579. štev. v Ljubljani, ponedeljek dne 4. avgusta 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—. četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :: pošilja upravništvu. ::: Telefon Številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravniStvo: tu Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. •. Dopisi se pošiljajo uredništva Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana !n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. ::: Veiehrad nekdaj in sedaj. (Ob 50 letnici.) Pretekle dni so se čitali v »Slovencu dolgi članki o slavnostih na Velegradu. »Dan« je posvetil tem Člankom nekoliko pozornosti, ker niso bili brez neprisiljenega humorja. Slovenčev dopisnik neki Daničar ,}e imel smolo, da je pokazal vso svo-'jo omejeno naivnost. Zadnje poročilo tega navdušenega katoliško narodnega mladeniča smo brali v »Slovencu« v soboto dne 19. Jul. Tam se piše med drugim: »Omenjati hočem pozdravni in obenem poslovilni govor sarajevskega škofa dr. Ivan Saviča. Rekel je. da se raduje, da je spoznal dobro in pobožno moravsko ljudstvo na Vcle-^gradu, da je spoznal dobro duhovščino. Raduje se, da se je nasrkal vode iz studenca, vode velegradske, katera je tako sladka in dobra, da ne bo nikdar pozabil na velegradski studenec. Čujmo in molimo, da bi sovražnike katolicizma premagali. Delujmo na socialnem polju , snujmo organizacijo proti organizaciji, akcijo proti akciji. Prosimo pa Jezusa in njegovo Mater Marijo. kakor tudi sv. Cirila in Metoda, da bi blagoslovili naše delo In nam dali zmago.« Na to bi vprašali: Kake sovražnike katolicizma bi radi premagali? Ali pravoslavne kristjane? Ali niso ravno ti prejeli krščanstvo od sv. Cirila in Metoda, ki jih hočejo klerikalci slaviti na Velegradu? Glejte torej: Klerikalci hodijo na grob sv. Metoda prosit, da bi zmagali nad onimi kristjani, ki sta jih Ciril in Metod prinesla pravo vero! Ali se more človek kaj bolj smešnega misliti? Ker pa se je letos slavila 501et-nica prvega jubileja na Velegradu (1863.) naj pokličemo v spomin, da Škof Schaffgotsch pred dobrim pol-»toletjem ni dovolil romanja na Vele-grad. V svojem pastirskem listu z dne 1. apr. 1849. piše: »Kar se tiče romanja na Vele-grad, izjavljamo brez ovinkov, da svojega dovoljenja v sedanjih razmerah ne damo, nasprotno bi bili po razglašeniu te prepovedi prisiljeni strogo nastopiti proti tem, ki bi imena svetili patronov naše domovine izrabljali za necerkvene manifestacije. Mi prosimo in rotimo našo duhovščino. da bi uvaževalo javne nazore o cerkvi in veri onih mož, ki so najprej predlagali, da bi bila na Velegradu slovanska maša, in so ta predlog podporovali. Ko bi se na Ve- legradu nahajali ostanki naših svetili apostolov bi odobrili tudi naši duhovščini romanje na Velegrad. Toda pri vseh teh predlogih se polaga važnost na besedo »slovanski« In s tem se prezira, da v cerkvi ni razlike med Židom In poganom. Mi nismo pozabili, da je večina naših vernikov slovanska — toda ne smemo duhovščino naše škofije deliti na nemško in slovansko — mi priznamo le eno duhovščino — katoliško.« Tak veter ie vel okoli Velegrada 1. 1849. Ta past. list škofa Schaffgotscha je bil naperjen proti Klacelu, ki je pozival v »Moravskih Kovinah« na slovansko slavnost na Velegradu na čast slovanskima apostoloma. Klacel je bil Slovan — nemški škof pa ni dovolil slovanskih slavnosti na Velegradu. Od I. 1849. pa je vstajal po državi slovanski duh kljub nemški vladi in kljub nemškim školom. Tudi duhovščina se je zanimala za slovanski Velegrad. L. 1861. je slavnost v spomin sv. Klementa, katerega ostanke sta Ciril in Metod prinesla na Velgrad — bila povod za priprave na velike slavnosti 1. 1863. Dne 5. jul. 1.1863. so se vršile velike slavnosti na Velegradu. Bilo je 80 do 100 tisoč ljudij. Slavnost je bila čisto cerkvena. Prišel je k nji celo Schaffgotsch. Strossmajer ni smel priti, ker mu je vlada prepove dala. V resnici pa je bila cela slavnost proslava zmage klerikalizma in absolutizma — proti svobodnem« narodnemu gibanju I. 1848 In sl. Takrat so jezuiti in duhovščina poprijeli cirilmetodsko idejo, da bi z njo tem lažje obvladali male slovan ske narode. Za plačilo so obljubljali slovansko bogoslužje. Mnogi so na to verjeli in tako se je spomin slovanskih apostolov zlorabil. Duhovščina slovanskega bogoslužja ni množila. Rim je bil proti njemu in v Primorju so ga celo zatrli hoteli pa so združenje cerkev seveda v znamenju rimskega klerikalizma. Letos se je slavil ROlelnl spomin onih dogodkov. Današnji škofie, kar se narodnosti in slovanstva tiče — niso nič boliši, kakor nekdanji Schaifgotsch. Zato je proslava na Velegradu izzvenela v lent. da bi bili premagani sovražniki klerikalizma. Grob in spomin slovanskih apostolov nai bi služil? avstrijskim posebno slovanskim klerikalcem, da drže slov .narode v rimski stržnostl. To je bil Velegrad 1. 1913. Cirlimetodovo Ideio so hoteli porabiti tudi naši klerikalci in so si ?-imeni slovanskih apostolov ustanovili svoje društvo »za spreobračanje pravoslavnih kristjanov v Bosni.« Dočim so doma agiflirali proti Družbi sv. Cirila in Metoda, ki naj skrbc za slovenske šole — so pobirali denar za misijone v Bosni. Tudi pri sedanjem katoliškem shodu se hoče »slovanski« naslov zlorabiti v klerikalne namene. — Znano je, da sta ravno brata Ciril in Metod (in njih nasledniki) imela hude boje z nemško katoliško duhovščino, posebo z grabežljivimi škofi. Velegrad bi torej moral biti svetišče onih, ki še vodijo ta boj — ne pa onih, ki delujejo v istem duhu kakor so delali zakleti sovražniki Cirila in Metoda. In tako delajo pri nas slovanski klerikalci, ki so proti slovanski bogoshižbi In v službi uničujoče tuje sile. Tako so Velegrad zavzeli njegovi sovražniki In hočejo na njem iz množic izvabljati denar za svoje delo. k| je delo proti onim, katereh spomin čas te. Sultanov dnevnik. Slovenska zemlja. Iz Kranja. V »Savi« z dne 12. julija t. 1. št. 28. sem čital »Poslano« društva > Godba prostovoljne požarne brum-be v Kranju« namenjeno »Vojaškemu veteranskemu društvu v Kranju«. Ker se za stvar zanimam, čakal sem nestrpno na odgovor dveh točk, citiranih koncem omenjenega »Poslanega«, katerega pa še do danes ni. Res je, da kdor molči, se desetim odgovori. V tem slučaju pa ni tako! čujte! Na lepakih zagledal sem, da proslavi omenjeno vojaško veteransko društvo dne 3. avgusta t. 1. desetletnico obstoja društva, pri kateri pa svira vojaška godba in ne »Godba prostovoljne požarne hrambe v Kranju.). Informiral sem se pri odboru domače godbe, kaj je vzrok, da vojaško veteransko društvo ni najelo naše godbe, ampak vojaško. Za odgovor sem dobil, da sta šla dva godbena odbornika oficielno vprašat načelnika vojaškega veteranskega društva, če bodo najeli godbo za to slavnost, ker jo bodo drugače oddali drugam, vsaj prihajajo vsak dan vprašanja zanjo. Na- l Alah, alali, ti si velik, ti si velik in pravičen, po pravici vse plačuješ po pravici vse kaznuješ. Ker smo bili mi nesložni in smo se doma morili, dal si nas sovragom v roke, da so zmagali nad nami. Vranje, Skoplje, Kumanovo, Kirkilise, Liileburgas. Veles, Bitolj, Drinopolje, Skader, Prilep in .lanina, to je bila kazen huda, ki poslal si jo, o Alah, za velike grehe naše, ker smo klali se med sabo. Drugim si dodelil zmago, nam sramoto si naložil, vzel si nam dežele naše in si drugim jih razdelil. Toda Alah, ti si velik, si mogočen in pravičen — in zato deliš enako vse dobrote in — pokoro. Gjauri so dežele vzeli, in so stepli se med sabo, Ker dežele nekdaj naše niso znali razdeliti. Nam pač znali so jih vzeti, a deliti niso znali, ker sovraštvo je med njimi in nesloga jih obvlada. In zato si dal jim kazen, hudo vojno bojev polno, mnogi so med njimi pali, ki so zmagali nad nami Pa pomisli, dragi Alah, ali vreden je svobode, narod, ki se sam ne vlada, ki mori se in propada ?. Mislim, da bi bilo bolje, da bi naši Sužnji bili, nego da za plen bogati se zdaj koljejo med sabo. Alah, veš. kako je tužno bilo takrat srce moje — ko je padlo Drinopolje ko le vdal se Sukri paša. Zdaj pa grobi so kalifov zopet prišli v roke naše, kdoj jih hotel bo imeti, ta jih plačal bo krvavo. Alah. veš. kako bolela še, nas velika je izguba, ko uničena armada je prišla do Carigrada, zdaj pa lahko zopet gremo preko mej v dežele naše, ko nikogar *ii na straži, da bi one meje branil. Alah. Alah. ti si velik, ti si velik in pravičen, po pravici vse plačuješ, po pravici vse kaznuješ Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. V Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne : Jt 3j 0| hrez odbitka rentnega 4 0 : vloge po čistih davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) saj to bo enkrat za vselej — ali imate vi kaj dobiti od njegovega premoženja?...« »Jaz ne,« je zajecljala, »pač pa moja dragica ...« »Da ... da... to je skoraj isto. Po tem takem jo je oče priznal? ...« »Da,« je pokimala. »Pa je bil revež svoboden?« »Imela sva se poročiti.« »Oh. ubogo dete!... Kmalu?« »Takoj po vojni... Čakala sem ga tu ...« Martin jok je podvojil svojo silo. »Pogum, pogum... Se to mi povejte: mala dobi torej čedno premoženje?« »Veliko premoženje...« »Na to sta torej špekulirala ... falota!...« Povzel je: »Da, da, najhujšega se vam je bilo bati, dete moje.« »Zato sem tudi šla.« »Prav ste storili, tako vam pravim jaz, Florestan Roajane... in odkar vem vse, se’ že nič več ne jezim tako hudo na Parižanko...« »Ampak,« ie jeknila Marta, vdavša se svoji tesnobni želji, izvedeti vso resnico, »kako ie mogla ona.. A »Ali, to je prst božji, dete moje. Vam se zdi morebiti čudno, da bi Parižanka predstavljala prst božji. Pa je le tako. Da, Previdnost je hotela, da se zaljubi Parižanka v tega malopridneža ... Odprla vam je oči — kruto in jasno...« »Oh! ..,« »On se ni menil zanjo — imel je drug načrt. Ta drugi načrt je veljal vam — in vam niti ne, ubožica, marveč vašemu otroku ... njegovemu denarju ..« Premolknil je in nadaljeval nato: »Ko Pa ni vse nič pomagalo, je punica zbesnela... Videla vas je z njim v loži — popadla jo je blaznost ljubosumja. Prišla je k meni v pisarno in mi izvabila resnico, ki vam jo jo je zalučala še svežo v obraz. In jaz — jaz,« je vzkliknil ter dvignil svojo Čepico s kodrastih las, jaz sem bil nevedoma drugi prst božji. Povedal sem Parižanki, da je oče vaše male mrtev. Izvedel sem to v Ver-salju. In ona vam je povedala, misleč, da se s tem maščuje nad vami. Tej babnici se imate zahvaliti za to, da veste, kakšne načrte sta imela z vami vaša teta in vaš bratranec. Odločno ste obrnili hrbet tem ljudem. Imeli ste prav. In zdaj zaupajte očetu Florestanu... Zaupali ste mu že ... in po pravici... zakaj on ...« OdkaŠljal si je, kakor da bi mu bila velika žrtev priznati: »Jaz nisem več zmagovalec ženskih src. Jaz sem očka ... očka brez otrok, a to nič ne de; srce je vendar očetovsko. Tak, kakšen je zdaj vaš namen?« »Nekoliko denarja imam še.« »Da, dvesto frankov, povedali ' ste mi. Toda vi sami veste, 'da z dvesto franki ne pridete daleč.« In ko mu ie odgovorila s tesnobnim pogledom, je menil: »Da, umejte me prav ... Dvesto frankov je vsekakor Čedna pomoč za skrajno silo... Toda ravno zato: zadnje pomoči se človek ne sme do-tekniti. ako ni res primoran v to.« »Kako pa nai si pomagam drugače?« »Zavetje morate najti... to je gotovo...« »Vidite... In pozno je že, gospod Florestan.« »Ali mislite iti v hotel?« »Kaj drugega?« Izvlekel je svojo pozlačeno uro, ki je bila od daleč podobna dragocenemu kronometru. »Polnoči. To ni ura, ko more mlada ženska z otrokom v naročju pozvoniti pri vratih poštenega hotela. In da bi vam dovolil iskati zavetje v kakem zloglasnem brlogu — tega si vendar menda ne mislite o meni. To bi bilo še slabše kakor pri Olimpiji.« »Tak kaj pa naj storim potem?« je vzkliknila ona z grozo. »Takole storite. Jaz imam doma dve majhni sobi. Razkošni nista, a snažni sta; vedno sem ljubil čistost in snago. In ker ni mogoče drugje kakor v lastnem stanovanju, sem si nabavil tudi pohištvo.« »Oh!... vi hočete... vi ste tako dobri!... Ah, gospod Florestan !...« Solze so jo oblile. »Nikar ne plakajte,« je vzkliknil on, brisoč takisto svoje velike, modre oči, ki so bile vse polne mokrote. »Saj je vse v najlepšem redu. Sobo imam, in obednico tudi. Veliko ni ne eno, ne drugo, to vam povem naprej. Tudi kuhinjo imam — meter petdeset dolgo, devetdeset centimetrov široko. Obedniea je že nekoliko večja. Enkrat smo praznovali v njej Silvestrovo. Bilo nas je šest. pa nam skoraj ni bilo tesno. In kar se tiče sobe, boste videli, da res ni grda. O okrasju niti ne govorim. Umetnik, veste, si vedno lahko okrasi sobo nekoliko originalneje kakor navadni ljudje. Par vencev, par palmovih vej — to so dragoceni spomini in obenem krasijo zid. Vi se naselite v sobi, jaz pa v obednici. Storil sem to že večkrat, kadar sem dajal prenočišče prijatelju, ki je bil nesreč-nejši ed mene. Prav prijetno vam bo, če je tudi malce visoko in slabe stopnice. Kaj hočete — stanovanje me stane kakih petintrideset franke^ na mesec — dohodkov imam Da stfc- inpetdeset... No, če nismo bogati, siromaki tudi nismo. Tudi jaz imam svojo zalogo za slabe dni. S svojimi prihranki in s pokojnino, ki jo dobivam od Umetniške zavarovakiice, se nič kaj ne bojim bodočnosti. Tako torej vidite, da stari umetnik, ki vaš vabi k sebi. ni star cigan, in da me ne spravite v stisko, marveč mi storite resnično in veliko veselje.« »Ah, gospod Florestan«, je zaihtela ona, »saj me komaj poznate, in vendar ste pripravljeni storiti toliko zame in za mojega ubogega črvička! ...« Prekinil jo je; tudi njemu se je tresel glas od ganjenosti: »Oh, poznam vas dovolj, da sem vesel tega. Dovolili mi boste, da vas imenujem »dete moje« — kaj ne da? Dovolili mi boste, da smem tikati vašo malo in jo poljubiti tu pa tam, kakor da sem star sorodnik, stat bratranec... ne, nekaj boljšega:' star striček, ki je želel vse svoje življenje, da bi smel ujčkati majhne otročičke, pa nikoli ni bil tako srečen ... Ali velja?« Nasmehnila se je s solarni: Dobri Bog se Je torej mojegg otroka in mene? .« »Dobri Bog stori prav, kar stori. dete moj j.« In z zvonkim glasom je zaklical: »Natakar - plačajte se!« In ko Je dobil svoj drobiž: (Dalle.) celnik se je pa prav po vojaško odrezal: »Mi vaše godbe že ne bodemo vzeli, bodemo že drugo dobili!« Sedaj pa vprašam: Kdo prezira? Ali vojaško veteransko društvo godbo, ali pa godba vojaško veteransko društvo, kakor je bilo povedano v okrožnici, katero je poslalo vojaško veteransko društvo ?Vojim članom. S tem je tedaj molčeč, toda jasen odgovor na prvo vprašanje v »Poslanem« in prepričan sem popolnoma, da se bodo prostovoljni prispevki porabili za drugo godbo, ne pa za našo domačo godbo. Upam, da se bode javnost tudi s tem zadovoljila in tudi to upoštevala. Žalostno je pač, da se v tako malem mestu, kakor je naše, ko je vendar drug na drugega navezan, vzlasti v društvenem oziru, pride naposled do nasprotstva. In zakaj? Samo zato, ker se drži godbeni odbor tarifnih cen. Ce bi se pa tega ne držal, je obstoj godbe izključen. Izjeme se pa ne smejo delati! Kaj pa poreko k temu druga društva, katerih člani so povečini tudi podporni člani godbe?! Vsekakor je znano s kakšno težavo se vzdržuje godba in s kakšnimi stroški! Vsaj še velika mesta nimajo svoje godbe, oziroma je ne morejo vzdržati! Kaj šele potem mala mesta! Vsak posamezen Kranjčan je lahko ponosen na to, da imamo tako dobro godbo, kateri ni kmalu katera kosi Po mojem mnenju bi bilo boljše več podpore in manj nepotrebnega nasprotstva! Naša godba stoji na pravem stališča, ona ni politična, ne prezira nikogar in tudi ne pustimo, da bi je kdo drugi preziral, vzlasti pa domača društva ne! Vsaj je vendar naša godba pod pokroviteljstvom požarne brarnbe, ki je nad strankami! če tudi vojaško veteransko društvo bojkotira našo godbo in če tudi je najelo za svojo desetletnico vojaško godbo, se naši godbi zato ni potreba prav nič bati in skrbeli bodemo mi. da bode dobila od druge strani več podpore! Ta slučaj si bodemo dobro zapomnili! — Glede drugega vprašanja v »Poslanem«, zakaj se pri vojaškem veteranskem društvu ne izpolnjujejo sklepi odborovih sej, pa pričakujem v kratkem odgovora, če ne se zopet vidimo! Gradiva dosti! Torej na svidenje! Radovednež. Iz Koroškega. Nemška nestrpnost. V divnem našem Jezerskem na severni strani Grintovca, kjer je izključno slovensko prebivalstvo, se zbira vsako leto lepo število Čeških letoviščarjev. Ta našim domačinom zelo naklonjena češka kolonija ima v gJavni gostilni »Kazini« svojo spominsko knjigo, kamor se gostje po vsej pravici češko vpisujejo. To pa ni bilo prav nekemu mogočnemu fotografu Iz Celovca, (menda sliši na pristno germansko ime Sciborski), dasi je prišel na Jezersko zaradi kupčij. Iz-črtaval je v spominski knjigi češko pisano bivališče Praha in pristavil nemški kulturi primerno pripombo: »Zur Erinnerurig an die sch ste Partie in meinem Leben. Nur fort! Gott soli den Menschen alle Spra-chen geben. dem, der nicht slavisch spricht in diesem Ort.« — Zakaj išče tak človek zaslužek med Slovenci? Štajersko. Krida. Kot smo že pred časom poročali, je bil aprila meseca iz Maribora pobegnil spediteur Unterkoff- FRAN RADEŠČEK: Osumljenci. Ne vem, ali je bil slučaj ali kaj, da se nas je zbrala — za tukajšnje slovenske razmere — precejšnja družba rojakov pod gostoljubno streho g. M., ki je trda goriška grča. Na prostorni terasi okrog velike mize, po kateri je romal »Štefan« smederovca, smo zavzeli naše pozicije kar po »domače«. Mrak je že začel razprostirati svoja črna krila nad belgrajskim mestom in doli na Savi je že popolnoma potihnil dnevni hrup v pristanišču, mi smo pa še vedno rešetali naše slovenske razmere, primerjali Kosovo z Gosposvetskim poljem in ustanavljali združeno Slovenijo, seveda zaenkrat le v Belgradu. Čim pa se je pokazala na jasnem balkanskem nebu. v spremstvu neštetih svetlih zvezdic, bleda luna. vzeli smo na »piko« še njo in že je odmevala tja v tiho noč vesela pesem: »Tiha luna jasno sveti, duh moj misli na svoj dom...« Kaj hočete? V tej pesmi ie pesnik pogodil vsa naša čustva in bila bi pač črna nehvaležnost, ko bi se ga ne spomnili z našimi glasovi. Ker pa so — po mnenju psihologov — človeška čutila precej nalez- 1’er, zapustivši ogromne dolgove. Junija meseca pa ga je izsledila policija v Monakovem in ga izročila avstrijskim sodiščem. V torek 29. julija ga je obsodila mariborsko okrožno sodišče na navadno ječo 4 mesecev s postom vsakih 14 dni. Unterkoffler je bil napravil pasiv v višini 115.680 kron 78 vin. Temu nasproti je imel pokritja le 86.538 K, torej čiste zadolžitve za 70..142 K 78 vin. Ko je prišel Unterkoffler v Maribor, je imel prav dobro idoče podjetje, kar Pa ga je storilo precej razsipnega. Vrhutega se je spustil v avtotaki-podjetje, a vporabil svoj avtomobil v zasebno zabavo. Zena mu je prinesla dote 26.000 K, a jih je docela pognal. Kupil se je tudi v Melju hišo za 40.000 K, ki jo je plačal do jeseni 1912. Knjigovodstva Unterkoffler ni vodil nikakšnega. Vknjiženega se je našlo pri njem le samo ono, kar je prišlo v dnevno — ročno — blagajno. Da, šel je celo tako daleč v svoji lahkomiselnosti, da niti nekega dolga v višini 9000 K ni vknjižil. Na nekem avtomobilskem izletu, ki'ga je napravil v družbi kavarnarja Wagner-ja in inženirja Grubitscha. predno je ušel v Monakovo, je pokazal tema dvema cel šop papirnatega denarja. Oba sta izjavila, da jih je bilo par 1000 K, ki jih je Untcrhoffler vzel iz mase. Temu nasproti je trdil Unterkoffler, da je imel samo 580 K denarja iz ostanka premoženja svoje žene. Pri njegovi aretaciji se je našlo še 180 K gotovine, ki se je dala njegovi ženi. V Monakovem je hotel kupiti Unterkoffler neko delikatesno trgovino. Za učitelje in deželue uradnike bo najela dežela, kakor hitro najde potrebnega pokritja za obresti, posojila 350.000 K, v svrho enkratnega po-boljšanja. Pri tem odpade 300.000 K na učitelje, a 50.000 K na deželne uradnike. Predno pa pride do razdelitve tega denarja, bodo se med učiteljstvom in deželo vršila pogaj-anja kako da se ima razdeliti teh 300.000 kron. — Ta podpora bo torej prvi migljaj s polenom našim klerikalcem, ki niti toliko časti niso ieli v sebi, privoliti v tolikočasno zasedanje dež. zbora, da bi se bilo vsaj to vprašanje rešilo v dež. zboru. Moral je to storiti deželni odbor. Radovedni smo le, katera da bo druga prihodnja brca. Klerikalni prvi blamaži pa — naše najiskrenejše čestitke! Izseljeniška beda. V torek in sre do je vzbujala veliko pozornost večja družba ‘izsljencev, ki je kampirala oba dneva in eno noč na prostem pred tukajšnjim glavnim kolodvorom. Bili so to Rusini, ki so bili namenjeni v Severno Ameriko. Sklenili so potovalno pogodbo, glasom katere bi jih bila morala neka družba spraviti iz Dunaja preko Antvverpna v Ameriko. Ker pa je hotela družba vtakniti v žep par tisoč kron dobička več. kot ga že itak ima, je njen agent spravil izseljence v vlak na Trst. Ko pa so prišli Rusini v torek v Maribor, so spoznali kaj da nameravajo z njimi in kratkomalo izstopili, pri tem pa bili tako razburjeni, da so parkrat poskusili agenta linčati in jim je le ta komaj še odnesel pete v bližnjo stražnico pod varstvom 4 policistov. Moral je priti iz Dunaja nov agent, da jih je v četrtek potem spravil naprej. Med izseljenci je bilo mnogo žena in otrok, ter dvoje posebno lepili deklet, ki sta vzbujali še prav posebno pozornost. Pri plavanju utonil. 221etui ključavničarski pomočnik Ivan Lipovšek je v družbi par tovarišev stavi’! ljiva, zapeli srno še: »Luna sije«, »Slovenec sem« in končno tudi »Onam’ onamo«. Vsled pozne ure — bilo je že devet — smo opustili nadaljevanje za prihodnjo priliko in proza je prišla zopet do svoje popolne veljave. »Povejte nam, Gustav, še enkrat vašo zgodbo, kako je vas aretirala vojaška straža«, nagovoril sem poleg mene sedečega slokega mladeniča — Primorca, ki je kljub svojim tridesetim križem še vedno »fant od fare«. »Ej, kej pej, zmeram vam bom pravu,« branil se je, smejoč se in dodal v pristnem tržaškem dialektu, »Oštja, pej sem se jemu fajn, še večerjo so m’ dali, pej še kakšno.« »No pa povejte od začetka, kako je bilo,« silili so še drugi v njega, »gospod Ml. še ni slišal.« Gustav se je odkašljal, izplahnil slino s kozarcem vina. primaknil stol bližje k mizi, potem pa je začel: »Bilo je v pondeljek popoldne, takoj po kosilu, ko sem se odpravil v čuprijo, da nasadim nekemu gospodarju v vinogradu 20.000 trtnih mladik, časa sem imel dovolj, zato nisem preveč hitel in ker me vse zanima, kar vidim novega v slovanski državi, v kateri se čutim popolnoma srečnega in svobodnega, opazoval sem hiše, stavbe, tovarne in seveda tudi železniško progo, katero Sta — za I liter piva! — da preplava Dravo. Slekel je gornjo obleko ter se spustil na mestnem mariborskem bregu v vodo in v par minutah res dospel na predmestni breg. Prijel se je za rešilni čoln ter se na pol vspel nanj, a na mah zopet omagal in zginil nazaj v valovje, ne da bi ga bili mogli rešiti, ali pa vsaj najti njegovo truplo. Menijo, da ga je ali zadel zibajoči čoln s tako silo ob čelo, da se je onesvestil, ali pa, da ga je zadela srčna kap. Nam pa se zdi, da bi bilo tudi umestno, izslediti one, ki so ga pripravili do te neprevidne stave. Velik požar y Spod. Hajdini pri Ptuju. Dn 29. julija je pričelo goreti v mlatilnici posestnice Zupančič v Spod. Hajdini. Požar se je vsled močne sape po bliskoma razširil na vse kraje in konce ter spravil v veliko nevarnost vso vas. Zupančičevi je pogorelo vrhu tega še gospodarsko poslopje, hiša in en hlev. Poleg tega pa sta pogorela še 2 druga posestnika. Vsa škoda znaša samo pri teh 20.000 K, zavarovalnine pa je komaj 14.750 K. Vrhu tega pa je pogorelo mnogo orožja in jermenja huzarjem, ki so tamkaj prenočevali. V Gorici pri Celju sta kradla v cerkvi in tamkajšnjih viničarjih 10 in 81etna brata Mak. Že dalj časa so opazovali precej drzne vlome, a vlomilca sta jo vedno pravočasno odkurila, dokler jih konečno niso prijeli orožniki in oddali sodišču. Konjice. (Razno.) Konjiški »Nemčki« so se zopet enkrat pokazali »pred svetom« — imenovali so P. Roseggerja svojim častnim trža-nom. Joj! — Iz tira je skočilo troje vagonov železniške proge. Ranjen ni bil nihče. Dnevni pregled. »Dnevova« poročila iz Bukarešta. Uredništvu »Dneva« se je posrečilo pridobiti uglednega jugoslovanskega politika, ki ima ozke zveze z ministrstvi balkanskih držav, kot svojega brzojavnega poročevalca iz Bukarešta. Poročal nam bo prva poročila o mirovnih pogajanjih in iz najzanesljivejših virov; tako da bodo imeli »Dnevovi« čitateli najtočnejša in nazanesljivejša poročila o položaju in razvoju vojnih zadev na Balkanu. Kakor znano, je bil sklep delegatov pred pogajanji, da se drže rezervirano s poročili napram žurnali-stom, tako da je iz žurnalističnih krogov težko dobiti točna poročila — in ima celo dunajska »Preša« malo informacij o najnovejših pogajanjih. »Dan« je prinesel že včeraj nekaj zanimivih poročil tega našega posebnega poročevalca, ki so zbujala med občinstvom splošno senzacijo in zanimanje. Opozarjamo torej čitatelje na ta poročila, ker bo »Dan« najbrže edini avstrijski list — razen mogoče kakega češkega lista! — ki bo imel ta poročila. — Pred kratkim so poskrbeli za brzojavna poročila od nekega srbskega publicista iz Belgrada in sedaj z veseljem javljamo našim čitateljem zopet ta napredek »Dneva«. »Zarja« psuje dalje, ker ji je psovanje menda prešlo že v kri in meso in ne more brez njega živeti. To je stvar ukuša in nam bo končno bilo vseeno, ako ona piše dostojno, ali surovo, samo — lagati pa vseeno ne bi smela. Ne bomo se več prerekali z njo radi razmer na Balkanu, ker vidimo, da iz nje govori samo strast, ali njeno laž moramo vendar zavrniti. V soboto je imputirala ponovno nekako navdušenje za kralja Petra. stražila dva starca. Tako sem prišel počasi na svoj cilj. Ker pa ni bilo gospodarja doma, svetovala mi je gospodinja naj se vrnem po peti uri, da se med tem časom gospodar gotovo vrne. Vsled tega sem se namenil počakati ga v Čupriji- *a Pa sem hotel izrabiti s tem, da si ogledam zopet kaj zanimivega. Tako ,me je pripeljala pot zopet k železniški progi in od tam sem gledal na Savo in na njene otoke. V tem pa pristopita k meni oba starca, stražarja proge, in eden me vpraša: »Koliko je sati, brate?« »Pet sati,« odgovorim jaz, v tem pa je prihajal vlak iz Niša v Belgrad. »Bogami, tvoj sat radi dobro, sad došao voz iz Niša,« pravi zopet straža, jaz pa sem se poslovil in odšel, da se dogovorim z onim vinogradnikom glede saditve. Nisem še napravil niti pet korakov, ko zaslišim glas za seboj: »Ej, bre, čekaj malo.« Radovedno se obrnem in počakam stražarja, ki sta se mi bližala. »Odkuda si brate?« vpraša me zopet tisti, ki me je že prej vprašal koliko je ura: »Iz Trsta sam.< »Imaš pasoš ?* četudi se mi s kraljem Petrom prajt malo pečamo, ker pač vemo, da on ni Srbija, temveč samo reprezentant države in kadar govorimo o Srbiji, mislimo pri tem pač na srbsko ljudstvo, ker srbsko ljudstvo, to Je Srbija ... »Zarja« piše tako. kakor bi mi pripisovali kralju Petru zaslugo, 'da v Srbiji vlada ljudstvo! To more trditi samo oni, ki čitati ne zna, ker mi tega nikdar nismo pisali, dobro vedoč, da je srbsko ljudstvo tako močno in politično ft liko zrelo, da mu kraj ne more niti odv>eti n?*ti dati njegovih pravic, ker ono si pavice samo jemlje, odvzemati si jih pa ne da. V demokratičnih državah stoji monarh popolnoma v ozadju in tako stoji v ozadju tudi kralj Peter. Mi ga ne povzdigujemo, »Zarja« pa tudi nima nobenega povoda napadati ga. o. Se ni dovolj klanja; Sicer preklinjajo marsikateri — recimo soci-jalisti — vojno med bivšimi zavezniki, vendar pa bi nič ne imeli proti temu, da bi po vseh teh vojnah in žrtvah nastala v deželi revolucija, »ki naj bi obračunala z vladajočimi klikami.« Torej v isti sapi, ko preklinjajo »živinsko klanje«, vzdihujejo po revoluciji, ki bi zahtevala najbrže ravno toliko žrtev, kot vojna. In ti ljudje hočejo nas učiti to in ono. Hvala! Pa bo zopet tožen. Kakor posnemamo iz včerajšnje »Saye«, pride klerikalni »Gorenjec« zopet pred poroto, ker še ne da miru z »Okrajno bolniško blagajno.« Še vedno nesramno laže in nadaljuje z napadi. Potem bodo pa zopet solze in jokave obžalovalne izjave in pisanje »profesorja« Marinka. Zanimivo. »Edinosti piše: Globasnica. (Imenovanje nadučitelja.) Na tukajšnji šoli je bil imenovan za nadučitelja Barth. Jedloutschnig iz Mal. St. Vida. Kakor znano, so kom-petirali za to mesto trije drugi učitelji. Kljub temu pa, da se je občina zavzela za najboljšega izmed kom-petentov, g. učitelja Koschirja iz Velikovca, ki ga je predlagal tudi okr. šol. svet v Velikovcu, je dež. šolski svet zavrgel vse tri kompetente, in ie kratkomalo imenoval .ledloutsch-niga. ki je znan — ljubitelj kapljice. Tako torej postopa ta šolska oblast. Komaj, da smo se obranili voditelja, J. Fleisa, pa nam silijo drugega ta-cega človeka! Mi pa ne rabimo tacih ampak vzor-učiteljev. Takšen je g. Koschir in njega hočemo. Deželna šolska oblast na bo odgovorna za vse to, kar nastane iz tega imenovanja. Ko je »Dan« o tem popolnoma mirno in nepristransko poročal — je bil konfisciran. Kdo je odgovoren za Golijevo nesposobnost? Iz Novega mesta se nam poroča: Da je bil Golija že kot dosedanji praktikant v svojem uradu čisto samovoljno in samooblastno postopal s strankami, to je po celem novomeškem okraiju že znana stvar. Tudi to je znano, da je svojo kot praktikant gotovo še omejeno uradno oblast daleč preko dopustne meje prekoračeval. V dokaz samo dva slučaja: Ravnatelj žage na Rogu je bil obtožen, da je dopuščal vporabo mark namesto denarja v gotovini pri podjetju zaposlenih delavcev. Vpo-raba mark je v splošnem res prepovedana. Toda, tam na Rogu v divjem gozdu, kjer po več ur daleč ni nobene hiše, je vporabo mark, da SQ delavci v edini kantini namesto gotovega denarja lahko dobili živež, je celo obrtni nadzornik molče dopuščal. Sploh pa je bilo to kreditiranje stvar šefa, oziroma blagajnika. Pa Golija je imel piko ravno na ravnatelja. Kaj mislite, v koliko ga je ob- »Nernam ga kod sebe. imam ga u stanu, gde sedim.« »A zašto nemaš kod sebe pasoš, bogati, u ovom ratnom stanju treba da imaš uvek pasoš kod sebe. Iz koje si države?« »Iz Austrije«. »Kakvo ti je zanimanje? Kakav ti je zanat? Jesi-li Švaba?« »Vinogradžija« sam i radinn več četiri meseca ovde u Srbiji. Po na^ rodnosti sam Slovenac.« »Znami, znam, da si Slovenac, i Bugarin je Slovenac, i svi smo brača Sloveni. Ama, brate, vidiš što nam učinio brat Bugarin? Ajde s nama!« Kaj sem hotel, moral sem se udati v svojo usodo in stopati — prvikrat v svojem življenju — med dvema bajonetoma na vojaško stražnico. Sicer se mi je zdelo, da grem sam. ker sta mi prepovedala govoriti ž njima med potjo, poleg tega pa sta ona dva v svojih lahkih opankah tako tiho hodila, da so bili slišati samo moji podkovani črevlji na prašni cesti. Mimoidoči so obstajali in glfr-dali za nami. češ, glejte vJeli so špi-jona, ki je hotel razstreliti železniški tir in nekoliko otrok nas je spremljalo do stražnice. Brez druge nesreče smo srečno dospeli pred obličje strogega kapitana. sodil? Na tri mesece zapora. Ta ja sploh najvišja kazen, ki jo sme, če se ne motimo, samo šef politične oblasti diktirati, v takem slučaju kot je ta, pa sploh ne. — Drugi slučaj: Nekje so fantje streljali z možnarji. Zgodila se je nesreča, nekaj je bilo ranjenih. Golija je izvohal, da je biltf pri tem dogodku nekaj fantov, o katerih je mislil, da bi bili to nesrečo lahko preprečili. Ker Je pa niso in so ko so eni streljali, tj drugi rajše pili. jii) cNval pred se in obsodil: ene na dva, druge na 1 mesec zapora, ne da; bi jim dal priliko proti taki neosno-rani clsodbi sc pritožiti. Ko se je ede? cbso}W»ih fantov drznil omeniti, da bi se proti obsodbi pritožil, ga je Golija surovi nahrulil, češ, da ga pusti še posebej kaznovati, če se ne bo »mirno« zadržal. Niti tega fantom ni dovolil, da bi kazen smeli nastopiti po dovršenem glavnem delu na kmetih, ampak so morali kazen nastopiti ravno ob času, ko ie bilo na kmetiji največ dela. — Da je Golija otroke lovil kar po mestu in jih brez obvestila staršev obsojal od 3 do 14 dni v zapor, potem pa jih pošiljal v deželno prisilno delavnico, to je bilo v Novem mestu že kar na dnevnem redu. Gotovo je, da deželni vladi sami taki samooblastni nastopi navadnega praktikanta niso bili po-všeči; ali samo zato, da se z Goli-ievo blamažo vlada tudi sama ne blamira, ker pušča takega človeka, na takem odgovornem mestu delati kar se mu zljubi. Seveda, da bi Golila imel drugega šefa nad seboj, bi se take stvari tudi ne mogle zgoditi. Ali baron Reclibach je, kakor so večinoma vsi baroni, večinoma kavalir, ki se za take »malenkosti« ne zanima. Ampak, da baron Rechbach takega in splošno tako nepriljubljenega uradnika komandira na tako odgovorno mesto, kakor so dandanes politični shodi, posebno kjer, kakor je tu bilo. ena stranka hoče naskočiti posest druge stranke, to zasluži najstrožjo javno obsodbo. Baron Reclibach je vendar mož, ki se je v svoji praksi moral poučiti kake včasih do skrajne meje segajoče potrpežljivosti in zmernosti je na takih shodih navzočemu vladnemu zastopniku potreba. Vladnega zastopnika nima prav nič brigati, katera stranka je na shodu po večini zastopana, on nima nobene pravice na ljubo stranki, kateri slučajno tudi on pripada, z orožniškimi bajoneti izključiti. nasprotno stranko od shoda, kadar je isti politični oblasti prijavljen kot javen ljudski shod. Baron Rechbach ie dobro vedel, da človek, ki svojih osebnih maščevanj nasproti stranici niti v uradu ne more brzdati, jih bo še manj brzdal zunaj na shodu. posebno če nanj vpliva nasilnež kakor je Jarc. Pa dasi je baron Rechbach vse to moral vedeti in ie iz agitacij po časopisju za shoda na Muhaberju in v Novem mestu moral spoznati, da ti shodi ne bodo kakor nedeljske pridige kakega starega fajmoštra v zakotni vasi, je kakor nalašč poslal za vladnega zastopnika vsaj za tako mesto najmanj sposobnega uradnika. Če bi dotična dva gospoda, katera si ie Golija izbral (enega na Muhaberju, drugega v rokodelskem domu) za svoji žrtvi, ne zamogla obrzdati strasti, ki jima jih je Golija s pomočjo orožniških bajonetov in s svojim recimo le nerodnim nastopom, sam izval, kaj bi se bilo lahko zgodilo, posebno na Muhaberju, kjer vroča kmečka kri če se jo na tak način razburi, le pre-rada vzkipi k neprevidnim dejanjem. Na Muhaberju bi bilo najmanj 20 nesrečnih žrtev. Kdo bi bil zanje v prvi vrsti odgovoren,- Golija, ali baron Sključen starec je le s težavo naravnal hrbet, pete stisnil skupaj, konce opank je razširil kakor se spodobi, puškino kopito položil ob desno nogo in v tej smešno - resni pozi je izpovedal raport mrkemu predstojniku v pisarni. »Imate pasoš?« vpraša me dostojanstveno postarni kapitan. »Imam, ali ne kod sebe. Imam ga na stanu kod gospodina T. u Kralja Petra ulici,« odgovorim brez strahu. Nato mi pravi v prijaznejšem tonu: »Imate kod sebe koje druge dokumente, da znamo kdo ste?« »Imam samo dva pisma od molih prijatelja iz Trsta.« »Dobro, dobro, dajte o varno.« Izvlekel sem iz notranjega žepa dve pomečkani pismi in ji izročil kapitanu, ki jih je počasi prečital, nakar mi jih je zopet povrnil. Nato me je zopet izpraševal od kod sem. kaj sem in kaj delam v Belgradu iti. ko je izvedel, da sem Slovenec, bil }e z menoj uprav prijateljski. Končno me je odslovil, češ, da moram še počakati zunaj, ker se mora obrniti še na glavno policijo v Belgradu. Vojaka sta me odvedla v stražnico k drugim vojakom ‘z.zadnje odbrane. * (Konec jutri.) Rcchbach? Gotovo le baron Rech-bacli. ki je poslal človeka na shod, ki jo zmožen za komisarja pri licitaciji lova. nikokor pa ne — to je sam dokazal — za tako odgovorno mesto, kakor so sedanji politični shodi. Go-lija, hvala bogu sicer gre, ampak shodov v novomeški okolici bo še veliko. In to naj g. baron uvažuje, da bo pri izberi vladnih organov skrb-neji, kakor je bil pri nedeljsk ih Jarčevih polomih. Vesel napredek nam kažejo volitve na Goriškem. Od Trsta na Goriško se je razvila naša narodna pro-buja in v resnici moramo konstati-rati, da je Primorska najbolj narodno zavedna slovenska dežela. Kakor pri ljudskem štetju, tako tudi pri volitvah Slovenci v tej deželi od volitev do volitev napredujemo. Včerajšnji rezultat v mestni in skupini trgov nam kaže, da ni več daleč čas, ko bodo Slovenci tudi v mestih in trgih lahko resno mislili, da si jih osvoje popolnoma. Kazenska ovadba proti poslancu Jarcu. Kakor čujemo, se je tudi proti drž. in dež. poslancu Jarcu vložila kazenska ovadba, s katero se bode najbrže imelo pečati državno pravd-ništvo. Jarca se' namreč obtožuje, da je pred začetkom shoda na Mulia-berju hotel povzročiti dejanske silovitosti s tem, da je kmečke fante hujskal, naj napadejo na shodu navzočega časnikarja Pirca, ter mu brado populita. Da tega ni slišala blizu stoječa priča, bi se brlo to tudi zgodilo, pa ne samo to, ampak še kaj več, ker bi že napredni kmetje Pirca ne pustili nekaznovano napasti in ker bi napadalci od klerikalne strani tudi preje katero dobili, kakor da bi ju branili. Ravno dotičmh dveh fantov, to so Planinškov! iz Dol. Kamene, namreč tudi klerikalci sami ne morejo videti. Posl. Jarc se bo seveda kot junak zatekel pod zaščito imunitete. ampak če ne drugače, se bo Jarc ravno s tem svojim junaštvom sam sebe obsodil. Kaj vladni koncipist Golija. dobi za svoj god? Gospod Gustelj Golia praznuje 2. avgusta svoj god. Za to slavje mu je baron Schwarz preskrbel premestitev iz samostojne službe pri politični oblasti v Novem mestu v podrejeno novo službo pri deželni vladi v Ljubljani, kjer ne bo smel vsaj po njegovi volji ne, prekucavati cesarske postave, ampak lepo ubogati, kakor jih bodo drugi višji p.re-kucavali. V svoji novi službi tudi ne bo smel do 9. dopoldne doma ležati in ob 10. uri ali pa še pozneje priti ¥ urad, ampak držati se bo moral točno uradnih ur. To dvoje lepih ve-zil dobi g. Gustl za svoj god. Kakor namreč izvem, sta za Golijev god vloženi dve kazenski ovadbi. In sicer Golija toži novomeški župan g. Rozman, ker ga je Golija na shodu V Rokodelskem domu brez vsake pravne podlage pustil aretirati pa niti to tie v predpisani obliki, ampak z besedami: marš ven! itd. Golija pa se bo moral pred kazenskim sodiščem zagovarjati tudi, ker je na shodu navzočega časnikarja Pirca-javno ozmerjal z besedami: »Was hat denn dieser Kerl hier zu tun.« Golijev prijatelj sodni svetnik dr. 'Ahačič, katerega je Golija syoj čas V uradu m na cesti pred dr. Žitkovo pisarno napadel, je sicer mnenja, da bi Ka on kot sodnik zaradi teh besed ne obsodil, ampak mislimo, da tega g. dr. Ahačiču ne bo treba storiti, tildi če bi slučajno ta zadeva prišla pred senat, katerega član g. dr. Ahačič že zaradi tega svojega »privatnega« mnenja ne bi mogel biti. Pa še nekakšno drugo vezilo se plete za Golijev god. Namreč vprašanje, če je Oolils kot vladni komisar pri nedeljskih shodih bil opravičen z orož-mško silo kršiti zborovalrti zakon, in če se to vjema z uradno dolžnostjo in ugledom c. kr. vladnega uradnika, da na očividen način svojo Službo podreja službi sploh, kateri politični stranki, ne glede na to, da je v tem slučaju kot vladni organ podpiral klerikalno stranko. Toraj lepih vezil obilo. Brzojavni promet z Rumunijo in Bolgarijo. Zasebne brzojavke za Rumunijo in Bolgarijo, via Rumunija, v skritem, t. j, dogovorjenem in šifriranem jeziku do nadaljne odredbe niso dopustne. Roko si je zlomil. V petek dopoldne je Sedlarjev hlapec iz Kandije na stari cesti zlagal pesek raz voz. (To prilik^ je porabil gospodarjev ilOletni sinček, splezal na konja in ga Zajahal. Konju pa to ni bilo všeč, de-'ček je kmalu iia tleh. Pri padcu na jtrdo cesto si je zlomil baje kar na dveh krajih roko. Deček se je tega 'tako ustrašil, da se je bal iti domov :in je hotel zbežati. Soseda ga je mo-jrala pripeljati domov. Dečka je pre-fvzel v zdravljenje dr. Buh. Predrzna tatvina. Pred kratkim $e je splazil ponoči neki neznan tat, ko je prej odvezal domačega priklenjenega psa s pomočjo lestve skozi podstrešno odprtino hiše posestnika franča Sporna v Kranju. Od tam se le splazil y neko nezaklenjeno sobo in je ukradel srebrno uro remontir-ko z zlato, dolgo verižico s priveskom, srebrno verižico, delavsko knjižico, glasečo se na Franca Sporna, leta 1879 rojenega, v Kranj pristojnega, srebrno damsko verižico, dolgo ovratno verižico iz duble zlata z dolgimi členi, ženski prstan z rdečim kamnom in gladkim srebrnim prstanom, dalje en par skoro novih moških čevljev in obleko iz svetlega. sivozelenega blaga. Tat je to obleko oblekel in staro pustil na mestu tatvine. Kamenje je metal na vlak neznan nepridiprav te dni ne daleč od postaje Rakek. Eden kamen je priletel v voz tretjega razreda, kjer je sedelo več potnikov. K sreči ni kamen nobenega zadel. O storilcu ni sledu. Surovina. Anton Ocepek, železniški delavcc na Zidanem mostu je pred enim tednom svojega 66 let starega očeta Josipa s črevlji osu-val po celem životu s takšno surovostjo, da mu je prizadejal po levi strani težke poškodbe. Žrtve trgovke s človeškim mesom. Kakor se iz Krakova poroča, je dne 30. t. m. tamošnja policija aretirala posestnico Kopero in njeno hčer, ker sta izvabili mnogo mladih deklic iz najboljših družin k sebi na svoje stanovanje, kjer sta jih opijanili in nato dali moškim. 15letna hči nekega uglednega trgovca je pred nekaj dnevi izginila iz očetove hiše. Našli so jo težko bolno v Rakovicah. Mlado deklico je Kopera izvabila v svojo hišo, kjer jo je opijanila in prepustila sramoti. Več listov je dvignilo hrup proti več članom vojaškega aeronavtičnega kurza, ki so se udeleževali orgij pri Koperi. Proti častnikom je uvedlo vojaško sodišče preiskavo. Samomor, V Medvodah je te dni skočil neki neznan mož v Savo in je utonil. Kakor se govori, je bil samomorilec iz Beljaka. Pogodba Satana z Don Juanom. Ta sijajna mistična drama se bode predvajala od torka do četrtka v Kino »Idealu«. Satanu je postalo v peklu dolgčas, zato je poletel na zemljo, da napravi nekoliko zmešnjave v dušah ljudi. Zbral si je zato primernega in razposajeno živečega Don Juana. Sklenila sta pogodbo, da se zaveže satan preskrbeti Don Jo-anu vse sladkosti življenja, dokler ta zgubi do teh veselje in duša Don Joana postane last satana. Film je jako zanimiv in se priporoča. Ljubljana* — Galamboš — koniisciran. Sobotni »Slov. Narod« in »Slovenec« sta bila konfiscirana. ker sta povedala resnico o postopanju dvornega svetnika Galamboša. »Dan« jc prejel isto poročilo, ki jc bilo namenjeno za včerajšnjo številko, a smo raje pokvarili veselje g. drž. pravdniku in mu nismo objavili dotičnega počila — ker ima z »Dnevom« že itak preveč veselja pri konfiskacijah. — Isti oklic ima tudi tržaška »Edinost« in goriška »Soča«, a nista konfiscirana. Srečni deželi, ki jim beseda »večja svoboda« ni tujka. — Nekaj o dvojezičnosti Ljubljane. Pod tem naslovom je prinesel »Dan« notico o ljubljanskem narodnem razpoloženju, napisih itd. Nezavednost ljubljanskih trgovcev, ozii-roma kramarjev je dobila zagovornike v Gradcu. Tam prebiva tudi skoro toliko Slovencev kakor v Ljubljani, pa tam je en sam slovenski napis na Berlitzevi šoli. Pa še ta »napis« je samo beseda »slovenska«. Kaj bi rekli neki graški trgovci, če bi jih Slovenci začeli dregati, da naj obesijo slovenske napise. Zato se tudi ne izplača »nadlegovati« nemških trgovcev, da naj obesijo slovenske napise. Saj jih sami še preveč radi obešajo, kar nam potrjuje neka najbolj zagrizena nemčurska tvrdka s sa-moslovensklm napisom. Škoda, da ne nabijejo še napisov »Slovencem uhod prepovedan«. Naši ljudje imajo svojo narodno vest že grozno kosmato. Treba jih bo zopet spomniti na marsikaj. Če se že razne osebnosti zaradi politike javno razpravljajo, zakaj ne bi obsojali narodnih izdajte in nezavednežev? Zanimive stvari bi prišle na dan. Pokazale bi. kako so nedosledni ravno razni »patent-narodni« ljudje. Stopimo neopaženi za našimi gospodinjami, da vidimo,-kje kupujejo in kam gre slovenski denar! Malo, sramotno malo let je od težkih naših dni, pa je izginila doslednost, ki je delala v začetku naše privandrane Švabe resne, skrbne in — ponižne. In spomini? »Slovenski narodni« petkrat podloženi ovratniki so že zdavnaj prodani in raztrgani, Krapeš Milko je svetinje prodal, kar mu jih niso konfisci-rali. Če pritisneš črnoobrobljeni narodni kolek na pismo, te zapro. Luknje v zidu. so popravljene, hiša je prebeljena. Hajduk dobi na grob han- džar in nož počez . . . Nekak spomenik, nekomu namenjen je nekje skrit . . . Lepo doni godba slovenskim ušesam, ki so pred nedavnim časom slišala tudi »godbo« zvečer ob pol 9. Tudi tam so »godli« rmenoegalizirani ... V šoli so nam pravili, da je koža dcbelokožcev tako trda. da ji včasih še kroglja ni kos. Tudi naši narodni »rinocerozi« so oglušili ob tistem pokanju in oslepeli ob tistih prizorih ... C. kr. finančno ravnateljstvo — K. k. Fi-nanzdirektion — tako so napravili nekega jesenskega dne napise. Preberite še enkrat prosim! C. kr. finančno ravnateljstvo — K. k. Finanz: direktjon. K. k. Polizeidirektion — C. kr. policijsko ravnateljstvo — barva je komaj suha na teh napisih. Češki državni policisti nosijo klobuke z lepim perjem. Pikelhavbe pa, katerih niso marali Čehi, so dobili za 1. aprila Ljubljančani, da bodo vedeli, da Berlin ni tako daleč, kakor se jim zdi. Zdi se namreč marsikomu, ker gre zaradi »konverzacije« k nemškemu kramarju, ker gredo zlasti ženske »zaradi vaje v nemščini« v nemško gledališče in še to in ono. Ker pa imajo naši javni napisi tako vnete zagovornike, si bomo ob priliki ogledali razne metamorfoze uličnih napisov od — do. (Datume si blagovolijo čitatelji sami vstaviti, da ne bo kakega — razburjenja. Op. pisc.) Pokazati hočemo samo našo narodno »zavednost in doslednost«. Našteli bomo pa potem slučaje od naših nemških prijateljev in primerjali z našimi. Rimidan. — Sami sebe bijejo po zobeh. Klerikalci se v sobotnem »Slovencu« vojskujejo zoper ponemčevanje Kranjske. Tam pišejo: »Tako sega nemški Schulverein dalje in dalje. Polagoma ustanovijo po vseh mestih in trgih na Kranjskem nemške šole; saj jc nemških uradnikov in železničarjev čezdalje več. Nujno je potreben odpor poklicanih naših zastopstev proti tem nemškim načrtom«. — Ne bi imeli nič proti resnemu odporu klerikalcev proti Nemcem. Toda poglejmo kje jc slovensko uradovanje kranjskega deželnega šolskega sveta, v katerem imajo klerikalci večino; ako so klerikalci svojčas pripustili v kočevskem okraju ustanavljanje nemških javnih ljudskih šol, da so na ta način prihranili stroške Schulvereinu; kako se je s pomočjo klerikalcev upeljal tretji, nemški deželni šolski nadzornik; kako so klerikalci omogočili ustanovitev nemške gimnazije v Ljubljani in kako protežirajo — tudi pri podeljevanju draginjskih doklad — nemško učiteljstvo, kako pa zatirajo slovensko-napredno. — Tržaško namestništveno svetovalstvo uraduje s slovenskimi šolami slovensko; na Koroškem nastavljajo zagrizene Nemce na slovensko-nemških šolah; na Štajerskem tudi naseljuje nemško učiteljstvo na slovenske šole — kolikor se da. Naši klerikalci se pa v z as top ih cede lojalnosti napratn Nemcem, zunaj pa kriče proti njim na vso sapo. — Pogreb Janka Petriča, ki je na tako tragičen način ponesrečil v Kamniških planinah, se je vršil v soboto popoldne ob veličastni udeležbi najraznovrstnejšega občinstva. Rajnika so pripeljali isti dan popoldne iz Jezerskega na Koroškem v Spodnjo Šiško. — Pogreba se je udeležil šišenski »Sokol« in »čitalnica«. Čital-ničarji so zapeli pred hišo in ob razpotju žalostinke. Pri pogrebu je bilo zastopano S. P. D., profesorski zbor gimnazije, turistovski klub »Dren«, kateremu je pripadal tudi pokojnik, učiteljski zbor iz Šiške in mnogo-brojtio druzega občinstva. Pogreb ponesrečenca je vzbujal splošno zanimanje in skoro malo katero oko je ostalo jasno, da se ni porosilo, ko Jc videlo zadnjo pot mladega bitja, ki mu je hrepenenje po divnem planinskem svetu vzelo mlado življenje in mu uničilo, kakor staršem zagrenilo — bodočnost, ob izgubi edinega sina. Naj bo pokojniku zemljica lahka! — Gledališka kriza — je dospela na vrhunec in naši igralci iščejo v zadnji uri angažma v Osjeku, Zagrebu, Trstu in v Nemčiji, ker se jim\ že od 24. junija ne izplača nobena gaža. Anastazij Griin bi gotovo po tridesetih letih zopet prinesel v par-t lament v ruto zavite knjige kake tri Cankarje, Jurčič-Govekarja, Funtka in Finžgarja, navrgel bi še Dimeža in’ krobotaie razvil ruto. češ po 30. letih je to edini uspeh slovenske drama-? tike in zaprto gledališče. Ali je to narod??! , — Javno nasilstvo je imel, kakor se govori, pred nekaterimi dnevi neki gospod Postenkomiman-dant od postaje Šiška. Ker se ta ni pokoril in je hotel obdelati Posten-kommandanta na drug način, je bil ta hitrejši in ga je z revolverjem po srlavl nabijal. tTo le bilo približno ob 11. uri zvečer. Zdaj so ranjenca pripeljali na »direkcijo«, tu pa zopet ni bilo prve pomoči, obrnili so se na rešilno postajo in pa na bolnico — nikjer niso hoteli ranjenca obvezati! Čakal je ta revež drugi dan do pol 10. ure na zdravniško pomoč. Ako bi bila v resnici nevarnost za življenje — kaj bi se zgodilo s tem človekom? Seveda c. kr. policija ima vedno nt razpolago vse drugo kakor pa za varnost življenja! Ta za-nikernost naj se odpravi enkrat za vselej! Drugič pa naj bo zdravnik vedno na razpolago, ako je poklican za to javno policijsko delo. Gospod grof, kaj bi pa temu rekli? Ja »Rap-porte« za stražnike. »Oberkontrolle« je vedno dosti, kar je važnega bolj kot to, za to pa ni denarja, ampak lahko bi šel gospod Kontroll-Inspek-tor Kosec v takšno prakso, da bi v takem slučaju vsaj on znal prvo pomoč dati zdravnikom, kakor jih daje stražnikom. Enkrat za trikrat. — Slavlje petindvajsetletnega obstoja prostovoljnega gasilnega društva v Spodnji Šiški je izpadlo nad vse pričakovanje lepo in ogromna udeležba s strani vnanjih gasilnih društev je jasno pokazala, da je gasilstvo verno vdano svoji stari Zvezi gasilnih društev vkljub mahinacijam, ki so jih v zadnjem času uprizorili klerikalci z ustanovitvijo deželne Zveze požarnih bratnb. Podrobneje poročilo prinesemo jutri. — Gledališka predstava pod milim nebom v Ljubljani. Da se igralcem slovenskega gledališča v Ljub-jani, ki so od tedaj, ko je moralo Dramatično društvo opustiti nadaljnje vzdrževanje .gledaliških predstav in mu z odpovedjo pogodeb obenem ustaviti izplačevanje poletnih gaž, brez kruha, gmotno vsaj nekoliko pomaga, se je te dni v Ljubljani združilo nekaj zasebnih gospodov in sklenilo tekom avgusta prirediti na korist tem igralcem gledališko predstavo pod milim nebom. Po vzgledu sličnih prireditev v Pragi in na mnogih drugih krajih se vprizori na pripravnem kraju na planem v nepo-srednji okolici ljubljanski Branislava Nušiča zgodovinska slika »Knez Semberijski«. V soiistovskih vlogah nastopijo slovenski igralci po poklicu, za komparzerijo, ki bo štela do sto sodelujočih, je pridobiti požrtvovalne dame in gospode diletante. Režijo vodi eden od gospodov prirediteljev. Čisti preostanek prireditve je namenjen izključno le podpore potrebnim slovenskim igralcem. Ker je taka gledališka prireditev za Ljubljano nekaj povsem novega, se računa na izredno velik poset, tem bolj, ker ima biti ta prva slovenska gtftedaliŠka predstava na planem resna umetniška prireditev. Natančnejša obvestila slede. — Sokol v Mostah je včeraj vsled prepovedi priredil svojo veselico na Ledini. Veselica je privabila mnogo moščanskega in ljubljanskega prebivalstva in je krasno uspela. Nastopi sokolstva so kazali lepe uspehe domačega društva — po telovadbi pa se je razvila veselica, ki je trajala do pozne noči v splošno zadovoljnost in veselje. — Veselica C. M. podružnice na Ježici je imela prav lep uspeh. Na vrtu pri »Ruskem carju« se je zbralo mnogo domačega ljudstva in se je kmalu razvila vesela zabava. — Za srbske ranjence »o darovali: Janc-Pengov, Šmarje-Sap, 10 K, Fran Kaltnus 10 K, Alojz Ty-kač 5 K, Zlatko Verbič 1 K, Hanuš Krofta 4 K, upravništvo »Dneva« izročilo 20 K — skupaj 50 K. — Sij požara se je včeraj ob 10. zvečer videl v savski dolini v smeri proti Zagorju. Kje je bil požar še ni znano. — Požar. Včeraj ob 11. ponoči je začelo goreti v smeri proti Savi. Splošno se je sodilo, da je ogenj v Klečah ali v Gameljnih. PožaT je trajal nad pol ure. Več o tem jutri. — Družbi v. Cirila In Metoda je poslala g. Olga Kovačičeva pri Sv. Luciji ob Soči 50 K, nabranih na prijateljskem sestanku volilcev o priliki izvolitve naprednega poslanca Antona Mikuža. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od g. dr. Iv. Dimnika, odvetnika v Krškem 25 K — in od g. Jos. Schrey-ja, rest. na južnem kolodvoru v Ljubljani 10 K, ki sta jih darovala mesto venca na krsto nepozabnemu, zvestemu prijatelju gr. Kušarju. Hvala! — »Krvavi poljub«, drama iz bolgarsko-turške vojne, se danes zadnjič predvaja. Slika je res izborna in jako ginljiva. Jutri sijajna mistična drama »Pogodba don Juana s satanom« in dvodejanka »Zenski odvetnik«. _________ Pošljite naročnino, ako je še niste! Velikanski požar na ptujskem polju. Velikanski požar. — 29 hiš v ognju. Smrt v plamenih. Pangerci so prijazna vas na Štajerskem. Dne 2. avgusta pa je zadela to vas velika nesreča. Na doslej neznan način je izbruhnil ogenj pri nekem tamošnjem posestniku. Ker je bit jako silen veter, se je ogenj takoj razširil na sosednje hiše, katere je takoj vpepelil. Veter, ki je vlekel od severozapada, pa je povzročil, da se je ogenj prijel sosednje vasi Gornje Jablane. Naenkrat je bila skoro cela vas v plamenih. Prihiteli so domači ljudje, prihitela je požarna bramba, pa ogenj je bil tako silen, da se je dalo le malo rešiti. 29 h‘!š je zgorelo. z gospodarskimi poslopji in z vsem živežem in hrano vred. Zgorelo je tudi poljedelsko orodje, ki se je tam nahajalo. Kar je bilo v človeški moči, so skušali gasilci rešiti, vendar vsled silnega ognja so bili vsi poskusi ogenj lokalizirati, skoro zaman. Vsa vas je bila ogromna gora dima, v katerem je grozeč in uničujoč plesal rdeči petelin. Ljudje so gasili, tarnali, slišali so se obupni klici, ki pa skoro niso mogli prevpiti velikanskega trušča pri gašenju. Smrt v plamenih. V silnem viharju razsajajočega ognja je našlo v platnenih grozno smrt troje otrok in nad petindvajset glav živine. Jok in stok, strašno razburjenje. velikanski hrup, pok gorečih hlodov, podirajočih se sten. Škoda je velika. Natančnejše poročilo »Dati« prinese. Najnovejša tele- fonska in brzojavna poročila. Sijajni shod želez-. ničarjev v Gorici. Gorica, 3. avgusta. Vkljub sistematični gonji proti shodu »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v Gorici In vkljub konfiskaciji pozivov na shod — od strani državnega pravdništva ter vkljub grožnjam na železničarje od strani dvornega svet. nika Galamboša, je Izpadel današnji shod naravnost sijajno. Udeležencev je bilo nad tri tisoč, ki so vsi dali du-ška svojemu protestu nad postopanjem nemškutarskega načelnika dr-žavnega kolodvora v Gorici, Fr. Wieserja. Sijajna udeležba ie Poka-zala, da se železničarji ne dajo terorizirat tudi ne z uradnimi sklicevanji na paragrafe službenega reda — ka-dar so v pravici. Na shod je došlo tudi nebroj brzojavnih protestov od železničarjev in drugih korporacij, ki se protestnega shoda niso mogle udeležiti. Gorica, 3. avgusta. Proti nemškemu nacionalizmu na goriškl državni železnici so danes govorili na shodu »Zveze jugoslovanskih železničarjev«: Škerjanec, predsednik »Zveze«, strokovni tajnik N. D. O. Mrak, dr. Mandič, dr. Medvedšek, dr. Vošnjak, dr. Kisovec, tajnik N. D. O. iz Trsta Brandner in deželni poslanec Furlani. Vsi govorniki so nastopali z ostrimi dokazi proti germanizaciji na državni železnici in zapostavljanju Slovencev. PROČ Z W1ESERJEM! Gorica, 3. avgusta. Na današnjem shodu so se podaji zoper nem-ško-nacionalnega načelnika VVieser-ja dokazi in podatki, ki zahtevajo njegovo takojšnjo odstavljenje. Soglasno je bilo sprejetih več resolucij, med njimi ostra brzojavna resolucija na železniškega ministra z zahtevo, da se c. kr. postajenačelnlka y Go-, rlci, Inšpektorja Fr. \Vleserja takoj odstavi. Balkan. Balkan. KAVALA. Med tem, ko so pogajanja med Srbi in Bolgari In Bolgari in Ru-inuni v najboljšem teku, se med Bolgari In Grkj še ni prišlo do podobnosti v nazorih. Že včeraj nam je naš poročevalec Iz Bukarešta poročal, da se je med Srbi in Bolgari dosegel delen sporazum v to smteei, da dobe Srbi' gotovo štip in Kočano. Današnja poročita pravijo, da je dosežen tudi sporazum med Bolgari in Rtimuni glede bolgarsko-riitnimske meie in glede odstopa zahtevanega ozemlja. Težkoče pa dela Kavala, za Solunom najvažnejše pristanišče v Egejskem morju. Kavalo zahtevajo za se Grki, kar bi bilo pa za Bolgare hud udarec. Grške izjave so zelo samozavestne in grški ministrski predsednik pravi, da brez Kavale ni miru. Iste važnosti, kot Kavala, je tudi otok pred pristaniščem, namreč Tasos, Ni ima velik vojaški pomen. Tudi tega zahteva Grška. Kar se velesil tiče, stojite Avsto-Ogrska in Rusija na stališču, da mora Kavalo in Tasos dobiti Bolgarija, med tem ko ste Anglija in Nemčija nekako na strani Grške. Tu bo še trdo delo! GRŠKA HOČE KAVALO. Pariz, 3. avgusta. Grška vlada izjavlja v svoji noti na velesile, da je usoda otoka Tasosa neposredno združena z usodo Kavale, vsled česar zahteva Grška obe za sebe. BOLGARSKO STALIŠČE. Bukarešt, 3. avgusta. Bolgarski delegati, oziroma Bolgarska, ne prevzema zaradi Egejskih otokov nobene odgovornosti, ker vprašanje Egejskih otokov spada pred velesile, kakor je to določeno v londonskem miru. (Nasproti temu se pa zopet lahko stoji na stališču, tla londonski mir ne obstoja, ker so ga Turki presekali z mečem.) KAKŠNI SO BOLGARSKI PREDLOGI. Bukarešt, 3. avgusta. Bolgarski predlogi so: 1. Nova meja med Bolgarsko na eni in Srbijo in Grško na drugi strani, naj se prične na stari srbsko-bolgar-skl meji in naj gre potem med Ku-tnanovi in Krivo Palank0 na jug na Ovčje Polje. Odtod med Velesom in Štipoin čez Vardar do Murihova pri Bitolju in potem čez Maglen, Gjevgjelijo in Knkuš čez Strumo k Orfanskemu zalivu, tako da ostanejo mesta Kriva Palanka, Kočana. Kra-tovo, Štip, Radovlšte, Strumica, Doj-ran, Seres, Demir Hisar in Kavala pod Bolgarsko. (Tozadevno opozarjamo, da, kakor smo že včeraj poročali. odstopajo Bolgari Srbom že tudi Spi in Kočano.) 2. Bolgarska ne prevzrame glede Egejskih vtokov nobenih obveznosti, češ da spada vprašanje Egejskih otokov edino v kompetenco vele-vlasti. 3.) Bolgarska ne prizna nikake zahteve po odškodnini in o teh vprašanjih sploh noče razpravljati. 4. Bolgarska pristaja na to, da se sporna vprašanj® glede stare srbsko-bolgarske meje rešijo pred Internacijonalno vojaško komisijo, ki naj jo imenujejo velevlasti. 5. Bolgarska akceptira načelo, da naj vse balkanske države v svojem ozemlju uvedejo šolsko in cerkveno svobodo. ZANIMIVO POROČILO O VOJNEM POLOŽAJU PRED PREMIRJEM. Bukarešt,, 3. avgusta. O vojnem položaju pred premirjem je izdano sledeče uradno poročilo: Levo krilo grške armade je bilo od Bolgarov pobito. Pečevo so Bolgari osvojili, tako, da je zveza med grško in srbsko armado pretrgana. Desno grško krilo so Bolgari obšli. Na srbski fronti se niso zgodile nobene izpremembe. Čete so obdržale svoje stare pozicije. DRINOPOLJE. Kakor glede Kavale je položaj tudi glede Drinopolja nejasen. Turčija se na vse sile pridušat, da Drinopolja ne izroči nobeni sili. Velesile se kažejo glede Drinopolja posebne delavnosti. Izjava angleškega državnika Edwa