo zaman, da gre Jed prvo skozi oči, nato šele skozi usta. Zato tudi niso vse servirane jedi namenjene prehrani, ampak so nekatere samo za okras. Japonski kuharji so v tem izvrstni umetniki. Juhe japonske kuhinje so na primer tako prosojne, da lahko na dnu globoke posodice vidiš lističe peteršilja, izrezane cvetove redkvic, lističe bambusovih mladik in bleščeče oko majhne ribice. Sploh so jedi pripravljene in okrašene tako, da njihove harmonične barve in oblike ugodno vplivajo na apetit. 2e sam pogled na servirane jedi na mizi, je v resnici pravo umetniško tihožitje. Japonska kuhinja je svojevrstna, vendar v mnogočem bolj umerjena od kitajske, ki Je za sladokusce že kar perverzna, če odštejem pečene čebele, ki so Japoncem najljubša slaščica in Jih jedo le ob posebnih priložnostih. Japonci se hranijo predvsem z jedmi, ki jih pripravijo iz domačih pridelkov, to so v prvi vrsti riž, zelenjava, alge, soja in ribe. Kar čudno je slišati, da le redko uživajo, kruh, mleko, jajca in meso. Japonci imajo zaradi skromnih površin obdelovalne zemlje malo živine in tudi malo pšenice. Zemlja je večji del spremenjena v terasaste površine preplavljene z vodo za sajenje riža, ki s posebno metodo gojitvene kulture v njihovem podnebju izvrstno uspeva. Pomembna Je tudi proizvodnja raznovrstne sveže zelenjave. Meso v pripravi priljubljene jedi suldjaki je najbolj cenjena jed, ki pa jo jedo le ob prazničnih dneh. Japonske jedi so nezabeljene, tudi riž, le ribe pečejo na olju, še bodj priljubljene pa so surove. Tudi začimb se poslužujejo malo v nasprotju drugih azijskih narodov, zlasti indijskih, ki so jim jedi izredno močno začinjene. Menda nobena narodnost ne izkoristi tako temeljito bogastva morja za prehranjevanje kot Japonska. Povsem razumljivo je, da so razen riža, ribe in alge njihova glavna prehrana in da so ljudje, ki pojedo največ rib na svetu Skoraj si ni mogoče zamisliti japonskega kosila ali večerje brez rib. Po navadi je pripravljenih več vrst ribic, kot nekakšna predjed pa na koščke narezana surova riba, ki jo namakajo v temno rjavo omako iz soje, ki je neke vrste našemu fižolu sorodna stročnica. Tudi raki, sipe in školjke so kdaj pa kdaj na domačem jedilnem listu, vendar jih največ izvažajo. Vsekakor je riba njihovo največje prehrambeno bogastvo. Nalove jih toliko, da jih veliko konzervirajo in izvozijo, ostale pa porabijo za pognojitev riževih polj. Za Japonsko prehrano so izredno važne tudi morske alge, ki vsebujejo izdatne, nam še malo poznane prehrambene sestavine. Ta pomembni izvor ljudske hrane iz morja ni samo zdravilen, ampak tudi cenejši. Alge jedo bodisi sveže, posušene ali stisnjene v tanke lističe. Pri jedi jih s paličicami omočijo v sojino omako in zaužijejo skupaj s kepico riža. Razen zelenjave so tudi bambusove mladike skoraj vsak dan na jedilniku. Svečani obed sestoji iz juhe in treh jedi, ali iz dveh juh in pet jedi, ali celo iz treh juh in sedem jedi, tako je praviloma določen jedilni list. In ne samo jedilni list; predpisan je celo način kako in po kakšnem vrstnem redu se je treba posl užiti jedi. Domačine sem opazoval pri hrani največkrat v gledaliških restavracijah v odmorih predstav, nalašč določenih za obed ali večerjo. Sam sem se zadovoljil s kavo ali čajem in užival ob pogledu na kultivirano serviranimi in zaužitimi jedmi, ki so jih jedli v pravem ceremonialnem zaporedju. V lično lakiranih skrinjicah so bile jedi z vsem priborom, skodelica juhe in trije krožniki. Najprvo so odstranili pokrov zlakirane lesene posodice z juho. S paličicami so zajeli nekaj riža in takoj zatem košček najbolj oddaljene jedi s prvega krožnika. Nato spet riž in najbližjo jed, še vedno s prvega krožnika. Nato se poskusijo v istem redu vse jedi z drugega in nato s tretjega krožnika. Sele ko je to opravljeno se lahko jč po želji katerekoli jed s kateregakoli krožnika. Juho jedo s posebno porcelanasto žlico, največkrat pa jo kar spijejo iz globoke lakirane lesene posodice. Pri jedi uporabljajo kot Kitajci ali nasploh narodi vzhodne Azije, samo dve paličici v eni roki, ki jim pravijo «haši». Paličice so lahko lesene, bambusove ali lesene lakirane, ali izdelane iz navadne kosti in slonovine .Takšne uporabljajo doma, d očim so paličice v restavracijah večinoma iz borovega lesa, izrezljane iz enega kosa lesa, in se lahno drže skupaj. Gost ju pred uporabo sam loči, dokaz, da z njima ni še nihče jedel. Po uporabi ju vržejo proč, kar je vsekakor higienično, dočdm ju doma, zlasti lakirane ali iz dragocene slonove kosti, skrbno umijejo za ponovno uporabo. Na prvi pogled se zdi Evropejcu, da je težko jesti s paličicami, vendar se po prvih nespretnih poizkusih kaj hitro privadi z njimi rokovati. Kmalu spozna, da so paličice zelo praktičen pribor, kajti vse jedi, kot tudi meso, so pri Japoncih narezane na primerne koščke. Skoraj vsako jed zalijejo z narodnima pijačama grenkim čajem ali z riževim vinom «sake», ki se pije vroče iz malih porcelanastih čašic. Navada je, če kdo naroči sake povabljeni družbi, da jim iz porcelanastega vrča nalije v čašice gostitelj, d očim sebi ne sme natočiti. Gostitelju lahko natoči samo nekdo izmed prijateljev. (Nadaljevanje sledi) OB ZAOSTRENEM VZDUŠJU V ŠVICI Pojav izseljencev v Evropi Sedmega junija bo v Švici glasovanje za Schivarzenbachov zakonski predlog, ki predvideva, da ne sme število tujih delavcev v bodoče presegati 10 odst. domačih delavcev. Ta predolg ni Schuiarzen-bachova osebna pobuda: on sam je priznal, da se za tem predlogom skrivajo ekonomski interesi. Katerikoli so ti interesi, dejstvo jč, da se je zaradi tega vnela v Švici široka polemika, ki se je razširila tudi na druge države. Tako je postal problem izseljencev ponovno sodoben in pereč v skoraj celi Evropi Pomen izseljenstva je v zadnjih letih nedvomno narasel in to je povezano z ekonomskim razvojem najbolj naprednih evropskih držav. Posebno v zadnjih dveh desetletjih je dosegel pojav priseljenca v nekaterih državah popolnoma nov nivo. Zapadna Nemčija, Francija, Belgija, Švica in Velika Britanija uporabljajo sistematično to delovno silo, ki prihaja iz Španije, Alžirije, Portugalske, Grčije, Jugoslavije, Ja- zaradi težav ali nevarnosti dela, bodisi zaradi prenizkih plač. Take primere je mogoče zaslediti predvsem v rudnikih, v gradbiščih, v kmetijstvu, na splošno v manj kvalificiranih mestih. Pozneje so priseljence začeli zaposlovati tudi v industriji, v važnejših objektih, to pa zaradi tehnološkega napredka, katerega posic-dica je, da se'je doba vajenstva skrčila na nekaj dni. Izseljenec ima večje težave in večje krize, čim bolj različna sta kraj, iz katerega prihaja in kraj, v katerega se je vselil, ter čim krajša je doba, od kar je v tujini. V Franciji bodo imeli Španci in Italijani na splošno manjše težave in boljša dela kot Alžirci, ker ti prihajajo iz neevropskega kulturnega območja, ali pa Portugalci, ker so ti zadnji, ki so se začeli seliti v Francijo. Zaradi te porazdelitve priseljencev na plasti je često prišlo do nacionalnih konfliktov v samih skupnostih priseljencev. Ta ne maike, Italije, Turčije... in ki se j složnost je povzročila, da so bile ponuja po veliko nižji ceni kot domača delovna sila. Precejšnji del blagostanja teh razvitih ekonomij sloni na izkoriščanju teh delavcev, katerih ni do nedavnega branila nobena organizacija. Kot vsak pojav, ima tudi ta svoj zgodovinski razvoj. Začetka so priseljenca rabili kot nadomestilo v manj razvitih industrijah, v katerih se niso več hoteli zaposliti domači delavci. To se je dogajalo bodisi Dve publikaciji ljubljanske univerze (Nadaljevanje s 4. strani) loški pregled, kazalo doktorandov po ustanovah in fakultetah, abe čedno kazalo doktorandov, abecedno kazalo refentov in mentorjev ter kazalo strok. Med disertacijami, ki nas bodo morda bolj zanimale, bomo našteli nekatere: Janko Jeri, dr. pravnih znanosti: Tri faze reševanja tržaškega vprašanja (1958). Leta 1961 je izšla pri Cankarjevi založbi znatno razširjena in predelana disertacija pod naslovom Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni. Tri faze diplomatskega boja. Rado Bordon, dr. pravnih znanosti: Pravna zaščita narodnih manjšin v Italiji (1965). Ivan Pertot, dr. phil.: Vodstvo šoli odrasle mladine v Julijski krajini (Problemi mladinske kulture - 1924). Alojz Res, dr. phil.: Bistvo narodne pesmi (1921). Vsi glavni izsledki disertacije so zajeti v na-slednjih dveh člankih: Pot do romantičnega pojmovanja narodne pesmi, Dom in svet 1923. Narodna pesem,Dom in svet 1924. Angelos Baš, dr. zgodovinskih znanosti: Noša v poznem srednjem veku in 16. stoletju na Slovenskem (1958). Marija Makarovič, dr. etnoloških znanosti: Slovenska kmečka noša od srede 19. stoletja do danes (1964). Niko Kuret, dr. folklornih znanosti: Slovenske pastirske in zi-bailne kolede. Prispevek k zgodovini baročne ljudske igre (1956). Ferdo Gestrin, dr. zgodovinskih znanosti: Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesi od 13. do konca 16. stoletja (1960). Stanko Jug, dr. phil.: Turški napadi na Kranjsko in Pri morsko v 15. in 16. stoletju. Kronologija, obseg in vpadna pota (1943). Celotna disertacija je bi a objavljena v naslednjih dveh natisih: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja. Glasnik muzejfkega društva za Slovenijo 1943 (prvi del disertacije). Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku. Zgodovinski časopis 1955 (drugi del disertacije). Dušan Biber. dr. zgodovinskih znanosti: Nemška narodnos‘na mapjšina v Jugoslaviji s posebnim ozirom na nacistično gibanje in nemško peto kolono (1943). Predelana in dopolnjena disertacija je izšla leta 1966 pri Cankarjevi založbi pod naslovom Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933—1941. Bibliografija ima 233 strani skupno z uvodom in pregledi. V začetku opisuje avtor težave, ki jih je imel pri popisovanju origina ov disertacij in njihovih natisov ter pri njihovem uvrščanju v posamezne stroke. Zatem pa v bolje razumevanje podrobno opisuje sestavo bibliografije in daje navodila za uporabo. Sledi še kratek povzetek uvoda in razlage v angleščini. Bibliografija bo vsekakor nov koristen pripomoček za marsikaterega znanstvenega delavca. Izredno koristna publikacija ljubljanske univerze so tudi «Biograf■ ski in bibliografski podatki univerzitetnih učiteljev in sodelavcev*. Prva knjiga je izšla leta 1951, druga, ki zajema obdobje od 1956 do 1966, pa je izšla v letu 1969. Druga knjiga zajema univerzitetne učitelje in sodelavce, ki so bili opisani v prvi knjigi in še delujejo na univerzi: univerzitetne učitelje in sodelavce, ki so bili opisani v prvi knjigi, pa so v zadnjem desetletju umrli, odšli v pokoj, ali zapustili univerzo: univerzitetne učitelje in sodelavce, ki $o v navedenem obdobju na novo prišli na univerzo. Za prvi dve skupini so biografski in bibliografski podatki samo dopolnjeni do leta 1966. Seznam je razdeljen po posameznih fakultetah in inštitutih. Na koncu pa je še imensko kazalo. vedno tudi na področju mezdnih in normativnih zahtev priseljenske skupnosti najbolj šibke in zanemarjene. Posledica je, da so bili bolj izkoriščani in zatirani od ostalih delavcev. Vsi ekonomisti priznavajo, da je bil t. zv. italijanski ekonomski boom v letih 1960 - 1964 mogoč zaradi možnosti zaposlitve velikega števila delovne sile za razmeroma nizke mezde. Tudi tedaj, ko je prvič prišlo do velikega premika delavcev iz poljedelskih krajev italijanskega juga proti Turinu in Milanu, je bil cilj izseljencev predvsem delo v gradbiščih in v manjših industrijah. Komaj po prehodni dobi se je začelo nameščanje v večjih industrijah. Isti pojav smo mogli zaslediti že nekaj let prej po vsej Evropi. A preden bolj natančno pregledamo, kakšne posledice ima vse to, si oglejmo kakšne vrste izseljenstva obstajajo. Prva vrsta izseljenstva je najbolj stara in skoro bi rekel Masič-na*: odhod s podeželja v mesto, s kmetije v industrijo. Temu pojavu se pravi ^urbanizacija*, in to je tista vrsta izseljevanja, o kateri sem pravil, da je v znatni meri pospešila italijanski ekonomski boom. Ko izseljenec zapušča svojo vas in si gre *s trebuhom za kruhom» iskat dela v mesto, včasih pripelje za seboj tudi družino. Večinoma pa gre sam, kot izvidnica*. Ta vrsta izseljenstva se je navadno pojavljala v notranjosti e-ne same dežele, a v zadnjih desetletjih se je razvila tudi na mednarodni rami. Druga vrsta izseljenstva obsega delavce, ki so se izselili z začasno delovno pogodbo iz nerazvite drža- ve. kot sta Turčija ali Portugalska, ali pa iz zaostalih predelov razvi jajoče se države, kot sta Italija ali Jugoslavija, v industrializirana področja. V tem primeru država, v katero se priseli delavec, zahteva začasno delovno pogodbo, ker si ne namerava naprtiti socialnega bremena stalne nastanitve delavca ali celo družino, predvsem ker lahko industrijski sektor, ki zaposluje priseljence, zabrede v krizo ali recesijo. Za ta primer sta najbolj značilni Nemčija in Švica, in ni slučajno, da je prav v teh deželah najbolj razvita mržnja do tujih delavcev. Tretja vrsta izseljenstva je sorazmerno z ostalimi najnovejša in obenem tista, ki se najbolj širi. Velika industrija ima vedno večjo po- trebo po «premični* delovni sili, ki ni več vezana na določeno mesto. To pomeni obenem večjo lahkoto, da priseljenec najde delo in tudi, ko ga je že našel, da menja mesto in si dobi boljše delo. Obenem pa je to spet koristno tistim, ki si nočejo naprtiti vseh bremen, ki bi nastala ob stalni naselitvi. Tako se lahko zgodi in se tudi dogaja, da se delavci, ki so bili skupno zaposleni v Nemčiji ali Belgiji, spet srečajo v Turinu pri tovarni FIAT, ki ima izredno visok standard delavske izmenjave — nad 20.000 delavcev zapusti vsako leto svoje delovno mesto. Na ta način si izseljenec v nekaj letih pridobi najrazličnejše izkušnje tudi na sindikalnem področju: precej delavcev v velikih italijanskih tovarnah je i-melo že pred »toplo jesenjo* izkušnje o dolgih množičnih stavkah. Vsak kraj in vsako novo delo daje izseljencem nove pobude, tako da danes niso več izseljenci najbolj pokorni in izkoriščeni med delavci. Sami domači delavci, ki so se prej do njih vedli z nezaupanjem in zaničevanjem, sedaj upoštevajo izkušnje, ki so jih pridobili v drugih to- varnah, posebno na sindikalnem področju. Lahko bi trdil, da je klasična slika izseljenca, od vseh pozabljenega in zapuščenega v tuji deželi, stvar, ki spada v staro šaro — ali vsaj v šaro, ki je vsak dan bolj zastarela. Izseljenci, posebno mladi, so v zadnjih letih začeli odstranjevat* pregrade, ki so jih delile od domačih delavcev ali od drugih priseljencev, ki so prihajali iz različnih dežel. Najznatnejši primeri takega sodelovanja so se pripetili med stavkami maja 1968 v Franciji, letos jeseni v Turinu in v Limburgu. Ta novi pojav je vznemiril tovarnarje, ki sedaj z manjšim razumevanjem gledajo na «odpravo carinskih pregrad tudi za delovno silo*, ki jo predvideva EGS. Schmarzenbachov predlog je preveč rasističen, da bi ga lahko uskladili z novimi nagnjenji evropske industrije. Vendar pa ekonomski krogi ne prikrivajo želje, naj se odslej skrbne je izbirajo tisti delavci, ki naj se začasno ali stalno izselijo. Sergij Premru Tony Musante — protagonist filma «Metti, una sera a cena«, ki sedaj sodeluje v filmu, ki ga režira E. M. Salerno. ODKRITJE ODPRAVE 'APOLLA 12- cas Lunina starost sega v oblikovanja sončnega sistema KATASTROFALNE POPLAVE V ROMUNIJI Sovjetska odkritja o Venerini atmosferi HOUSTON, 26. — Neki znanstvenik, ki je preiskoval vzorec neke kamenine, ki jo je prinesla na Zemljo odprava «Apolla 12», je odkril, da je ta zelo radioaktiven in da ima posebno kemično strukturo. Poročilo o tem odkritju so takoj podali ustanova MASA in istočasno tudi njeni predstavniki na študijskem vesoljskem srečanju »COSPAR*, ki je sedaj v Leningradu. Vzorec kamenine, ki je prišel z Lune, tehta 83 gramov ter je velik kot navadna limona, vsebuje pa količine urana, torija in pepelika, ki so dvajsetkrat večje od vseh drugih vzorcev, ki so jih prinesli na Zemljo. Znanstveniki menijo, da znaša starost te kamenine okoli 4 milijarde in pol let. Ustanova NASA meni, da gre za eno najstarejših Luninih kamenin. Vedno po mnenju ameriških strokovnjakov sega starost te kamenine v razdobje, ko se je izoblikoval sončni sistem. Če ta domneva odgovarja resnici, potem bi bilo treba zaključiti, da se nekatere Lunine površine niso spremenile v ničemer v teku tega dolgega razdobja. Zaradi nekaterih drugačnih barvnih odtenkov pa strokovnjaki menijo, da se je vzorec pred Časom nahajal nekje drugje proč od kraja, kjer ga je ameriška odprava našla, to je v »Oceanu viharjev*. Nekateri menijo, da je bila kamenina prej na kakem vzvišenem kraju, ali pa v globini Lune. Na sedanjo površino je padla zaradi trčenja meteorita, ki je izdolbel Kopernikov krater. Če bodo nadaljnje raziskave potrdile te domneve, potem bodo pri nadaljnjih odpravah načrta «Apollo», opravili posebne poskuse, ki naj bi človeku nudili jasnejšo predstavo glede razvojnega procesa planetov sončnega sistema. Po prvih ocenitvah gospodarstvo utrpelo 10 milijard lejev škode Voda poplavila tudi nekatere predele na Madžarskem BUKAREŠTA, 26. — V zadnjih urah se je stanje v Romuniji zopet poslabšalo. Ko je za nekaj časa prenehalo deževati, so namreč vsi upali, da se bo stanje polagoma izboljšalo. Voda je res začela nekoliko odtekati in površina rek se je začela, čeprav polagoma in počasi nižati. Po nekaj urah je dež spet začel liti, namočena zemlja pa ni mogla več vsrkavati vode in reke so spet narastle. V drugo so prestopile bregove reke Timava, Mures, Birlan, Olt, Buzau in še nekatere druge. Voda je poplavila tudi nekatere kraje, ki so ob prvi poplavi bili nedotaknjeni. Nevarno višino je v zadnjih urah dosegla tudi površina reke Donave, še posebno na severnem delu. O gromna količina, vode se sedaj vali proti elektrarni pri «Železnih vratih*. Možno je, da bo jez res ustavil vodo, ki pa bo na ta načrn poplavila vso bližnjo nižino. Posledt ce bi bile res hude in tehniki premišljujejo, kako bi jim uspelo jih umili ti. Donava je sicer že prestopila bregove na nekaterih točk alt in poplavila del predmestja in de! mesta Tumu Severin. Pri »Železnih vrat:h» je gladina reke do sedaj dosegla višino bregov. Jez je o-gromen, za njim pa je kotlina, v kateri je lahko največ 15.800 kubičnih metrov vode na sekundo. Elektrarno ob jezu komaj gradijo, vendar je skoraj dokončana in bi bila škoda ogromna. Nekaj tisoč oseo skuša sedaj postaviti dodatne jezove ob bregu, ki b: dovolili kotlini, da bi sprejela približno 17.000 kubičnih metrov vode, na sekundo^ Izvedenci trdijo, da je to tehnično izvedljivo, vendar ni zajamčena trd; nost jezov in stanje ostaja precej kritično. Deževje je od včeraj do danes doseglo v raznih predelih od 35 do 80 litrov vode na kvadratni meter. Skupina državnih voditeljev ^ in voditeljev romunske komunistične partije, na čelu katerih je bil Ni-colae Ceausescu, je danes obiskala najbolj prizadete pokrajine, da bi lahko izdala najnujnejše ukrepe za pomoč prebivalstvu. Romunska tiskovna agencija «Agerpres» pa je danes izdala poročilo, v katerem so navedeni prvi uradni podatki. Prvi naval poplave je v glavnem poškodoval Transilvanijo, to v začetku maja, v preteklih dneh pa je voda poplavila in hudo poškodovala po- iiiiiiiHiiiiimiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiUHiiiiimniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiii NA POBUDO USTANOVE «AFFARI INTERNAZIONALb Italijansko - jugoslovansko študijsko srečanje v Rimu Pet poročil o temah izboljšanja odnosov med državama Na pobudo ustanove »Affari in-ternazionali* bo od 29. do 31. t.m. zasedala v Rimu študijska konfe- renca o «italijansko - jugoslovan- Kraljevič, prof. na gospodarski fakulteti beograjskega vseučilišča R. Lang; časnikar in politični komen- V tem trenutku vlada v vseh mednarodnih vesoljskih krogih veliko zanimanje za vesoljsko srečanje v Leningradu, katerega se je udeležil tudi sloviti ameriški kozmonavt Armstrong, ki je bil prvi človek, ki je stopil na Lunino površino. Na srečanju so sovjetski znanstveniki podali obširno poročilo o odkritjih, ki sta jih posredovali sondi »Venus 5» in »Venu.s 6», ki so ju v januarju lani izstrelili v smeri našega notranjega planeta Venere. Po podatkih, ki so jih sprejeli sovjetski znanstveniki in upoštevajoč odkritja dveh ameriških sond vrste »Marinec*, je na površini Venere veliko več ogljikovega dioksida, a temperatura znaša okoli 500 stopinj. Pritisk plinske mešanice znaša okoli 100 atmosfer. Obratno pa so višji sloji Venerine atmosfere zelo hladnejši kot je primer Zemlje. Na kraju naj še omenimo, da je neki ameriški učenjak prišel do u-gotovitve, da so nekateri kozmonavti »videli* kozmične žarke, ki so pravzaprav nevidni za človeško oko. To se je menda prvič pripetilo A-meričanu Aldrinu. Vprašanje zanima znanstvene kroge spričo nevarnosti, da bi ti žarki škodovali človeškemu organizmu. Pravijo pa, da je ta nevarnost občutnejša v bližini magnetnih polj planetov. V bližini Zemlje je najnevarnejše področje v območju »Allenovega pasa*. skih odnosih*. Cilj zanimivega srečanja je poglobitev medsebojnega spoznanja med obema državama ter izboljšanje njenih odnosov. Na srečanju bodo obravnavali vsa ta vprašanja na podlagi petih osnovnih poročil. 1. O »jugoslovanski zunanji politiki* bo poročal direktor Političnega gospodarskega inštituta v Beogradu Leo Mates; 2. direktor inštituta «Affari jn-temazionali* v Rimu Altiero Spinel-li bo predaval o temi: »Beležke o italijanski zunanji politiki*; 3. »Politični odnos med Jugoslavijo in Italijo* je naslov poročila, ki ga bo podal Vukoje Bulatovič od revije »Komunist* v Beogradu; 4. Alfonso Sterpellone, časnikar in politični komentator pri listu «11 Messaggero* bo poročal o temi »I-talija in Jugoslavija*; 5. O »gospodarskih odnosih med Italijo in Jugoslavijo* pa bo poročal univerzitetni profesor Ljubiša Adamovič, ki poučuje na gospodarski fakulteti beograjskega vseučilišča. Da gre za srečanje na visoki ravni dokazujejo ne samo osebnosti poročevalcev, temveč tudi soudeležba številnih osebnosti iz političnega in gospodarskega življenja obeh držav. Med drugimi naj omenimo navzočnost (imena so navedena po a-becednem redu) naslednjih osebnosti: ravnatelj odseka za mednarodne odnose pri mednarodnem politično - gospodarskem inštitutu L. Ačimovič, član predsedstva ZKJ dr. Belovski; časnikar in politični komentator dnevnika Unita G. Boffa; sodelavec inštituta »Affari interna-zionali* P. Calzini; tajnik jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice v Beogradu P. Delevič; zvezni poslanec in član komisije za mednarodna vprašanja pri SZDL J. Djerdja; član izvršnega komiteja ZKJ S. Dolanc; profesor ustavnega prava na turinskem vseučilišču L. Elia; direktor tržaške ustanove IS DEE T. Favaretto; ravnatelj za zunanje odnose tovarne Fiat L. Fer-ro; član urada za odnose z inozemstvom pri PSU G. Finocchiaro; prof. sodobne zgodovine na turinskem vseučilišču A. Garosci; poslanec in državni svetnik KD L. Gra-nelli; založnik dnevnika Borba U. tator RAI TV M. Lubrano; gene- ralni direktor jeklarn v Termiju G. Osti; predsednik komisije za o-brambo pri ministrstvu G. Pasti; svetnik pri ministrstvu za zunanje zadeve A. Pietromarchi; politični komentator milanske revije »Rela-zioni sociali* E. Ranci Ortigosa; član ustanove »Giovanni Agnelli S. A.» Rossi; član komisije za zunanje zadeve zvezne skupščine J. Vilfan; glavni urednik genovskega »E Lavoro Nuovo* P. Vittorelli. novno predele Transilvanije ter Banat, Dobrudžo in Moldavijo. Do ponedeljka je izgubilo življenje 145 oseb, v naslednjih urah pa še nad 50 oseb, vendar točnega števila še nihče m mogel ugotoviti; približno 40 oseb je pogrešamih. Voda je skoraj popolnoma uničila ali močno poškodovala 69.248 stanovanjskih poslopij, od teh je porušenih 35.098; poleg tega je voda poplavila 19.238 drugih poslopij, t.' j. šol, skladišč ali tovarn, od katerih je porušenih 11.505. Voda je nadalje uničila 878 mostov, nad tisoč prehodov čez reke, 478 kilometrov asfaltiranih cest, 1692 kilometrov drugih cest in poti, 203 navadnih in 300 kilometrov ožjih železniških prog, 1063 kilometrov električne napeljave in 657 kilometrov telefonske napeljave. Močno poškodovanih je 98 industrijskih o-bratov, 276 podjetij — od katerih je 61 velikih kombinatov — pa je moralo vsaj začasno prekiniti svoje delovanje. Veliko škode je seveda utrpelo tudi poljedelstvo, saj je poplavljenih 852.980 hektarjev obdelane zemlje, poleg seveda gozdov ali host. Mnogo živine je utonilo. Gospodarstvo naj bi do sedaj u-trpelo okrog 10 milijard lejev škode. Voda je prestopila bregove tudi v nekaterih madžarskih predelih, čeprav ni položaj tako hud kot v Romuniji. Poplavljenih je do sedaj 20.000 hektarov zemlje; voda ogroža mesto Seghedin. Stanje vzbuja vsekakor precejšnjo zaskrbljenost. Madžarski begunci z avtom skozi blok Predvčerajšnjim oh 22.50 je avto tuje registracije CT 8143 z vso hitrostjo zavozil mimo jugoslovanskega obmejnega bloka na škofijah in privozil do italijanskega bloka. Vozilo je prelomilo zapornice in nadaljevalo vožnjo proti mestu. Agenti finačne straže, predstavnik carine in karabinjerji so sž nemudoma lotili zasledovanja in so v predoru v žavljah končno u-stavili avto. V njem so Mi trije madžarski državljani: Tibor Karosi, rojen 28. 4. 1929 v Budimpešti, Adolf Beues, rojen 13. 1. 1925 v Baranti in Toth Gyula, rojen 23. 9. 1936 v Behsu. Vse tri so spremili do obmejnega bloka, kjer so zaprosili za politično zavetišče. IZ TRŽAŠKIi K ROMKE PO NEGATIVNIH PRIPOMBAH RIMSKE VLADE ODOBREN S POPRAVKI ZAKON O IZSELJENCIH O novem besedilu osnutka je zaenkrat razpravljalo samo komisija, odobrili pa ga mora deželni svet Pod predsedstvom demokristjana pešce pri cvetličnem nasadu, H _______ ___»„l„ . - : _• ______j. -i_________O* Ramanija se je sestala včeraj zju traj tretja stalna komisija, ki je pristojna za vprašanja deželne zakonodaje o delu, javni izobrazbi in socialnem skrbstvu in odobrila z večino glasov zakonski osnutek o podporah izseljencem, ki ga je pred tednom dni zavrnila rimska vlada. V začetku seje je deželni odbornik Stopper izrekel mnenje, da so vladni priziv utemeljevali formalni razlogi, ki ne spreminjajo bistva zakona. Upoštevajoč te, po njegovem «formalne» pripombe, je Stopper nato predložil niz popravkov k prvotnemu besedilu zakona, ki jih je odbornik Romano, v imenu odbora, sprejel. V razpravo o teh popravkih, pa tudi o sami zavrnitvi zakonskega osnutka, so se oglasili svetovalci KPI Baracetti in Pellegrini, Ra-mani in Martinis za KD, Pittoni za PSI, Trauner za PLI in Di Capo-riacco za MF. Komunisti so zagovarjali stališče, da je vlada dejansko omejila vsebino zakonskega osnutka o podporah izseljencem in so predlagali, naj se jih ne upošteva ter izglasuje zakon brez popravkov, v prvotnem besedilu. Tako, je dejal Baracetti, bo dežela poudarila pred vlado svojo avtonomijo prav glede tako važnega socialnega vprašanja. Socialist Pittoni je izjavil, da se bo pri glasovanju vzdržal in da bo pojasnil stališče svoje stranke v avli med splošno razpravo. Ostali pa so vladne pripombe pozitivno ocenili in bili mnenja, da jih je treba upoštevati. Vsem sta odgovorila Romano in Stopper, ki sta poudarila misel, da mora deželni odbor sodelovati z vlado in ne biti v opoziciji. O zakonu, za katerega so v komisiji glasovali svetovalci vseh strank, razen KPI in MF, ki sta bili proti, in vzdržanih socialistov, bo razpravljal na prihodnji seji deželni svet. Nova ladja Iloyda za prevoz kontejnerjev iiiitiiiiinmimtiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiimiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiaiiiiiiiiiiiii DANES DOPOLDNE V Padovi slovesna otvoritev 48. mednarodnega velesejma Poleg Italije sodelujejo tudi številne gospodarske organizacije iz tujine Danes dopoldne ob 10.30 bodo v i program strokovnih prireditev in Upravni svet Tržaškega Lloyda, bi se je sestal včeraj pod predsedstvom ing. Bartolija, je preučil načrt obračuna za leto 1969, katerega bo moral potrditi redni občni zbor delničarjev, ki je bil sklican za 22. junij. Upravni svet je z zadovoljstvom sprejel vest, da so zainteresirane državne uprave tudi formalno potrdile Tržaškemu Lloydu svoj pristanek za obogatitev Lloydove flote z novo ladjo za prevoz kontejnerjev z zmogljivostjo 1500 kontejnerjev po 20 ton s hitrostjo 21.5 vozla S to novo enoto se bo Tržaški Lloyd lahko takoj in učinkovito vključil v eontejnerski promet na progi Sredozemlje - Avstralija - severna Evropa in tako še enkrat potrdil svojo življenjskost ter pozorno osvajanje novih tehnik v pomorskih prevozih. Padovi slovesno odprli 48. mednarodni velesejem, na katerem sodelujejo poleg italijanskih tudi številne gospodarske organizacije iz tujine. V okviru poslovnega centra na sejmu so namreč prisotne Avstrija, Belgija, Bolivija, Češkoslovaška, Ceylon, Danska. Vel. Britanija, Liberija, Nizozemske, Kitajska republika. Zah. Nemčija, Romunija, Španija, ZDA, nekatere a-rabske države, predvsem pa številne dežele iz Latinske Amerike. Slednje nastopajo v okviru skupne organizacije Centro Interameri-cano de Promocion de Exportacio-nes (CIPE) in so pripravile v poslovnem centru skupno razstavo domačih izdelkov in proizvodov ter poskrbele za stalno prisotnost gospodarskega odposlanstva v Padovi. Dne 6. junija bo »dan Latinske Amerike*, ko se bodo člani odposlanstva sešli s predstavniki italijanskega in tujega gospodarstva, ki jih zanima poslovno sodelovanje z deželami CIPE. Velesejem bo spremljal bogat kongresov. Tako bo že današnji dan obsegal Mednarodno srečanje o kinematografiji v kmetijstvu, Cvetlični natečaj, Vsedržavni prikaz divjačine in ptičev in poseben fotografski natečaj na temo »ptičere-ja». Kar zadeva splošen sejem, pa naj navedemo samo nekatere izmed njegovih številnih razstavnih odsekov :radio-TV, eletkrični gospodinjski stroji, pohištvo, oprema za bare, restavracije, hotele in druge turistične objekte, oprema za pralnice, vse za športno izživljanje, kampiranje in taborjenje, razstava novih železniških vagonov, oprema za pisarne, sanitarije, oprema za pekarne in slaščičarne, šivalni in pletilni stroji, prehrana in pijača, igrače, bižuterija, o-grevalne naprave za domačo in industrijsko uporabo, naprave za vinarstvo, kmetijski stroji, stroji za spravljanje krme, stroji in tehnična oprema za gradbeništvo, splošna mehanika itd. Eden izmed prizorov, ki so v Kambodži postali vsakdanji, čeprav se njihova pretresi ji vost ne zmanjša: dekle stopa pred vojakom Lon Nola, ki meri v njen hrbet z orožjem; jetniki imajo vsi zavezane o», da ne vidijo, kam jih peljejo aU... kdaj jih ustrelijo. Nov semaforski sistem na nabrežju Vodstvo avtofilotramvajske službe Aoegat sporoča, da bodo zaradi uvedbe semaforskega sistema na Nabrežju Tre Novembre-Trg Tom-maseo od srede 27. t.m. dalje na postajališčih proge «8» na omenjenem področju uvedene naslednje spremembe; v smeri od Rojana proti Čampo Marzio: sedanja postaja na pločniku z drevesi, takoj po prehodu za obletnice je poslal vabila za cert vsem ravnateljstvom osnovni'' in srednjh šol. Pričakovali S[I^ polnoštevilnega odziva z ozirom, °a je bilo to dvojno srečanje. Žal ramo ob tej priliki poročati, o razen učiteljišča, kjer so bila *** prodana vsa vabila, so nas Pr0; j sorski zbori ostalih srednjih & razočarali s svojo pičlo udeležbo. 9. maja so pripravile osnovne j” le s celotnega Tržaškega ozemJP pestro prireditev v Kulturnem ■*' mu v Trstu. Nastopilo je ogromi* število naših malčkov, v splošno ** dovoljstvo navzočih staršev in Pr jateljev mlaelne. y Vsem kolegicam in kolegom, so prispevali k tako lepemu usPf hu, izreka osnovnošolski odsek is*“f no zahvalo ter jim želi veliko usf ha tudi pri domačih šolskih PpT ditvah, ki jih imajo v načrtu V viru 25. obletnice. -j Odsek za osnovne šole si je_z®8 v letošnjem jubilejnem letu še r sebno nalogo: poimenovanje osa nih šol. Akcijo smo razširili ^ vse osnovne šole, razen kriške, že nosi ime po slikarju-domef3 s Sirku. Nekatere šole so prošnjo predpisanimi dokumenti že vlo®^ druge pripravljajo. Vsi oni., se še niso odločili za ime. n*1 »j napravijo v soglasju s starši, domačinom ni vseeno, kakšno 1 bo nosila šola v vasi, posebno če ima kraj sam primerne prede1 po katerih šola lahko dobi im®- j haiciiii auid leti mu uuui ' ufr Omenim naj še pojav šolskih štev, ki so se že ustanovile “ Otcv, IVI au ac lc uawuw*—- ^ nekaterih šolah. Taka društva dijo veliko možnosti za P°ve!tie med šolo, in domom, za reševanj vzgojnih in učnih problemov, P® (ji za vzgojo staršev samih. Iz podrobnega poročila je r8^ka. no, da se je sindikat lotil P£enofo-tere naloge, a da je še in še blemov, ki bodo zahtevali še in naporov, da jih dovedem® , ustrezne rešitve. So pa tudi v>% šanja, ki smo jih zaradi ,Pre[js0 časa in premalo delovnih sil P11 ji ob strani, četudi bi njih rešev^, koristilo nam osebno in naši ^ Večja angažiranost članstva mogočila razširitev odseka za ^ ne šole in gotovo bi bili uspe® ^ smiselni deVtvi odgovornosti in a- 1 n L/\1 inf O J rt 1 rt v, n m I *-v-\ tl A CS1 ll J, la boljši. Sodelovanje mnogih.-^-rišev pri pripravah za jubilej^^ reditvi ob 25. obletnici slovens**^ le je pokazalo njihovo P^za!toji* in sposobnost. Ko jim s tega ID'- vP? izrekam vse priznanje in ® jih obenem pozivam, naj se v .^ji-hodnje vključijo v življenje ® ji) kata s konkretnim delom v 0otrjujc ^ij- kompaktna udeležba našega “ to, stva pri zadnji stavki, ki da se je stanovska zavest me'-vj|0 teljstvom okrepila in pri®1” gff med nami vedno večjo velj®v gorčičeve besede; .ev» »Dolžan ni samo, kar ve^ [mu kar more, to mož je, ?£,n!» [dolž»° PO 23. URI MED B0UUNCEM IN DOLINO Eden mrtev in dva ranje*1* pri trčenju avta v zidek Smrtna žrtev, 42-letni Natale Gandusio, je sedel na zadnjem Sinoči, 10 minut po 23. uri se je kakih 150 m pred križiščem teste, ki iz Boijunca pelje mimo županstva v Dolino, pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je bil 42-letni Natale Gandusio iz štramarske Ul. Flavia 123 na mestu mrtev, 20-letni študent Ferruc-cio Segovich iz Tržiča, Tržaška ul. 42, ki je vozil avto in 29-letni Bruno Turina iz begunskega taborišča pri Orehu, ki je sedel poleg šoferja, pa sta bila ranjena. Prvi, ki se zdravi na nevrokirurškem oddelku, bo okreval v 10 dneh, drugi pa se bo moral zaradi zloma desne roke in drugih poškodb zdraviti 40 dni Legovich je z avtom ford taunus 15 m goriške registracije, last njegove matere, vozil proti Dolini in je iz še nepojasnjenih razlogov na blagem ovinku silovito treščil v zid hiše št. 356. Zaradi odboja se je avto zavrtel okoli svoje osi in se ustavil pol na cesti pol nad njivo. Medtem ko ni bilo pomoči za Gan-dusia, ki je, kakor je ugotovil dr. Buttiglionc, umrl zaradi verjetnega prebitja lobanjskega dna, so ostala dva ranjenca odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Na kraju nesreče Je preiskavo izvedla patrulja tržaške cestne policije. Otroški ex tempof9 na Repentabru ,, Repentabrski šolski :di nagradno risarsko - ® ^ ^ tekmovanje «ex tempore*. 'f * maja na Repentabru. Ude1®" j* ga lahko otroci iz vrtcev ci iz repentabrske občine. vezni otroci s področja z#?j až šolskega patronata ter diJ8^ f. siun soi. udeleženci se r. javiti na sedežu repentabrs* j ir skega patronata 31. maja (J0 ^ Podelitev nagrad bo bo 1"' Z avtom v pešca avium v pesta • $0 Včeraj 20 minut po ^ngh prognozo okrevanja v l“V|i L jeli na ortopedskem odd®^ y letnega upokojenca Dome®j jr tinija iz Videmske ulice o, remu so ugotovili odrgnine ni roki in udarce po levriJL prij Moža so z rešilnim avto** ljali v bolnišnico, kjer iete cestne policije povedal.__d^jC)ei’^ kojenca med prečkanjem ^ ulice izven prehoda za na tla s fiatom 850, s zt/k bil namenjen v Greto, 28-1® # V dio Tristavec iz Ul. Bone*1* UREDNIŠTVO; TRST — UL. MONTECCHI 6, EL, TELEFON 93-808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, jev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 50 lir 14 Maggio l/l, Telefon 33-82 • UPRAVA: TRST - Ul. Montecchl št. 6 -Telefon 95-823 - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NA^d^jj ^ , SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 cteli promet, bo prestavljeno za » krog 50 m im postavljena, ved na pločnik z drevesi, pred gledališčem Verdi; „ v smeri od Čampo Marzio P101* Rojanu: sedanja postaja pred Š1^ dališčem Verdi bo prestavljeno® postavljena pred prefekturo P1®8 križiščem med Nabrežjem Tre Novembre in Ul. S. Carlo. Prizadevanja sindikalne organizacije (Nadaljevanje s 3. strani) ^ sta S 'ki p 5* Si % s gs k i $ I fr? 4S & S & % (C* hrih) if>sl It- »1 Ur, polletna O.ZUU ur, ucsuieuia if.uuu ur, icuia naročnina la iiiufeiiiatvu m, ornu T~ ------- atami uuuujev/, temu IDO ain liU.UUV t dSP tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, '"A beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sodetš Pubblicitš Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska,^ Sl