JELOVŠKI INFORMATOR Škofja Loka, 30. marca 1971 Franc Šifkovič Nekaj značilnosti lz poslovnega poročila Za leto 1970 Uspešno poslovno leto 1970 -v <1 3-M 02.M Osnovna trditev, ki jo lahko postavimo ob pregledovanju doseženih rezultatov v preteklem letu, je: "Jelovica" je lansko poslovno leto uspeSno zaključila. Uspeh se kaže predvsem v velikem povečanju proizvodnje flnallzlranega stavbnega pohištva, ugodnih finančnih rezultatih, širjenju lastne trgovske mreže ln ne na koncu tudi v samih dosežkih na področju združevanja ln sodelovanja gorenjske lesne Industrije. Našemu podjetju se je pridružilo s 1. oktobrom 1970 sorodno podjetje Lesna Industrija Kranj, decembra lani pa smo podpisali tudi pogodbo o poslovnem In tehničnem sodelovanju z LIP Bled. S tem smo dosegli pogoje za večjo zaokrožitev ln specializacijo proizvodnega programa ln za proizvodnjo večjih serij posameznih Izdelkov. V tem poročilu vam, dragi bralci j dajemo podatke o skupnih poslovnih rezultatih obeh podjetij, torej "Jelovice" in Lesnega Industrijskega podjetja Kranj. Če bi hoteli prikazati rezultate poslovanja ločeno, bi bilo to dokaj zamudno, ponekod pa celo nemogoče. PROIZVODNJA SE JE LANI PRECEJ POVEČALA Iz tabele, ki prikazuje proizvodnjo v letu 1969, planirano in doseženo proizvodnjo v letu 1970 ter ustrezne indekse za naše najvažnejše izdelke, se vidi predvsem dvoje: prvič, da smo lanski proizvodni plan posameznih izdelkov dokaj točno postavili, in drugič, da se je lani proizvodnja v primerjavi z le- m,-: mm - '6 Izdelek enota Doseženo Plan Doseženo Indeksi mere 1969 1970 1970 1970 1970 1969 plan Okna kosi 29.338 60.000 59.884 203 99 Vhodna vrata kosi 2.738 4.800 4. 966 180 103 Garažna vrata kosi 2. 100 2.400 2.452 116 102 Krila-obdelana kosi 30.755 48.000 32.684 106 68 Krila-surova kosi 84.557 48.000 50.913 60 106 Omarice z roleto kosi 7.408 25.872 23. 350 315 90 Polkna kosi 4.490 8.044 9. 806 218 122 Pulti tm 1.331 1.200 1.264 94 105 Indiv. stavbeno pohištvo NU 66.118 67.700 79. 694 120 117 Montažni objekti NU 51.625 77.200 79.866 154 103 Roleta (Kranj) m2 70.410 84.000 89.332 127 106 Mize (Kranj) kosi 27.436 25.510 20.690 75 81 Žagan les igla v. m3 18.050 20.040 15.717 87 77 tom 1969 precej povečala. Pri tem naj poudarim, da so tabeli zajeti samo najvažnejši izdelki, med katerimi so še lesene in plastične rolete obrata Preddvor in pisalne mizice, ki jih je izdeloval obrat v Kranju. Postavka "žagan les iglavcev" pa kaže skupno proizvodnjo na vseh žagah našega podjetja. PLANA PRODAJE NISMO V CELOTI IZPOLNILI Prodajni plan za leto 1970 je bil postavljen predvsem na osnovi tržnih zah+ev in potreb podjetja, da si zagotovimo primeren ob- seg akumulacije, to je zbranih sredstev. Zaradi izpada nekaterih količin izdelkov pa razumljivo prodajnega plana nismo mogli v celoti izpolniti. Upoštevati pa moramo tudi to, da je treba prodajni plan postavljati vedno nekoliko nad proizvodnim planom, saj s tem sili proizvodnjo v večje učinke. V naslednji tabeli prikazujemo celotno prodajo ločeno in sicer posebej za grosistično in posebej prek naše trgovske mreže. Razveseljivo je dejstvo, da prodajamo vedno večji del naše proizvodnje v naših trgovinah. To kaže tudi indeks povečanja prometa v naši trgovski mreži. ki je za leto 1970 v primerjavi z letom 1969 234, kar pomeni, da se je lani v primerjavi z letom 1969 povečala prodaja v naših trgovinah', za 134 % Seveda bi bila lahko prodaja v naši trgovski mreži še večja, če ne bi imeli pri gradnji novih poslovalnic toliko težav in nevšečnosti z odkupom zemljišč in z urejanjem poslov glede potrebnih lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Morda kaže omeniti še to, da se je lani prodaja v našem podjetju povečala precej tudi na račun novega načina vodenja naše trgovske mreže, ki deluje kot samostojna organizacija združenega dela. Pregled prodajnih rezultatov v letu 1969, planirano in doseženo prodajo ter ustrezne indekse daje naslednja tabela. V IZVOZU SMO NAREDILI VELIK KORAK NAPREJ. .. V okvir prodaje sodi tudi izvoz, ki je eden izmed važnejših dejavnikov nadaljnjega razvoja podjetja. Skoraj vso opremo moramo kupiti za devizna sredstva in za nas je izvoz skoraj edini način, da lahko pridemo do njih! Grosistična prodaja Doseženo Plan Doseženo Indeks 1 1969 1970 1970 1970 1970 1969 plan Stavbno pohištvo 28.410. 316 75.570.089 64.476.553 227 85 Montažni objekti 14.291.594 16. 270.000 14.462.895 101 88 Ostali izdelki 16.366.142 14.370.087 12.249. 294 74 85 Ostalo 1.063.499 - 1.507.506 141 SKUPAJ: 60.131.551 106.210. 176 92.696.248 154 ’ 87 Maloprodaja Škofja Loka 6.838.657 12.272.760 12.949.463 189 106 Crikvenica 1.117.113 3.409.080 2. 598. 664 222 76 Zadar 749.138 5.454.540 1.748.861 233 32 Puia 576.022 2.727.300 2. 728. 338 473 100 Šibenik 479.483 2.045.460 1.309.348 273 64 Zagreb - 4.090.860 1.548.638 - 38 Skupaj poslovalnice 9.760.413 30.000.000 22.883.332 234 76 Skupaj podjetje 69.891. 965 136.210.176 115.579.580 165 85 3 Iz naslednjih podatkov je mogoče videti, da smo si izvozni plan sicer postavili previsoko in ga nismo mogli doseči. Vseeno pa smo lani izvoz v primerjavi z letom 1969 povečali za 31 %. 1969 za 18 % več. TakSno povečanje je glede na naSe poslovne rezultate zelo zmerno. Razdelitev celotnega dohodka je prikazana v dveh tabelah. Naj- V dolarjih Doseženo Plan Doseženo Indeksi- 1969 1970 1970 1970 1970 1969 plan Jelovica 353.308 600.000 479.571 135 80 Kranj 119.209 144.000 146.013 122 101 SKUPAJ: 472.517 744.000 625.584 132 84 OSEBNE DOHODKE SMO POVEČALI ZA 18 % Poprečni mesečni osebni dohodek za redno delo je bil na zaposlenega člana delovne skupnosti 1.241 dinarjev, kar je v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom 1.051 dinarjev v letu prej si oglejmo razdelitev celotnega dohodka ter njegovo strukturo ali sestavo in ustrezne indekse. Visoka odstotka povečanja celotnega dohodka in porabljenih sredstev sta posledica dvojnega zajemanja prodaje in stroSkov pri trgovski mreži. Doseženo Struktu- Doseženo Struk- Indeks 1969 ra 1970 tura 1970 1969 Celotni dohodek 79,330.759.35 100 120, 949.069, 38 100 152,3 Porab. sredstva 53/737.292,95 67,3 91,569.288,05 75,8 170.4 Dohodek 25.593.466,40 32,7 29,379.781,33 24,2 114,8 Doseženo Struk- Doseženo Struk- Indeks 1969 tura 1970 tura 1970 1969 Dohodek 25.599.734,05 100 29,379.781,33 100 114,8 Pogodbene obveznosti 1,313.157,30 2.715.887,10 206,2 Zakonske obveznosti Rez.gospod. 1,695.665,72 1,532.861,10 90,5 organizacij 67.018,31 177.800,70 254,7 Prisp.iz OD 6.378.756.20 6.590.051, 21 103,2 družba 9,454.597,53 40,7 11,016.600,11 37,6 116,5 Netto OD Stanovanj- 13,424.465,10 13,990.931,40 104,0 skl sklad Rezervni 812.620.94 847.593,25 104,2 sklad 59.536,53 146.444,10 246.0 Sklad skupne porabe 927.766,52 1,600.000,00 172.4 Poslovni sklad 920.747,43 1,784.960,98 193.8 PODJETJE 16,145. 136,52 59,3 18,369. 929,73 62,4 113,8 OKREPILI SMO OSNOVO ZA NADALJNJE GOSPODARJENJE Dohodek za razdelitev je nekoliko višji od ustvarjenega dohodka zato, ker je k prvemu dodan še ustrezen del dohodka poslovnega združenja LES. V delu dohodka, s katerim podjetje pokriva svoje družbene obveznosti, se je najbolj povečal prispevek v skupne rezerve gospodarskih organizacij in sicer za 154, 7 %, precej pa so se povečale tudi naše pogodbene obveznosti. Vzrok za povečanje prispevka v skupne rezerve gospodarskih organizacij je večji ostanek dohodka, pri pogodbenih obveznosti pa so se močno povečale obresti od najetih posojil. Da smo lansko poslovno leto zaključili bolj uspešno kot leto 1969, pričajo tudi večja izločena sredstva v sklade podjetja, s čemer smo dokaj okrepili tudi osnovo za naše bodoče gospodarjenje. Plodni občni zbor osnovne organizacije sindikata SMepe moramo uresničiti..! Čeprav so potekli že trije dobri meseci od občnega zbora naše osnovne organizacije sindikata, ki je bil lani 17. decembra, je prav, če spregovorimo o njem. Prisotni so sprejeli toliko pomembnih sklepov, da bo treba za njihovo, uresničitev mnogo trdega dela in odločnih korakov. Pa še nekaj! Če jih bomo uresničili, se ne bo samo povečala produktivnost dela, ampak bo to močno tudi vplivalo na zadovoljstvo in dobro razpoloženje celotnega kolektiva. SPREJETI SKLEPI IN STALIŠČA Občni zbor je sprejel precej sklepov in stališč. Nekateri obvezujejo določenih ukrepov samo sindikalno organizacijo, precej pa je takih, o katerih bodo razpravljali organi samoupravljanja. Zaradi boljše preglednosti sprejete sklepe in stališča preprosto kar naštejmo! • Samoupravni organi naj čim-prej sklepajo o najnižjem osebnem dohodku za delo v polnem delovnem času, ki naj bo 850 dinarjev. Ker je razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebni- mi dohodki 1:7 previsoko, je theba to urediti z novim pravilnikom o osebnih dohodkih. e Z novim letom je treba uvesti 42-urni delovni teden. . Samoupravni organi naj razpravljajo, da bi pripadel krvodajalcem prost plačan dan. • Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije naj razpravljajo o obveščanju članov delovne skupnosti ter zavzamejo o tem ustrezna stališča. . Nujno je treba urediti v obratih podjetja vse sanitarne prostore ter garderobne prostore. V obratu senčil, v obratu Gorenja vas ter v drugih obratih je treba urediti ogrevanje. Lakirnico pa je treba opremiti tako, da bo ustrezala predpisom o požarni varnosti in zdravstvenim predpisom. . Takoj je treba začeti urejati menzo v podjetju, poskrbeti za primerne prostore za prehrano v obratu Kranj ter urediti prehrano v obratih Preddvor in Gorenja vas. . Zaradi vsako leto obsežnejšega gospodarskega načrta in zaradi nujnosti, da se izboljšuje kadrovska sestava zaposlenih, je treba ustanoviti izobraževalni center in primerno delavnico za učence. • Zaradi zaposlovanja novih in to pretežno mlajših delavcev bo postajalo pomanjkanje stanovanj vse bolj pereče. Zato naj samoupravni organi posvetijo temu največjo pozornost. . Naše podjetje naj sodeluje tudi pri gradnji otroškega vrtca na Trati. Samoupravni organi naj določijo za te namene potrebna sredstva. . Skladno z razpoložljivimi možnostmi naj se nadaljujejo priprave in akcije za gradnjo počitniške hišice na Starem vrhu. . Nagrajevanje in stimulacijo proizvodnih delavcev je treba organizirati tako, da bo pritegnilo slehernega delavca in ga spodbujalo sproti izpolnjevati svoje proizvodne obveznosti, zniževati proizvodne stroške ter s tem vplivati na povečevanje osebnih dohodkov. . Pri snovanju novega pravilnika o delitvi dohodka in osebnih KO SE KUHA m .maver "Rad bi vas samo opozoril: Če boste sedeli na*vseh ventilih, garancija ne velja!" 5 dohodkov je treba oblikovati taka merila nagrajevanja, ki bodo enaka za vse obrate in za vse zaposlene. • Vsi člani delovne skupnosti, strokovne službe, vodilni delavci, družbenopolitične organizacije in organi samoupravljanja naj se zavzemajo za izboljšanje delovne discipline. • Določiti je treba tudi merila za delitev osebnih dohodkov, ki pripadajo zaradi bolezni z dela odsotnim delavcem. • Sredstva za regresiranje dopustov naj bodo zagotovljena v taki višini in na tak način, da bo vsak član delovne skupnosti preživel sedem dni svojega letnega dopusta na morju ali v hribih. • Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata naj odloči o nadaljnjem obstoju blagajne vzajemne pomoči. • Iniciativni odbor naj čimprej pripravi vse potrebno za sklic in izvedbo konference mladinske organizacije v podjetju. • Športna dejavnost v okvirih sindikalne organizacije naj se razvija predvsem tako, da bodo člani delovne skupnosti sodelovali na vseh tekmovanjih, ki jih prirejata občinska sveta Zveze sindikatov Škofja Loka in Kranj in ki jih prirejamo v našem podjetju. NOVO VODSTVO SINDIKALNE ORGANIZACIJE Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo sindikalne organizacije - sindikalni odbor, nadzorni odbor in sindikalne pododbore po delovnih enotah. V SINDIKALNI ODBOR so bili izvoljeni naslednji člani delovne skupnosti: Alblnca Bence, Janez Bozovičar, Jože Dolenc, Franc Gaber, Avgust Jamnik, Franc Jenko, Peter Jezeršek, Miha Logar, Vinko Marušič, Jože Oblak, Maks Platiša, Francka Pogačnik, Anton Roblek, Stane Vrbinc in Milan Vukaši-novič. Člani PREDSEDSTVA SINDIKA L-NEGA ODBORA so: Franc Ga- ber - predsednik. Avgust Jamnik - podpredsednik, Milan Vu-kašinovič - tajnik, Francka Pogačnik - blagajničarka in Miha Logar. Člani NADZORNEGA ODBORA so: Anton Fojkar, Milena Orehovec in Franc Rehberher. V pododborih posameznih delovnih enot pa so naslednji člani delovne skupnosti: ŠKOFJA LOKA: Alblnca Bence, Jože Dolenc, Avgust Gaber, Avgust Jamnik, Franc Jenko, Vera Handlaj, Jernej Lampreht, Jože Oblak, Maks Platiša, Francka Pogačnik in Stane Vrbinc. SOVODENJ: Peter Jezeršek, Franc Kosmač in Ciril Rupnik. GORENJA VAS: Janez Bozovičar, Alojz Frelih in Jože Oblak. KRANJ: Anica Anžič, Vinko Marušič in Peter Mubi. PREDDVOR: Miha Logar, Anton Roblek, Manca Roblek, Francka Tičar in Marica Tičar. Izredna seja predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Sindikati oto devalvaciji Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na izredni seji 27. januarja 1971 razpravljalo o aktualnih vprašanjih v zvezi z devalvacijo dinarja. Predsedstvo je ugotovilo, da je devalvacija glede na čas in obseg izvršeno dejstvo, in se je zato opredelilo o nekaterih problemih in nalogah, ki čakajo sindikate v prihodnjem obdobju. UČINKOV DEVALVACIJE NE SMEMO RAZVREDNOTITI! Iz gradiva Zveznega izvršnega sveta sklepamo, da so vse priprave k temu izjemno pomembnemu ukrepu bolj osredotočene na to, da se popravi že dalj časa porušeno ravnovesje in realnejši odnos jugoslovanskega gospodarstva navzven, da pa je očitno premalo predvidevanj in ocen o tem, kakšne posledice bo imela devalvacija na notranje razmere, zlasti na socialne odnose in standard. Zato čutimo potrebo, da se ekonomske in politične sile v Jugoslaviji, zlasti pa v republikah, bolj organizirajo, da bi z ustrezno politiko lahko uspešno in racionalno razreševale zaostritve. ki bodo nastale, če nočemo že od vsega začetka devalvirati devalvacije in se odreči pozitivnim učinkom, ki jih hočemo z njo doseči. Največ socialnih in političnih pretresov, ki bodo neizogibni, .pričakujemo v industrijskih središčih, še zlasti, če je njihova industrija tehnološko povezana na uvoz reprodukcijskega materiala. Podobno velja za tiste delovne organizacije, ki zaostajajo za poprečno produktivnostjo dela, če upoštevamo, da svoje nižje 6 produktivnosti ne bi smele kompenzirati s povečanjem cen. Vse pozitivne učinke devalvacije lahko kaj hitro razvrednotimo, če ne bomo pospešili uresničevanja tudi drugih ukrepov stabilizacije. Sem spada potreba, da čimprej izoblikujemo in uveljavimo nov ekonomski in politični sistem, ki mora opredeliti več pristojnosti, pravic, dolžnosti in odgovornosti združenemu delu. To pa vključuje tudi drugačno vlogo in mesto republik in občin v samoupravljanju združenega dela in pri načrtovanju ekonomske politike. Večja razpršenost pristojnosti in odgovornosti za družbeni in gospodarski razvoj, neodvisnost samoupravljavcev in nacionalnih skupnosti - to je lahko tista pot, ki bo zagotovila večje učinke in najracionalnejše rešitve. Po kanalih federacije - s koncentriranimi pristojnostmi v njenih organih - smo že poskušali izvesti reformo. Znano je, da nismo povsem uspeli. Zato je tokrat uspeh gospodarice stabilizacije in reforme sploh živ-ljensko vezan in odvisen od tega, kako hitro in koliko dosledno bomo izvajali družbeno reformo v smeri oblikovanja polne veljave samoupravnih subjektov, občin in republik, ki naj žanjejo uspeh svojega dela, nosijo pa naj tudi tveganja neuspešnega poslovanja. DEVALVACIJA IN NJENE POSLEDICE Nekaj dni pc devalvaciji je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov' Slovenije lahko spoznalo in ocenilo zlasti tele posledice in njene vplive na socialnem področju: Kaj je devalvacija? Devalvacija pomeni prenos bremena nekega temeljnega neravnovesja v gospodarskem življenju (deficit plačilne bilance, visoka stopnja inflacije, nepokriti notranji dolgovi) na vse vrste potrošnje: investicijsko, osebno in splošno. Vprašanje gospodarske in družbene politike ter njenih instrumentov pa je, kako to breme razporediti in kakšne rezerve imamo, da ne bi že čez kratek čas imeli ponovnega neravnovesja, seveda na višji ravni. Porast cen, ki sledi postopoma vsaki devalvaciji, se namreč kaže v vseh oblikah potrošnje. Pozitivni učinek devalvacije je odvisen zlasti od večje družbene produktivnosti dela, ki jo moramo spodbujati na vseh ravneh. Odgovornost tistih, ki odločajo Posledice razvrednotenja dinarja bodo vsekakor vidne tudi na osebni potrošnji in standardu prebivalstva. Povečale se bodo cene uvoznega, predvsem re-promateriala, ki ga v veliki meri uvažamo; pa tudi nekaterim uvoznim živilskim pridelkom. V kasnejšem obdobju se bo to primarno povečanje cen nujno kazalo na vseh stopnjah nadaljne predelave, posredno pa tudi na cenah najrazličnejših storitev. Predsedstvo RS ZSS meni, da so družbeni organi na vseh ravneh, ki bodo odločali o ekonomski politiki - zlasti o politiki v bližnjem obdobju, pred veliko odgovornostjo. Gre za odločitve, s kakšnim tempom, obsegom in na podlagi kakšnih analiz se bodo odločali za usklajevanje cen. Še zlasti pričakujemo polno odgovornost pri spremembah cen proizvodov in storitev, ki z verižno reakcijo povzročajo splošno naraščanje cen, in na cene tistih proizvodov, katerih občutno in naglo povečanje bi neposredno ogrozilo življenski standard do take mere, da bi se zaostrili socialni konflikti. Preračunana in jasno začrtana politika na tem področju cen nas lahko obvaruje sicer možnih socialnih in političnih zaostritev, ki bi jim kasneje morali popuščati na škodo stabilizacije. Menimo, da mora biti odnos do premikov cen zadržan in diferenciran, čim dlje je mogoče. Če bodo s tem v zvezi na področju cen potrebni trenutni in kratkotrajni administrativni ukrepi, jih bomo podprli. Izhaja- joč iz tega ocenjujemo že najavljene podražitve neposredno po devalvacije za elektriko, gorivo in prometne storitve kot neprimerne. Analizirati notranje rezerve Lahko pričakujemo, da bodo nekatere delovne organizacije poskušale izboljšati svoj položaj zlasti s takojšnjim povišanjem cen svojih proizvodov in storitev - pod "firmo" tako imenovanega usklajevanja. Prav zato je zadrževanje porasta cen lahko učinkovita "prisila", da delovne organizacije osredotočijo svoja prizadevanja na druga, trajnejša področja, ki jim lahko zagotovijo večji dohodek. To se pravi, da morajo pogledati, kaj je z njihovo produktivnostjo, organizacijo dela, izkoriščanjem kapacitet; skratka, kaj lahko storijo za racionalnejše gospodarjenje. Zavedamo se, da je to mnogo težje, je pa prav takšna usmeritev zanesljiva pot k stabilizaciji. Samo računsko usklajevanje cen nam v zelo kratkem času lahko razvrednoti vse pozitivne učinke devalvacije. Zadržati naraščanje cen V sintetičnem gradivu ZIS se omenja potreba, da se mora zlasti v prvem obdobju po devalvaciji zadrževati porast cen nekaterih osnovnih in za življenski standard pomembnih proizvodov (kmetijskih, živilskih). Pri tem lahko samo ponovimo že znano stališče sindikatov Slovenije, da je treba zaradi zaščite minimalne življenske ravni preprečevati prehitro naraščanje cen osnovnih proizvodov za zadovoljevanje življenskih potreb, proizvajalcem teh proizvodov pa razliko v ceni nadomestiti. Emisija denarja ne pride v poštev O vprašanju sredstev za to nadomestilo se doslej ni govorilo. Tudi v gradivu ZIS ne! Sodimo, da emisija denarja ne pride v poštev, če nočemo razvrednotiti pozitivnih učinkov devalvacije. Zato je treba ta sredstva najti med obstoječimi ali pa z najemanjem tujih kreditov oziroma s podaljšanjem obveznosti, ki iz Predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije Franc Gaber je izročil prapor v varstvo Jožetu Dolencu nje izhajajo. Znano je, da smo se ob devalvaciji leta 1965 v znatni meri oklenili te možnosti. Nadaljna možnost je preporaz-delitev obstoječih notranjih sredstev. To lahko dosežemo z raznimi ukrepi ekonomske politike, kot n. pr.: z zmanjševanjem stroškov za družbeno režijo (splošno potrošnjo, predvsem upravo, ob konceptu vseljudske obrambe tudi za vojsko itd.), izkoriščanjem proračunskih presežkov, z večjim obdavčevanjem luksuznega blaga, s carinsko politiko, z ukrepi kre-ditno-monetarne politike itd. Te možnosti bodo pristojni organi morali nemudoma proučiti in ustrezno ukrepati. V interesu življenske ravni delavcev z nizkimi osebnimi dohodki so potrebni ukrepi, ki bi delovali diferencirano. To velja tudi za upokojence, štipendiste, socialne podpirance itd., ki bi bili ob nediferenciranem delovanju posledic devalvacije socialno ogroženi. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je zadolžilo komisijo za življenske in delovne pogoje in komisijo za ekonomske odnose in ekonomsko politiko, da pripravita podrobnejšo analizo ekonomskih učinkov devalvacije in sprememb ter program ekonomsko - socialnih ukrepov, za katere se bodo zavzemali sindikalni organi in organizacije. Skleniti družbene in samoupravne dogovore! Delno je porast življenskih stroškov mogoče kompenzirati z vzporednim naraščanjem življenskih stroškov, vendar tako, da je naraščanje realnih osebnih dohodkov, vsaj v prvem stabilizacijskem obdobju, manjše od naraščanja produktivnosti dela. Seveda velja to za gospodarstvo kot celoto. V primeru neobvladovane in neorganizirane rasti cen pa se bodo sindikati nujno zavzemali za temu ustrezen porast osebnih dohodkov. Za preprečevanje nepravilnosti'* ki izvirajo iz monopolnega položaja nekaterih panog in delovnih organizacij in iz drugih posebnih možnostih gospodarjenja, so družbeni in samoupravni dogovori zelo pomembni, saj se sicer ne bomo mogli izogniti ne le začasnega, marveč tudi trajnejšega zakonskega urejevanja tega tako pomembnega vprašanja. Najnižji osebni dohodek 800 dinarjev Pri zaščiti delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki je treba vztrajati pri zagotavljanju minimuma, čigar višino je treba realneje oceniti. Kot je znano, smo se na junijski konferenci zavzeli, naj najnižji osebni dohodki ne bodo manjši od 800 dinarjev. Ta spodnja meja že danes postaja prenizka zlasti še zato, ker jo instrumenti socialne politike ne podpirajo v zadostni meri (npr. otroški dodatki oziroma sploh otroško varstvo, še vedno nediferencirano subvencioniranje stanarin). Čeprav nosi taka politika osebnih dohodkov nevarnost težnje po zmanjševanju upravičenih razponov, je v taki situaciji kot začasna in prehodna najbrž nuj- na. Seveda pa je treba v tem najti pravo mero, saj sicer lahko prav takšna politika prispeva k nadaljnemu odhajanju kvalificiranih strokovnih delavcev v tujino. Omejiti naraščanje osebnih dohodkov Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na podlagi opozoril iz osnovnih organizacij izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije predložilo osnutek zakona o začasnem dovoljevanju za izjemno povečanje osebnih dohodkov, da na podlagi 3. člena zveznega zakona o začasnih ukrepih pri omejevanju rasti osebnih dohodkov predlaga skupščini SR Slovenije, naj po hitrem postopku sprejme republiški zakon: ta naj bi v ekonomsko upravičenih primerih pooblastil izvršni svet, da bi lahko dovolil, tudi višjo rast kot 11%. To pooblastilo, ki naj bi bilo uporabljeno v resnično izjemnih primerih, je po našem predlogu vezano na vsakokratno soglasje vseh treh partnerjev, ki so določeni kot podpisniki družbenega dogovora o usmerjanju delitve dohodka, torej na soglasje sindikata in gospodarske zbornice. Tak predlog smo poslali izvršnemu svetu skupščine SR Slove - nije, in pričakujemo, da bo v najkrajšem času sprožil postopek za sprejem. Tudi pozitivni učinki devalvacije Opozarjamo, da bo imela devalvacija tudi pozitivne učinke, ki bodo nastali zaradi ugodnejšega položaja izvoznikov; to bo deloma tudi kompenziralo naštete negativne učinke. Ob tem pa kaže opozoriti, da lahko tudi pospešen izvoz nekaterih na domačem trgu deficitnih artiklov poveča blagovno nepokrita popra-Sevanja, kot bi se to lahko zgodilo npr. pri izvozu mesa, če bi njegova proizvodnja prepočasi naraščala. Nekatere delovne organizacije -zlasti izvozniki - bodo zaradi' realnejšega tečaja dinarja prišle v ugodnejši položaj. Ta položaj, izražen v povečanem dohodku, je treba izkoristiti za ekspazijo proizvodnje. Prav ti naj s podporo naše ekonomske politike postanejo pomembni nosilci preusmerjanja blagovne proizvodnje in spreminjanja tehnologije tudi pri tistih, ki se bodo znašli v težavah. Od njih pričakujemo nova delovna mesta, ki naj omilijo položaj v tistih delovnih organizacijah, ki bodo postopno prisiljena preusmeriti in opuščati dosedanjo nerentabilno proizvodnjo. Predlagamo, da zaradi različnih ocen o posledicah in učinkih obveznih depozitov za uvoz blaga ustrezne službe republiške uprave pripravijo analizo učinka tega ukrepa. Takšna analiza nam bi omogočila tudi diferencirane administrativne ukrepe v primerih, ko so delovne organizacije depozite ob pričakovani devalvacije špekulativno uporabile na škodo drugih. Prevrednotiti hranilne vloge Ob devalvaciji leta 1965 smo opravili revalorizacijo hranilnih vlog tako, da smo jo pokrivali v glavnem iz emisije; to je vplivalo inflacijsko na gospodarski razvoj. Tega ne smemo ponoviti in je sredstva za to treba iskati drugje. Mnenja smo, da je revalorizacija hranilnih vlog nujna, če nočemo zavreti varčevanja. Še zlasti je to pomembno za stanovanjsko varčevanje. Predsedstvo se zavzema, da ob devalvaciji dinarja in revalorizaciji hranilnih vlog revaloriziramo tudi vse vrste najetih kreditov občanov. Ne prepričujejo nas razlogi, po katerih tega iz pravnih zadržkov ne bi bilo mogoče sprejeti. Diferencirano olajševanje na področju žlvljenskega standarda Posebna oblika omiljevanja težav na področju življenskega standarda je skupna potrošnja. Tu je treba povečati diferencirano benificiranje na raznih področjih, zlasti pri pokojninah, socialnih podporah, zdravstvu itd. Glede na to je potrebno, da tudi drugi dejavniki pripravijo programe. Sklepna misel Pred nami je zahtevna politična in ekonomska naloga, da v stabilizaciji uspemo. Devalvacijo razumemo kot enega od poglavitnih ukrepov na tej poti. Ker je politično razpoloženje danes manj ugodno, kot je bilo leta 1965, terja to toliko bolj premišljeno angažiranje vseh dejavnikov, tudi sindikatov. Zato predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije predlaga, da skupščina SR Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in družbeno politične organizacije uskladijo svoj odnos in akcije zlasti na področju politike cen, osebnih dohodkov in drugih ekonomsko-socialnih ukrepov. Anton Kužnik Letno poročilo službe za varstvo pri delu Kaj bomo morali še izboljšati ? V tem poročilu službe za varstvo pri delu v letu 1970 dajemo nekaj zanimivih podatkov o tehničnem varstvu, požarni varnosti, zdravstvenem varstvu, sanitarijah in pomožnih prostorih ter o nezgodnih primerih. Tehnično varstvo Lani smo sprejeli in izpeljali nekaj pomembnejših ukrepov, s katerimi smo izboljšali varnost pri delu. V obratu montažnih objektov smo v celoti uredili centralno ogrevanje. V obratu Sovodenj smo uredili odpraševa-nje in izboljšali umetno razsvet- ljavo. Pri obdelavi podbojev pa smo napeljali centralno ogrevanje. Hkrati smo tudi dovolj uspešno odpravljali razne druge pomanjkljivosti na strojih in delovnih napravah. Kljub vsemu pa bomo morali letos še veliko narediti za varno delo in varstvo pri delu. Pred- 9 vsem bo treba napeljati centralno ogrevanje v obratu senčil, v obratu Sovodenj in v Gorenji vasi ter izboljšati ogrevanje v obratu vhodnih in garažnih vrat. Letos bomo morali urediti v obratu Gorenja vas umetno razsvetljavo in to izboljšati v obratu montažnih objektov - konstrukcije. Ogrevanje je problematično tudi v obratu Preddvor, kjer služijo za ogrevanje peči na žaganje. Požarna varnost Verjetno največji korak naprej v izboljševanju požarne varnosti smo naredili lani. V matičnem obratu smo zgradili celotno hi-drantsko omrežje, uredili v obeh izmenah dežurno gasilsko službo in kupili nov gasilski avtomobil, zaradi česar se sedaj lahko štejemo med najbolje opremljene gasilske enote v občini. Letos bomo morali opremiti hidrante ter kupiti večje število ročnih gasilskih aparatov za obrate Kranj, Preddvor in Gorenja vas. Poostriti pa bomo morali tudi preventivno dejavnost v vseh obratih. Zdravstveno varstvo Lani so delavci, ki delajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo, opravili v predvidenem roku predpisane periodične zdravniške preglede. Če je bilo treba, smo na osnovi ugotovitev zdravnikov tudi takoj ukrepali. Delovne razmere so se - gledano na splošno - nekoliko izboljšale; predvsem zaradi večjega števila primerno ogrevanih prostorov in zaradi tega, ker smo pridobili precej novih pokritih delovnih površin. K temu so pripomogle tudi z asfaltno prevleko zaščitene vse važne transportne poti. V letošnjem letu bomo morali na nekaterih delovnih mestih izboljšati delovne razmere in izboljšati možnosti za osebno higieno. Sanitarije in pomožni prostori nih in pomožnih prostorov. Obrat oken in notranjih vrat je sicer dobil garderobni prostor s 128 omaricami, kar pa pomanjkanja garderobnih prostorov še vedno ni omililo. Zato bomo morali letos ta problem kolikor bo mogoče učinkovito rešiti. Razširiti in urediti bo treba tudi prostore za družbeno prehrano, ki povečanemu številu abonentov ne ustrezajo več. Toplo prehrano bomo letos uredili v obratih Preddvor in Kranj in hkrati v obeh uredili tudi garderobne prostore ter sanitarije. IZGUBLJENI DNEVI 128o ŠTEVILO NEZGOD Moški S Ženske ŠTEVILO NEZGOD Skupaj 61 / 165 / Pri delu Med potjo na delo 196o 61 62 63 64 65 66 6? 68 69 7o leto Najmanj pa smo storili lani v razširjanju in urejanju sanitar- io V obratih Stari dvor pa bomo obrat družbene prehrane ustrezno razširili. upada števila nezgod pri delu se lahko nadejamo letos, če ne bomo imeli nepredvidenih težav. reje naraščalo kot število nezgod, kar pomeni, da je nezgod le vsako leto relativno manj. Nezgodne nevšečnosti Število nezgod pri delu je bilo lani nižje kakor v letu 1969, pa tudi manj resne so bile kot leto prej. To ni posledica kakih posebnih ukrepov, ampak se je lani stanje z ustalitvijo proizvodnje samo normaliziralo. Stvarnega izboljšanja varnosti pri delu in temu primernega Gibanje števila nezgod pri delu in na poti na delo ali z dela ter primerjavo teh s številom zaposlenih delavcev v našem podjetju - brez podatkov za pridruženo podjetje LIK - kaže pričujoči diagram. V njem so prikazani tudi izgubljeni delovni dnevi. Kakor vidite, je v zadnjih desetih letih število zaposlenih hit- 1967 1968 1969 1970 Skupaj Delež v % Skupaj 47 68 88 72 275 100 Tračne žage 3 4 7 4 18 6 Rezkalni stroji 1 3 8 7 19 7 Ravnalni stroji 3 3 5 2 13 5 Ostali stroji 7 10 8 7 32 12 Transport 14 20 21 14 69 25 Ročna dela 7 10 11 13 41 15 Stiskalnice 1 2 6 2 11 4 Montaža 2 2 5 6 15 5 Pot na delo in z dela 3 7 8 11 29 11 Ostalo 6 7 9 6 28 10 In na katerih delovnih mestih je bilo zadnja leta največ nezgod? Odgovor na to vprašanje nam daje naslednja tabela. Očitno je, da je bilo v zadnjih štirih letih največ in to od skupno 275 kar 69 nezgod ali 25 % pri transportiranju surovin, izdelkov in polizdelkov in sploh pri manipulaciji z manjšimi ali večjimi bremeni. To kaže na neurejenost transportiranja pa tudi na neprevidnost delavcev, ki opravljajo ta dela, saj med vzroki prevladuje tudi tako imenovani osebni faktor. Najpogosteje je prišlo do nezgod zaradi nesporazumov med sodelavci ali zaradi nesmotrnega oziroma tudi nevarnega načina dela... Kar precej in sicer 41 nezgod ali 15 % pa je bilo v zadnjih štirih letih pri ročnih delih. Med njimi prevladujejo razni urezi z dleti, kar se dogaja največ zaradi neprevidnosti pri delu. Franc Gaber Bliža se čas letnih dopustov Letovali bi radii,.. Verjetno vas zanima, kako bomo letos lahko letovali v Domu oddiha Strunjan. Odprt bo od 19. junija do 31. avgusta. Naša sindikalna organizacija je tam rezervirala štiri hišice in sicer s številkami 4, 5, 11 in 14. Dnevni pension bo za letovanje nad tri dni po 38 dinarjev in otroški polovični 25 dinarjev. Prijave za letovanje sprejema Jožica Kokot v pripravi dela osebno ali po telefonu na številko 54 - matični obrat "Jelovice" na Trati. Uprava Doma oddiha Strunjan nam je sporočila, da bo po potrebi dom odprla prej in ga zaprla pozneje, kot smo napisali v uvodu. Seveda pa bodo vse, ki jih to zanima, pravočasno obvestili. Podrobnejši podatki o cenah za pension, ležišča in prehrano pa so naslednji: . Dnevni pension v vikend hišici ali v sobi za več kot tri dni letovanja bo 38 dinarjev in polovični za otroke do 10. leta starosti 25 dinarjev. Za letovanje do treh dni pa bo dnevni pension 40 dinarjev in polovični za otroke 29 dinarjev. . Cena za eno nočitev za več kot tri dni letovanja bo 13 di- narjev in za letovanje do treh dni 16 dinarjev. Za letovanje v vikendu se plača dodatek po 9 dinarjev, za nezasedeno tretje ležišče pa se plača dodatek 10 dinarjev. , Celodnevni obrok bo 28 dinarjev, polovični otroški pa bo 20 dinarjev. Cene za posamezne obroke pa bodo naslednje: zajtrk za odrasle 4 dinarje in polovični za otroke 3 dinarje; kosilo za odrasle 16 dinarjev in za otroke 11 dinarjev, večerja za odrasle 10 dinarjev in za otroke 7 dinarjev. Cera za kosilo z napotnico bo za odrasle 14 dinarjev in za otroke 9 dinarjev. V Strunjanu bo tudi nekaj privatnih sob, v katerih boste lahko letovali. Kdo se bo odločil za najetje take sobe, naj se obrne na recepcijsko službo občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka ob sredah med 7. in 12. uro in med 13. ter 17. uro, ki je v poslopju na Mestnem trgu v sobi 38. II. nadstropje. Če bodo zaradi podražitev bistveno spremenjeni pogoji za letovanje za več kot 10 odstotkov, si upravni odbor Doma oddiha Strunjan pridržuje pravico povečati ceno letovanja skladno s porastom stroškov. Anton Oman To morate vsekakor vedeti... Osebam, ki bodo gostje Doma oddiha, vendar ne bodo koristili penzionskih ugodnosti, se bo zaračunalo 30 % od vrednosti celega pensiona. To velja za otroke, za katere starši ne bodo naročali pensionov in svojih ležišč. Posebej opozarjamo bralce, da imajo člani sindikata, ki so zaposleni na območju občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka, in njihovi nezaposleni svojci pri polnem pen s ionu za letovanje več kot tri dni v vikend hišicah dnevni popust 5 dinarjev, to je 500 starih dinarjev! Turistična taksa je po sedaj veljavnem odloku v sezoni med 1. julijem in 15. septembrom 1 dinar in v predsezoni ter v pose-zoni 0,60 dinarja. Morebitne spremembe bo uprava doma u-poštevala pri končnem obračunu pensiona. Vsaka hišica ali soba ima zagotovljeno svojo ležalno desko na plaži. Za uporabo ležalne deske in za druge komunalne storitve na plaži plača vsak plačnik celotnega izdatka za letovanje dnevno turistično takso 1 dinar. Naši samoupravni organi Čeprav je preteklo že več mesecev, odkar smo izvolili nove člane samoupravnih organov, je prav, da objavimo njihovo sestavo in kdo so njihovi predsedniki. DELAVSKI SVET - predsednik je Anton Oman. KOLEKTIVNI IZVRŠILNI ORGANI: • poslovni odbor - predsednik Milan Rozman • odbor za kadrovsko-socialna vprašanja - predsednik Tomaž Peternel • odbor za varstvo pri delu -predsednik Anton Kužnik • odbor za ugotavljanje in izrekanje ukrepov ter za kršitve delovnih dolžnosti - predsednik Anton Jeraj. STALNI ODBORI DELAVSKEGA SVETA: e odbor za splošne akte - predsednik Stane Knific • odbor za osnovna sredstva in ugotavljanje škode - predsednik Janez Babič • odbor za narodno obrambo in civilno zaščito - predsednik Franc Puhar • odbor za informiranje in tisk - predsednik Stane Bernik. SVETI DELOVNIH ENOT: • obrat oken in notranjih vrat -predsednik Anton Zavrl • obrat žaga - predsednik Jože Bence • obrat vzdrževanje - predsednik Franc Kožuh e obrat vhodnih in garažnih vrat - predsednik Anton Zavrl • obrat montažnih objektov -predsednik Stane Jelenc e obrat Sovodenj - predsednik Feliks Šifrer • obrat Gorenja vas - predsednik Franc Ažbe • obrat Kranj - predsednik Ivan Mlakar e obrat Preddvor - Jože Tičar e strokovne službe - Milan Vu-kašinovič. V samoupravnih organih podjetja je skupaj 163 članov naše delovne skupnosti ali 16 % vseh zaposlenih. Cenjeni bralec! Tti prostorček smo namenili kratkemu priporočilu, s katerim bi te radi pridobili za dopisovanje v glasilo "Jelovški informator". Karkoli o delu v tvojem obratu, o delovnih uapehih in težavah, o predlogih za večjo delovno storilnost pa tudi o tvojem počutju v podjetju nam po svoje napiši in oddaj ali pošlji uredniku. Ne beli si glave zavoljo jezika in načina pisanja. Za uredništvo je pomembna vsebina, pra-vorečne in pravopisne napake pa prepusti nam! Urednik 12 Podprimo krvodajalstvo! Daj tudi ti kri ! rdeči križ Slovenije vas vabi na odvzem krvi Da zagotovimo zadostne količine krvi, mora organizacija Rdečega križa Slovenije pridobiti za odvzem krvi vsako leto okrog 70.000 občanov. To ni lahka naloga in ne bo uspešna, če nam ne boste pomagali tudi vi, cenjeni bralci. Potrebe po krvi namreč naraščajo zaradi naraščanja števila prometnih nezgod, nezgod v gospodinjstvu, na delovnih mestih in drugod. Najbrž ni treba posebej prepričevati o pomenu te humane ali človekoljubne akcije. Prav vsakdo dobro ve, kaj je mogoče storiti, če poškodovanec v prometni ali delovni nezgodi, bolnik Franc Jenko Prvenstvo "Jelovice" v kegljanju ali porodnica potrebuje za svojo rešitev oziroma ozdravitev liter ali več krvi. In kdo ve, če je morda ne boste potrebovali celo sami, vaš otrok ali kdo izmed vaših najdražjih!? za leto 1971 Naša sindikalna organizacija bo organizirala v sodelovanju z občinskim odborom Rdečega križa akcijo za odvzem krvi. Ta bo v Škofji Loki od 3. do 10. avgusta letos. Zato priporočamo vsakomur, ki bi bil pripravljen dati nekaj svoje krvi, da se na poziv za odvzem priglasi. Vsem članom delovne skupnosti, ki ste kri že dali, pa se tudi ob tej priložnosti zahvaljujemo v imenu tistih, ki ste jim s svojo krvjo pomagali. Kegljaški prvak Peter Mravlja V petek, 26. februarja je bilo na kegljišču v Puštalu prvenstvo "Jelovice" v kegljanju za leto 1971. Med 48 člani naše delovne skupnosti je zmagal v disciplini 50 lučajev mešano z 206 podrtimi keglji Peter Mravlja. Škoda ob razveseljivi številčni udeležbi moških pa je, da se prvenstva ni udeležila niti ena ženska, saj je kegljanje panoga, ki je primerna tudi zanje. Tekmovanje je potekalo po sistemu 25 lučajev na polno in 25 lučajev na čiščenje, ki prinese bolj realno podobo tekmovalče-vih sposobnosti, saj je treba 'enako dobro zadevati v vseh devet stoječih kegljev kakor tudi v posamezne keglje. Konkurenca med tekmovalci, ki jih je bilo največ iz obratov Škofja Loka in nekaj iz kranjskega področja, je bila precej huda in en sam kegelj je odločal o razvrstitvi. Precej kegljačev pa je podrlo enako število kegljev in so si razdelili mesta v končnem vrstnem redu. Zmagovalec Peter Mravlja je v prvem delu tekmovanja, to je 25 metov v polno, podrl manj kegljev kot nekateri drugi kandidati za prvo mesto. Pri čiščenju pa je pokazal, kaj zna, saj je v 25 metih podrl največ in to 71 kegljev. Prav ti izredni meti pa so mu tudi prinesli naslov prvaka "Jelovice". Nekateri člani kolektiva, poznani kot dobri kegljači, so nekoliko zatajili, ker pač niso imeli svojega dneva ali pa tekmovalne sreče. Najboljši kegljači s področja Škofje Loke pridejo v poštev za bližnje občinsko prvenstvo, ki bo na kegljišču v Puštalu. Nastopajoči so dosegli naslednje rezultate: 1. Peter Mravlja 208 podrtih kegljev (137 v polno in 71 na čiščenje), 2. Lojze Gorjanc 201 (140 - 61), 3. Franc Pavlin 195 (125 - 70), 4. Filip Jelenc 192 (150 - 42), 5. Lojze Likozar 186 (136 - 50), 6.-7. Jože Gaber 184 (139 - 45), 6.- 7. Polde Jenko 184 (133 - 51), 8. Pavle Rant 183 (138 - 45), 9. Ivo Zakotnik 179 (128 - 51), 10. Branko Medja 178 (134 - 44), Glasilo "JELOVŠKI INFORMATOR" ureja odbor delavskega sveta za informiranje in tisk: Stane Bernik, Mirko Bondi, Franc Jenko, Nanj a Srakar in Jurij Že-bre. Odgovorni urednik Franc Pavlin. Tiska delavska univerza "Tomo Brejc" Kranj 11.-12. Jaka Roblek 177 (139 -38), 11.-12. Avgust Peternelj 177 (141 - 35), 13. Vinko Marušič 176 (123 - 53). 14. Miha Logar 171 (127 - 44), 15. Franc Jenko 170 (120 - 50), 16. Marjan Šifrer 169 (135 - 34). 17. Franc Hafner 168 (109 - 59), 18.-19. Vinko Križnar 166 (107 - 59), 18.-19. Zdravko Hren 166 (112 - 54), 20. Franc Mrak 164 (119 - 45), 21. Janez Umnik 163 (128 - 35), 22. Marjan Hrvatin 157 (116 - 41), 23.-25. Slavko Krek 155 (111 - 44), 23. - 25. Branko Mravlja 155 (116 - 39), 23.-25 Jože Benedičič 155 (121 - 34), 26. Ivan Rupar 154 (111 - 43), 27.-28. Tine Šuštar 153 (119 - 34), 27.-28. Vinko Frelih 153 (109 - 44), 29. Anton Štirne c 150 (120 - 30), 30. Janež Justin 147 (114 - 33), 31. Edo Govekar 146 (115 -'31), 32. Franc Pišler 145 (111 - 44). 33. Peter Šavs 140 (114 - 26), 34. Andrej Kržišnik 137 (93 -44), 35. Janko Rant 135 (108 - 27), 36.-37. Božo Šubic 134 (107 - 27), 36.-37. Jože Kološa 134 (108 - 26), 38. Matjaž Grošelj 133 (107 - 26). 39. Drago Arsovski 131 (106 - 25), 40. Avgust Jamnik 130 (104 - 26), 41.-44. Stane Guzelj 125 (99 -26), 41.-44. Tone Sešek 125 (98 - 27), 41.-44. Zdravko Ogris 125 (89 - 36), 41.-44. Pavle Mrak 125 (90 - 35), 45. Janez Habjan 124 (89 - 35), 46. Miloje Stanič 108 (101 - 7), 47. Zihi Turnšek 91 (76 - 15). Prvenstvo "Jelovice" v veleslalomu Medja zmagal v veleslalomu Letošnjega prvenstva "Jelovice" v veleslalomu 17. februarja na Starem vrhu se je udeležilo komaj 22 tekmovalcev. Zmagal je Branko Medja pred Dragom Jemcem in Lovrom Kalanom. Od žensk je nastopila samo Stanka Emeršič, ki je dosegla na progi, po kar teri so vozili moški, čas, s katerim bi se uvrstila med njimi na 13. mesto. Prvenstvo "Jelovice" je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za sestavo moštva, ki naj bi zastopalo naše podjetje na republiškem prvenstvu gozdarjev, lesarjev in lovcev od 5. do 7. marca na Golteh. Progo za veleslalom sta strasirala Lovro Kalan in Drago Jemec. Bila je precej zahtevna za poprečnega Jelovškega smučarja, prevoziti pa jo je bilo treba dvakrat. Za končni rezultat je veljal poprečni čas obeh tekov. Dve moštvi naših tekmovalcev sta nastopili na republiškem prvenstvu lesarjev na Goleth. O tem bomo še poročali. Tistim, ki vas zanimajo tekmovalni rezultati, pa priporočamo, da preberete že dosežene čase tekmovalcev in zlasti še pričujočo pesmico, v kateri je zapisano podrobnejše poročilo o letošnjem veleslalomu! REZULTATI: 1. Branko Medja 64,5 sekunde, 2. Drago Jemec 65,0, 3. Lovro Kalan 72,5, 4. - 5. Miha Plešec 74,5, 4.-5. Ivan Rupar 74,5 6. Tone Foj -kar 75,5, 7. Sandi Kalan 77,0, 8. Zdravko Ogris 78,0, 9. Janez Pirc 79,0, 10. Vinko Keiž-nar 83,0, 11. Peter Strel 85,0, 12. Franc Jenko 90,7, 13. Lado Čulum 95,0, 14.-15. Tone Oman 99,0, 14.-15. Aleksander Až- man 99,0, 16. Jurij Šeme 100,0, 17. Peter Mravlja 107,5, 18. Zihi Turnšek 109,5, 19. Aleš Vovk 116,0. Miran Košir je med tekmovanjem odstopil, Vinko Frelih pa je bil diskvalificiran. Kakor smo že omenili, je nastopila od žensk samo Stanka Emeršič, ki je dosegla poprečni čas v obeh tekih 94,0 sekunde. DOMINE m.maver Verižne reakcije ne bo.. ! Smukačeva poema Na Stari vrh - vsi, komur kosti in smuči še so cele, ta naj se spusti preko odeje bele. Naj vijuga med vrati in sapo lovi, ni treba se bati sneženih čeri. Začel se je boj za obstoj - zares veleslalom - o joj za jelovški primat, za prestiž, za nove trofeje (in manj za ideje), no mnogo poklicanih res je bilo, le nekaj od teh na progo je šlo. Prek vse strmine mnogo je vrat, kje zdaj so skomine -adijo primat! Lovro in Drago te proge mučilne avtorja sta, le kdo jo bo zvozil -naj k vragu gresta! "He, he - he, ne bo vam uspelo!" Tako so grozili zavoji preostri in bele strmine do zadnje doline. Premnogi na startu lulat so šli, nato po korajžo v smučarsko kajžo na štamperle tri. In: zdaj! že vozi Aleš, krmari krepko, se pači grdo, že zgrešil je vrata, se vrača nazaj. Naprej, naprej, ga občinstvo bodri in že ga ni. Drago pa vozi I v stilu prvaka, ! nikogar ne čaka, ' le Branku diši, da ga vlovi vsaj za stotinko ali še več in že se zgodi, da Drago zdrči s pozicije prve, na drugi tiči, na prvi pa tokrat Branko sedi. Lovro flegmatik nalašč ne hiti in vendar vse ostale zadaj pusti. Le dvema ni kos -pa nič ne de -modruje smeje. Fo j karjev Tone to vam je tič! Ne muči ga trema, saj nova oprema in stara praksa pomagata mu, da uspeh pribori. Ivan in Miha, oba korenjaka, smučin virtuoza sta se zmenila, da bosta vozila kar solidarno. (Mimogrede -to v naši Jelovici ni običaj) Bravo! in zdaj oba v istem času pripeljeta v cilj. Aleksander Kalan pa ni enak imenjaku iz Perzije; tak je kot vsak, saj je pristal šele za elito bolj - incognito. Zdravko je tožil, da ga gleženj boli, potem je pa vozil še bolj kot ami. A bolj kot nogd ima zvito glavč -trening z amijem je več kot zlato! Rožle za Zdravkom ja vozil lepo, pa kaj mu pomaga saj skoraj omaga vendar to rundo je zaostal le za sekundo. P GORENJSKA ■revije iJELOVŠKI 1971 050 191102678,1 COBISS o Vinko Križnarjev že odkrit je talent. Ko smučke polomi, si druge sposodi; res mnogo tvega, končno OMEGA mu lovor prisodi za mesto deseto -o, hvala usodi! Že strel je s starta zdrvel kakor raketa v dolino vesel. Pa smola presneta spremlja ga vneta; omahnil je v sneg se urno pobral, znova po bregu navzdol je drčal. Nikdar ni Francetu pri roki fortuna, sicer ne položil ritke bi v sneg. Že skoraj na cilj je pripeljal vesel, premalo odskočil, na kol se je ujel. Potožil je Lado, da ovira ga teža, pa vendar prijetna na smučkah je ježa. Kavelj pa je -tale Omanov Tone! tehnološki proces veleslalomske proge v mezincu ima. Pa zatajila je tehnična služba, ko ni pritrdila mu dobro vezi. Zato zastoj v zadnji fazi mu čelo mrači. Nezgodo njegovo izkoristil je Ažman, pa ga je ujel. Zdaj si delita mesto petnajsto; kje si, elita? Semetov Jure mojster je za mnoge ture zato pozor smučarjev zbor, čez leto in dan, Šeme bo neugnan! Peter Mravlja je veteran; s smučmi na plan se ne obotavlja; veleslalom in smuk ne prizadeja mu muk; sicer ni favorit, ne talent neodkrit, vendar pogumen je, čeprav počasi krmari med vrati, mu vsaj ne bo treba avtogramov dajati. Kako le bi smučal Turnškov Zihi, če med beduini je jezdil v puščavi vseeno naklonjen je; zimski naravi in beli snežini, manj pa je kos smukaški veščini. Nesrečno je Miran končal tekmovanje z zvito nogo -pa ne prehudo. Že bolje je zdravje, ker bitko prestal je na beli strmini. Prihodne leto trikrat bolj vneto v roke bo pljunil, vse bo popravil, kar je zamudil. Kajne, dragi Vinko, zares je zavita veleslalomska proga, še bolj kakor trta, ki vince rodi in bolj kakor kača je zvita nje slina, nato pa strmina in gladka smučina noge zavozlja -zbogom rutina in dober plasma (in kronika ta se tukaj konča) Poetus Smukač