Beležništvo v Norveški.
Spisal dr. Vladimir Pappafava, odvetnik v Zadru.
Beležniški poklic v Norveški, ki se ni izpremenil dolgo vrsto let, kar se tiče svojega bistvenega sestavka bodisi v svoji organizaciji, bodisi v obsegu svojega področja, ni še doslej urejen niti po naročitem zakonu, niti po kaki posebni naredbi.
V Norveškem zakoniku kralja Kristijana V. z dne 15. aprila 1687. 1. nahajajo se le nekatere določbe glede beležniških posel. Tako izrečeno je n. pr. v knjigi L, pogl. VIII. čl. 2., da se morajo beležniška opravila vpisovati v posebni register. V knjigi V., pogl. XIII. čl. 11. odrejeno je, da se mora v krajih, v katerih so nameščeni posebni beležniki, dajati napravljati menične proteste le po javnem beležniku (notarius publicus); — a kjer takega ni, po mestnem i občinskem pisarji,') ali pa po dveh pravnikih.
Pozneje ukazalo se je z naredbo z dne 31. januvarija 1738. 1. glede pristojbin, ki se morajo plačevati za beležniško službo, da mora v krajih, kjer ne posluje noben notarius publicus, opravljati njegove posle mestni i občinski pisar; — v jednem pravilniku o pristojbinah z dne 11. junija 1788. 1. nahaja se tudi predpis, da je primoran tudi jjLorenskriver" (sodnik na deželi) v vsem okraji poslovati kot notarius publicus. Pozneje naložili so se pa v obče posli mestnega pisarja mestnemu sodniku (Stadtvoigt). Tako se torej v obče nahaja, da opravljajo v kraljevini Norveški mestni sodniki ob jednem tudi notarski poklic.
Vender pa obstoje za nekatera mesta izjeme. V Kristijaniji opravlja notarske zadeve sicer mestni vogt (Stadtvoigt), — a ta tu ni ob jednem tudi mestni sodnik. V Drammenu oskrbljuje je mestni poglavar (magistrat). V Kristianssandu je pa to zadeva mestnega in občinskega pisarja, kateri tudi tu ne posluje ob jednem kot sodnik.
>) Ali kakor so ga imenovali Nemci „Stadt- und Rathhausschreiber".
19
290 Beležništvo v Norveški.
V kraljevini Norveški torej ne more biti govora o belež-niškem stanu, kateri bi bil za to posebej ustanovljen.
Svrha beležniškega poklica je, da daje občinstvu priliko, da more sklepati pravna opravila ter sestavljati pravna pisma, koja mu jamčijo gotove pravice ali pa ga opraščajo n©kih dolžnostij na tak način, da dokazuje uže pojedini spis sam povsem polno-verno, da se je pridobila dotična pravica, oziroma oprostitev. Posvedočba, katero je izdal beležnik, ima v sebi dokaz, da je vse to, kar je posvedočil, istinita resnica.
Običajno je notarius publicus pooblaščen, da izdaja posve-dočbe, katere so polnoverne in služijo v dokaz vsega, kar je na zahtevanje stranke po lastnem prepričanji konstatoval ali pa poizvedel. V teh mejah pa določiti natančneje obseg beležniškega delokroga je težko — posebno, če se hoče dognati, o katerih rečeh se mu dovoljuje izdajati polnoverne posvedočbe; dalje katere vrste izjav v gotovem poslu, ali koje bi obsegale določbe glede posebnih pravic, — kakor tudi katera vrsta pogodeb, oporok, priznanj, preklicev, a nad vse odgovorov, s katerimi bi kdo odbil zakonito učinjeno ponudbo, postanejo pravoveljavni le takrat, če so sestavljeni pred javnim beležnikom, postanejo le na ta način neizpodbojna fakta, kojim ni treba drugih dokazov.
S tem se torej uredi po poslu druzega človeka kaka zadeva na način, da je ravno tako verojetna, kakor če bi jo dotičnik potrdil s svojo prisego pred sodiščem.
Redno pa vender ne sme notarius publicus vsprejemati izjav, ki se tičejo oseb, ki niso navzoče, kajti s tem bi se moglo seči v upravičene interese tretjih oseb, če bi se učinila pred beležnikom izjava tičoča se njihovih pravic, — a one ne bi bile navzoče, niti bi ne mogle vplivati na obliko in vsebino takovih izjav.
Akoravno se torej ne sme smatrati izjava brezpogojno enako svedočbi pred sodiščem, dokler je storjena le pred javnim beležnikom, vender ostane taka izjava obvezna toliko v moralnem pogledu, kolikor v oziru na kazen za onega, ki jo je izustil.
Radi tega se je dognalo načelo, da se more vsprejeti interi-nalna izjava le takrat, kadar je poseben razlog, da se učini to opravilo pred javnim beležnikom, — tako n. pr. če bi svedok umiral, ali kadar bi se bilo bati, da se izgubi nestalno dokazno
Beležništvo v Norverški. 291
sredstvo, obstoječe v nezapriseženi izjavi, če se ne utrdi pred beležnikom
Beležnikova oblast, da konstatuje, kar se dogovarja v njegovi navzočnosti, ni omejena le na to, da posvedoči to, kar mu je kdo rekel, — nasprotno pooblaščen je, da posvedoči glede vsacega poj edinega čina, o katerem se je na poziv stranke mogel u veri ti, — kako se je tak čin vršil faktično. Glede onih činov pa se smatra ponavadno pričo, koje je opazil le slučajno. Jednaka so presojanja in mnenja, izustena izven njegovega beležniškega delokroga, kedar se ne tičejo takih okolnostij, za katere zadošča razum priprostih in navadnih svedokov, četudi se dožene njihova istinitost.
Notarius publicus pa uživa poleg tega tudi polnovernost kot tolmač, kot prelagatelj glede vseh jezikov, o katerih more dokazati, da so mu dovolj poznati. —
Redno smejo se meščanje posluževati beležnika, ali ne, kakor jim je drago, da celo večji del raznih opravil sklepa se v Norveški brez njegove pripomoči. V nekaterih slučajih pa je njegovo posredovanje ukazano po kategoričnih zakonitih odredbah. — Pred vsem dogaja se to pri menično-pravnih protestih katere vrste koli (menični zakon z dne 7. majnika 1800, § 81.). Istotako dokazati mora v mestih upnik, ki želi, da se postavi imovina njegovega dolžnika pod konkurzno administracijo, — da je zaman tirjal plačilo po javnem beležniku (zakon o konkurzu in kon-kurznem postopku z dne 6. junija 1863, § 5 ) Na deželi dovoljeno je, da se zgodi poziv potom „Sternevidner-jev''' (zapriseženih sodnih biričev).
Dalje je nekoliko slučajev, v katerih je pripomoč beležnikov zaukazana — ne samo, da se utrdi dokaz, temveč da se ustanovi nekaka kontrola; tako določuje n. pr. § 20. pomorskega zakonika z dne 24. marcija 1860, da mora glavar (kapitan) ladje, kedar se je pripetila nesreča ali pomorska škoda, katera bi mogla biti povod zahtevam za odškodnino ali sploh kaki drugi odgovornosti, dati pred javnim beležnikom interinalno izjavo ali interinalni protest, — to pa v prvi luki, v kateri ladja pristane. Istotako mora ladjini glavar po smislu §-a 23. pomorskega zakona — baš kedar ne bi točno vedel, se je-h dogodila pomorska škoda, v 24. urah pustiti narediti pomorski protest po beležniku radi sigur-
19*
292 Beležništvo v Norveški.
nosti za slučaj, da bi se pozneje našlo, da je ladja trpela kako havarijo. — Vrh tega so tudi naredbe, vsled katerih se more vršiti sklepanje zakona med osebama različnih veroizpovedanj ali med nekristijancema pred javnim beležnikom.
Beležniške pripomoči poslužujejo se sploh pred vsem v slučajih, če se hoče ustanoviti dokaz, kateri hoče stranka rabiti v inozemstvu.
Dovoljeno je pa strankam, da se poslužujejo bodisi posredovanja beležnika ali pa sodnih biričev pri vročevanji sodnih spisov in prijav o sodnih pozivih, razsodeb, kakor tudi poravnav, sklenjenih pri sodiščih ali pred mirovnim sodnikom. Vender se pa te posle splošno izročuje sodnim biričem.
Vsa beležniška opravila vpisovati se morajo v poseben register, potrjen po predstojni oblasti. Vender se vanj ne vpisujejo hstine, od kojih so se napravili prepisi, kakor tudi ne poverjenja podpisov. Beležniške listine podpisuje beležnik — oziroma, kdor opravlja v dotičnem kraji beležniška opravila, — ter jim pritisne svoj uradni pečat. Vrh tega podpisan mora biti še jeden beležniški svedok, katerega je pozval isti beležnik, naj bode priča. V slučaji sklepanja ženitnih pogodeb pred javnim beležnikom sestaviti mora beležnik (ako sta zaročenca kristijana raznih veroizpovedanj) listino, v kateri se izjavita soprogoma (§ 6. zakona z dne 16. julija 1845, — glede oseb, ki so sicer kristjanske vere, ki pa ne pripadajo državni cerkvi). Ako pa nista oba zaročenca kristijana ali pa vsaj jeden ne, potem morata izreči pred javnim beležnikom svoj namen, sklepati zakon mej sabo, na kar ju beležnik proglasi soprogoma (zakon z dne 22. junija 1883 o sklepanji zakona mej osebami nepripadajočimi kristijanskim cerkvam). Pri sklepanji takih pogodeb držati se mora formulara natančno določenega po kraljevi rezoluciji z dne 10 oktobra 1863; potem uvrsti se v notarski register izjava o činu, ki se je dogodil, katero podpišeta nova soproga.
Kakor se je uže na drugem mestu povedalo, morajo se napravljati menični protesti po javnih beležnikih. Ako pa ne bi bilo mogoče, za časa dobiti beležniškega posredovalca, more se dati napraviti protest tudi po dveh sodnih odposlancih ali pa v slučaji potrebe po dveh drugih pravnikih. Tak protest pa se mora — da obdrži svojo veljavo — v sedmih dneh pokazati javnemu
Permamentni odsek za posvetovanja o civ. postopniku itd.      293
beležniku v to svrho, da ga uvrsti v svoj register in tam priloži (§ 10. zakona z dne 17. junija 1880 o sodnem postopanji v me-ničnili poslih.) —
Beležniki napravljajo svoje spise na papirji, na katerem je utiskan kolek v vrednosti jedne krone. Za njihovo poslovanje plačevati je navadno pet kron, in to za vsak posel. Za pomorski protest po §-u 20. pom. zak. plačuje se pristojbina osmih kron, za navadni protest po §-u 23. pa po štiri krone. Za menične proteste plačuje se ali štiri ali šest ali osem kron po visokosti zneska. Za sestavo oporoke plača se osem kron. Vse te pristojbine pa gredo v državno blagajno, v kolikor je opravljajo osobe, imenovane pred 1. januvarijem 187.3.