—    239   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
6. pismo.
Dragi prijatelj
V Jakinu. Drugi dan, 13. rožnika, sim jo iz Pezara odrinil in se od konca po prijetnih in dobro obdelanih gričih , potem pa spet po ravnim pri morji peljal. Pervo mestice od Pezara naprej pri morji je „Fanoa, ki šteje 6 do 7000 duš. Tu sim pa le merno šel v Sinigaljo, od kodar je sedanji papež Pij IX. doma. Sinigalja je lepo mestice z ravnimi, širokimi ulicami pri morji, v ktero se tu reka Misa izliva. Mesto ne šteje čez 8000 duš, ki imajo vsako leto od 20. maliga do 10. velikiga ser-pana že v starodavnih časih sloveč somenj , kamor so nekdaj tudi kupci iz Krajnskiga zahajali. Še naši Piv-čani ga poznajo, ker pravijo na primer: ,,Kam greš?" V Sinigaljo po česin!"
V Sinigalji se nisim več mudil ko štiri ure. Ob
dveh popoldne sim se vzdignil in naprej v J a ki n hitel.
Jakin (Ancona)   leži  na berdu   srednje  visociga
hriba,   in  je,   kar  kupčijo   zadene,   pervo  mesto  vsih
papeževih dežel.    V   primeri ljudi,   ki jih je  mende do
30.000,  je mesto le majhno,   desiravno  so   hiše   silno
visoke in večidel   po petero podstropij  imajo.    Luka  ali
fcarkostaja  Lporto),   ktero   dva jeza  oklepata, je  silno
lepa in tudi za nar veči barke dovolj globoka. Na enim
teh jezov  stoji  še Trajanov   častljiv   obok  iz  beliga
marraeljna, ki še ni veliko poškodovan. Velika in zavolj
velike starosti časti vredna cerkev svetiga Kiriaka stoji
nar višej verh   hriba prav na   robu   nad  morjem. — V
Jakinu sim ogledal tudi slovečo zdravilnico za nore, in
prav lepo, tode majhno poslopje, kjer se kupci shajajo.
— Jakin   mi  je   močno   dopadel;   tu je   vse  pridno,
vse dela in se giblje od zore do mraka,  kakor pri nas
v Terstu in   mende v vsakim kupčijskim  mestu.    Jakin
bi bil lahko po svoji legi pervo kupčijsko mesto celiga
jadranskiga morja!
V Macerati. Desiravno mi je bilo prav kratkočasno v Jakinu, ee vender nisim dolgo mudil, temuč 14. dan rožnika sim jo ob enajstih pred poldnem naprej potegnil. — Cesta ne gre več po ravnim, temuč gor pa dolj čez griče in hribe nekake belkaste zemlje; kamnja tu ni viditi, in vsi hribje so lepo obdelani in obrašeni. V dveh urah sim se pripeljal po dolgim, napetim klancu doOzima (Au-ximum nekdanjih Pičeno v) verh hriba. Ožim, kjer se pa nisim vstavil, je majhno obzidano mestice,ki šteje kakih 5000 duš.
Od tod se gre dolgo nazdol proti Loretu, kamor je še dve uri. Proti štirim popoldne sim prišel vLo-ret, ki verh nekiga hriba leži. Tu je kakor na vsih božjih potih sila veliko prav sitnih beračev, ki človeka malo de ne ogluše. Od vsih strani, zlasti pa po klancu proti mestu, beračijo in vpijejo: „Eccellenza mia! un bajocco — che la Madonna santissima V accompagni — uu bajocco — mezzo bajocco"!
Loret je majhno mestice, skoraj ena sama ulica, pa vender šteje čez 6000 duš, od kterih se sme po vsi pravici reči, de jih Mati božja živi. Sicer bi ljudje ne mogli nikakor živeti, ker na svojih gričih močno belkaste zemlje le malo malo pridelujejo. Pametno so tedaj storili, de so svetišče prav krasno okinčali. To svetišče je Marijna ^hišica iz Nazareta", ki so jo po pravlici nekiga Aleksandra Jurjeviča (Alessandro di Giorgio), ki je bil takrat fajmošter na Tersatu, angelji v letu 1291 10. dan veliciga travna iz Na čare ta na Tersat pri Reki prenesli. Na Tersatu pa — pravi pripovedka dalje — ni Marii dolgo dopadlo, ampak čez tri leta se je 10. dan grudna v letu 1294 v Loret preselila. Ali je na ti pripovedki kaj resuičniga ali nič, je pripušeno vsacimu samimu soditi, jez Ti povem le, kar se pripoveduje, in Ti namesto vsiga druziga hočem le omenjeno hišico popisati, kakor sim jo sam vidil.
Hišica ženim samim oknam je 30 čevljev dolga, 15 široka in 18 visoka. Noter bi bilo tarna kakor v jami, ko bi toliko lučic ne gorelo. Podoba Matere božje pa ni iz Nazareta, ker je vsa černa ko zamorka; silno lepa pa je in z zlatarn in dragimi biseri tako okinčana, de se vsa blešči. Tudi Marijna hišica je na vsih štirih unanjih straneh kar lepo okinčana. Na sprednji strani proti zahodu, kjer se tisto okno kaže, skozi ktero je bil Ga-briel k Marii prišel, ste na voglih iz marmeljna čudovito lepo iztesani podobi prerokov Jeremija in Ece-hiela. Uniga je stesal slavni umetnik Sansovino, tega pa Jeronim Lombardo. Verh prerokov ste vpodobljeni šembilji Libiška in Perzianska. Sred te strani (če pod oknam ali nad oknam, se ne vem prav spomniti) je iz marmeljna v malim kipu (basso ri-lievo) čuda lepo iztesano „angeljsko oznanjenje", tudi jSansovinovo delo. Na južni strani hišice, kjer so vrata va-njo, ste podobi preroka Caharija in kralja Davida iz lepiga beliga marmeljna; obe je izobrazil Jeronim Lombardo. Verh teh podob ste spet dve šembilji Eritrejska in Kumejska; med podobama je na enim kraji wJezusovo rojstvo s pastirji in angelji", ki so malani kakor de bi bili živi; — na drugim kraji vrat pa so sveti trije kralji. Oboje je slavni Sansovino iz lepiga beliga marmeljna krasno izdelal. Na ti strani je tudi Lombardov prerok. Maiakija in Del-fiška šembilja. Nazorni strani ali proti izhodu je silno lepa Mojzesova podoba in več druziga; — in na severni strani so podobe prerokov Izaija, Daniela in A m osa, in nad njimi šembilje Helespontiška, Fri-giška in Tiburska — vse iz beliga marmeljna in kaj lepe.
Cerkev, v kteri popisana hišica stoji, je silno velika in lepa, in s krasnimi pisanimi in mozajkastimi podobami kar lepo okinčana. Velke vrata so iz brona vlite s čuda lepimi kipi (bassi riiievi), ki zgodbe svetiga pisma kažejo.
Cerkveni zaklad so bili Francozi večidel izpraznili, pa se je spet veliko lepiga in krasniga nabralo. Poleg mnogoverstne zlatnine in srebernine in drazih biserov sim vidil tu ženitvausko oblačilo Saksonskiga kralja Antona.
Pred cerkvijo je prav lep in velik terg z zalo štirno in s krasno broneno podobo možaka, ki je malo tacih. na Petrovim stolu sedelo, namreč papeža Siksta V.
—    240    —
V Loretu je tudi lekarnica ali apoteka ; ki jo je treba ogledati zavolj 380 majolkastih posod, ki so po Rafaelovih in Mihel-Angelovih ali Buonaro-tovih risih lepo pisane.
Ko sini bil vse to, se ve de le na debelo, ogledal, sim se tisti večer ob šestih naprej hitel. Pet ta-Hanskih milj ali eno uro od Loreta je na visokim verhu mestice Reka na ti, ki šteje do blizo 4000 duš; in še 13 milj dalje, tudi na hribu, je Mačerata, mesto, ki šteje čez 16.000 duš.