51. štev. fr*"1" v 9°te,lnl- V Ljubljani, četrtek 24. decembra 1925.	po«.™«™«	.«>	mn.	Let0	v.
i
i
l
J
GLASILO NARODNO • SOC1JALISTIČNE ST^.V
Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ..	I.	nadstr. — Telefon: štev. 77.	-
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din.
.iiajo po velikosti in so cene na razpolago L-i-TSS^ V upravi.	it.:..J-'	=
Volilom u Delavsko zbornico.
Naše delavstvo j* p« težki poti življenja prišlo (J« važnega mejnika. ki uaj loči žalostno pretakUst od lepše bodočnosti. Delavstvu Slovenijo
so odprta vrata v hram Bastne delavske zbo»nice.
Kaipisaaa so volitvo v Dolarsko zboritivo za Slovenijo.
Teika ia trda jo Mia borba, prodno jo dolavstvo dobilo /.akoaito ttrakovao zastopstvo. Skoti vihar jo avstrijsko - »eniškega aasilja, kjer jo moralo delavstvo vseh marodaosti služiti zahtevam in aafrtom veleneniškega imperijaliiima, jo Slo delavstvo pogumno in ao obupajo«' naprej, da enkrat i«vojuje sobi svobo«lo ia zaščito svojega edinega premoženja, to je svoje delovne moči. Zakoni držav, ki so celo povdarjale. da stojo na višku človekovo kulture, so urejevali sožitja v človeški družbi, varovali in Ščitili premožeajo in lastnino na stvareh; tako jo bil zaščite zakona deležen lo oni stan, ki je imel stvarni* premoženje. Mezdni delavec, katerega je ustvarila velika industrija.
Je smel In mogel le zdravje svojih rok&lmenovatl svojo lastnino.
Ta lastnina ni bila deležna dobrot zakonov. Delavec je bil kakor rimski suženj, ki je moral izvrševati dela, ki so v očeh takratne javnosti pomenile iramoto in katerih svoboden Človek ni smel izvrševati. V dobi gospodarskega imperijalizma je bil delavec navidezno pravno postavljen v isto vrsto * delodajalcem. Smel je svobodno sklepati delovne pogodbe. Toda ta pravna enakovrednost ni bila dejanska enakovrednost. S to »svobodo« je delavec postal dejanski suženj. Po svojem socialnem in gospodarskem položaju jo bil prisiljen ■prejeti le ono delovno pogoje, katere mn je narekoval njega delodajalec.
In tl pogojl^so bili vstopnica v pravi pekel.
V dimu ia vročini tovarei je delavec izkrvavel, ne da M io same enkrat mogel veseliti blagodejnih solnčnih žarkov. V starih družabnih in pravnik tradicijah vzgojena javnost je živela v žalostnih predsodkih, da je tako prav, da je delavec dolžan delati pod vsakimi pogoji in da je celo nemoralno in upor proti božji previdnosti, ako bi delavec zahteval ugodnejše delovne pogoje in uspešnejšo zaščito svojih koristi in potreb. Delavec naj s svojimi »sitnostmi< ne moti mirnega in brezskrbnega življenja ostale družbe. TaJko se jo v delavčevih dušah nabiral srd in ako je ta izbruhnil v revolucijonarno pojave, j« bila simpatija javnosti malokeda) na strani delavcev; javnost jo Sivela v prepričanju, da ima delavec dovolj, ako zasluži tolike, da mere tildno živeti. Več ne potrebnje. Ves državni ustroj je ščitil rftriko podjetnika, kakor da bi delavec tndf ie v prejšnjih časih ne bil najrazličnejšim nevarnostim dela izpostavljen. — Teli nevarnosti ni hotel nihče videti;	;
rlzlka delavca ni nlhta priznal.
Take je šla žaloigra naprej v današnje dni.
Delavstvo nim* politične meči. Zakonodajno dele v d rta vi gre zate Mimo delavčevih zahtev in potreb. Pomanjkanj* delavčeve kontrole v državni »pravi
Ima za. posledico, da še ona mala peščica socialno - političnih zakonov, Id jih jo naša država ustvarila., ostaja le piaan papir. Pod temi razmerami postaja delavec nezaupljiv in je dovzeten za najrazličnejša demagoska izkoriščanja. Zapravlja svoj politični kapital, ker ga negospodarsko vporablja in razmetava
Ministrstvo za sodjalno politiko Je Se naziv brez vsebine.
Delavstvo nima v sebi moči dajati tej najvažnejši državni oblasti hrane. Delavstvo jo s svojim vplivom potisnjeno v stran in nobene čude ni, 6e se •glašajo reakcijonarne kahtovo po spremembi obstoječih delavsko-varstvonib zakonov in da
vsaka misel na nove delavske - varstvene zakone takoj zadene na najhujil odoor.
Pod figovim peresom gospodarske krize stepaj« delavčevi življenjski inte-resi v ozadje in vse delovanje države je osredotočeno na te, kake obvarovati materijalno premoženje gospodarskega sveta. To varstvo pa so vrši na škode delavcev in celo ped pretvezo gospodarske nujnosti.
Delavstvo v tem vrvenju sedanje gospodarske krizo stoji in gleda brez moči, v obup« in straha. Ta položaj politične stranke nepošten« izrabljajo in vse njih delo gre za tem, da osvoje naklonjenost množic in to ne s koristnim delom, ampak i raznim zabavljanjem in obljubovanjem.
Trdo iivljenje pa g'e preko puhlih besed, ki delavstvu ne prinašajo nikaklh koristi.
Pri takem gospodarskem in političnem položaju našega delavstva dobiva "«lavaka zbornica posebne važen in dalekes«ž«n pomen za col«t«e delavstvo.
Delavska zbornica ima biti vrhovna zaSčitnlca delavskih koristi,
na,(višja delavska strokovna organizacija, ki naj s treznim in preudarnim delom dosledno in vztrajno bruni vso pridobitve delavskega stanu. Delavska zbornica “n* postati boritelji«* za nove pridobitve, ona ima z vso močjo svojih duševnih M sodelovati pri vsem, kar naj pospešuje naš splošni gospodarski razvej.
Pogregn0 in zn]« škedjivo bi bilo, ako bi se Delavska zbornica, kot strokovna m nepolitična instanca spuščala v politične boje. Življenje je realne in ne smemo se u dajati solzavostim in svoje delovanje uravnati po tem, kar naj bi i o, ampak le p«	j*	jje	8jaj|. na	mwrft za delavstvo
£**}	Delavska zbornica ne sme priti v nemirne valove političnega
imajo”1*1 *|.	življenju	se uveljavljajo strasti in brezobzirnosti, pravico
l® životaril *-M rt,a^‘eTaj»ja- Zavedamo se, da bi politična delavska zbornica si mora	11 e 'in*^a trdnega ugleda in vsesplošnega spoštovanja. Te pa
predlogi naši?***4 **trezP0R°jjn0 pridobiti, da bodo njeni trezni in premišljeni močno moralnor»*t^eTanie cel#kul>ue iavu#sti- Ta Ustnosti niso slabost, ampak
Ssta ^°nesebi?5?r,*,co» kl |e Pol,t,žno povsem neodvisna, ,n neseiJ,f"a zastopnica strokovnih koristi delavstva!
delovati™**^ ''Uletl ‘“•““•at. da pri vsaki pofifSfoi situaciji more uspešne
demo
Z»to j. bil. naše stremlj*^ y ^ ^ vu|i(T, v D,iaT8k.	.
izve-
zgoij po strokovnih vidikih in ne političnih interesih.
in m ‘Cl! imuito delaT8kih v<*lit1Tah.°ai bi se pokazala delavska solidarnost ženejo d , StVU' T NaSe stmn,jenje ni «*21« odmeva. Politično spekulacije
Volitvam v Delavsko zbornico hočemo dati čisti strokovni značaj. Te volitve so različne od volitev v narodno skupščino. Globoko smo prepričani, da more lo neodvisno, čisto strokovno zastopstvo pravilno in v vseh političnih prilikah varovati delavske koristi. Brez ozira na politično mišljeje hočemo
delavske glasove združiti na »Neodvisni delavski listi**
in v tem tudi na zunaj pokazati delavsko enotno strokovno zavest. Le v tej zavesti je spM delavstva.
Na Neodvisni delavski listi izvoljeni zastopniki delavstva Hod« v Delavski zbornici mogli nesebične, vztrajne ia stvarne zastopati delavske koristi in zavojevati take delavake-varstvono zakonodaje, ki je delavstvo z ozirom na svojo važne vlogo v našem gospodarstvu zahteva in tudi zasluži.
Zaupamo v treznost ia provdaraest našega delavstva, ki hoče
manj politike in ve£ gospodarskih in kulturnih koristi.
Glavni volilni odbor združ. neodvisnih strokov, organizacij.
Ne moremo moliati.
dvn«°str«»bo plaf“'“	‘am°	s	™iiml	Pr'fipevki.	Skoda	je teh nepreduk-
Sai v vseh V^enih y&ot> ker bi ^ih delavstvo moglo porabiti v koristnejše svrhe. 3	n strokah razsaja pogubonosna brezposelnost.
Ob priliki svojega zadnjega govora v Mariboru je prosvetni minister Štefan Radič govoril med drugim ludi o razmerah v Češkoslovaški republiki. Po poročilih našega dnevnega časopisja je dejal, da je v ČSR industrializacija dežel« razbila dušo družine in da gorje češkemu narodu, če ue bi seljaška Moravska in Slovaška obnavljala njegovih moči. Poleg tega pa je napadel češkoslovaškega ministrskega predsednika in voditelja češkoslovaške agrarne republikanske stranke g. Švehlo, češ, du je materijalist, ki d it eno in ki bi rad de-s«t v zamene.
Ne vemo, v koliko je g. St. Radič poučen o razmerah o Češkoslovaški republiki, posebno v kolikor se tiče fta^noSnjega rodbinskega življenja. Naj v tam ozire samo pribijemo, da uide« trije! iaao i ja v češkoslov. republiki prav gotovo ni kvarno vplivala na rodbinsko razmer**, ki so morda bolje urejene, kot na llrvatsktMii. Saj je splošno znano, kako dobri in skrbni hišni gospodarji so prav Cehi in kako dobre gospodinje in matere so Čehinje. Koliko moralne aile tiči v čeških družinah, je pokazala svetovna vojna. Če bi bila duša češke družine razbila, potem bi pač češki narod ne imel toliko sile, da bi prestal vse strahote vojnega pomanjkanja, ki je bilo v čeških industrijskih krajih še hujše, nego pri nas, ne bi imel sile, da bi pri vsem tem pomanjkanju še pripravil in izpeljal zmagovito revolucijo proti habsburški tiraniji. In to revolucijo je izpeljala predvsem Praga, izpeljala jo je inteligenca ob živem sodelovanju industrijskega delavstva, torej ravno oni živelj, ki naj bi bil po Radiču vsled industrializacije degeneriran, medtem ko se je tega osvobodilnega po-kreta seljaška Moravska prav malo udeleževala, Slovaška pa sploh ue. Tudi sta zadnji dve pokrajini v vsem svojem kulturnem in gospodarskem življenju najbolj zaostali.
Toda kako sodi o vseh teh vprašanjih g. St. Radič, je končno njegova privatna stvar, njegove poučenosti. Drugačna pa je zadeva glede njegovega na-
pada na češkoslovaškega ministrskega predsednika g. Švehlo.
Gospod Švehla je že dolga leta reprezentativna oseba češkega naroda in njegovo politično delo mora biti vsled tega dobro znano vsakomur, kdor zasleduje češkoslovaško politično življenje. In ne moremo si misliti, da bi St. Radič ne poznal političnih razmer v CSR, s katero smo zunanjepolitično vendar v marsikaterem pogledu vezani. In če ima naš prosvetni minister lahko svoje zasebno mišljenje glede ue vemo kakšnih razmer v CSR in more to svoje mišljenj« tudi izjavljati, nima pravice kot oficijelna vladna oselm napadati javno enega prvih predstavnikov prijateljske in bratske nam države.
Da se tudi glede ocenitve ministrskega predsednika CSR g. Švehle g. Radič niti zdaleka ni približal resnici, je za vsakega poznavatelja češkoslovaških razmer jasno. Prav zastopniki naše NSK so imeli velikokrat priliko osebno prepričati se o težavnem in požrtvovalnem delu čeških parlamentarcev in političnih voditeljev češkoslovaških strank in prav gotovo je vse naše poenavatelje čeških razmer krivični napad Radiča na g. Švehlo prav neljubo dirnil.
Da . ocenimo delo g. Švehle, ni treba segati v zgodovino. Če ne bi imel nobene druge zasluge, ko da je sestavil sedanjo češkoslovaško vlado, je že s tem toliko storil za ČSR, kot Radič ni do sedaj storil niti za Hrvalsko, niti za državo SHS. šlo namreč ni za nič manj, ko za ohranitev narodnega značaja češkoslovaške republike in brez izrednega diplomatičnega talenta in velik? njegove požrtvovalnosti bi ČSR svoj narodnostni značaj izgubila. Gospod Švebla pa je raje žrtvoval skupni stvari češkega naroda interese svoje stranke, postopal vseskozi v skladu z narodnimi ideali češkega naroda — sedaj pa se najde politik in predstavnik vlade prijateljske države, ki ga napada z materijalistom
Ali uaj se ta napad pripiše na račun ki1' nični Radičevi zgovornosti ali na ra-un njegovi netaktnosti, to vprašanje naj rešijo cenjeni bralci sami.
Boiii v znamenju boja.
Božični prazniki so za krščanski svet prazniki miru. V srednjem veku še so prenehali grmeti topovi, kadar so zazvonili božični zvonovi in napolnili srca človeštva s tiho blaženostjo miru rojstva gospodovega. In kot nekdaj tudi sedaj zaplavljajo božični zvonovi s svojimi otožnoveselimi zvoki srce človeka s tihimi, hrepenečimi sanjami o miru.
Toda svet je trd in sanje so pač le sanje. Če se z motrečim očesom ozremo okoli po svetu, vidimo povsod le boj, in kri teče in poji zemljo, neoziraje se na posvečene dneve prihoda odrešeni-kovega.
Kako je v najbližjem sosedstvu! Sla\-ui francoski pisatelj Barbusse, avtor tudi v slovenščino preloženega „Ognja< je obiskal Bolgarsko in Kumunijo. Ko je predaval na Dunaju o svojih opazovanjih, je dejal, da je njegova naloga težka. V Bolgariji in Rumuniji vlada neomejena policijska diktatura. Vsakdo je izgubljen, če pove resnico. Nič manj kot ‘20.000 ljudi je bilo na Bolgarskem pomorjenih brez vsakega sodnega postopanja. Nesrečneže sežigajo, uničijo in more na bestijalen način. Eskorta je pomorila cel transport aretirancev, 100 oseb po Številu, na potu iz ene ječe v
drugo v nekem gozdu. Cankov pa pravi, da vlada na Bolgarskem mir in red. Mir in red je tudi na pokopališču.
In Rumunska?! Proces proti besarabskim »upornikom — bol jše vikom < je postal znan vsemu svetu. Stotine kmetov so mučili do smrti, njifi žene i« hčer« so posiljevali — vse v imenn praviee. Božičevi zvonovi ne morejo preglasiti stoka nedolžnih žrtev.
Italija?! Fašizem briše zadnje ostanke svobode Človekove. Mussolini — diktator Rima v zvezi z Vatikanom, diktatorjem krščanskega sveta. Rim, presto-lica naslednikov Kritusovih se«iež križanega človeštva. Dejstva ne bodo prevpili zvonovi rimskih cerkva.
Španija! Kopija, slaba kopija italijanskih razmer. Palice in sekira Mussolinija in škofovska mitra Rima v boju proti prosveti in proti svobodi svobodnega plemena.
Maroko! Zima, ne Božič, je zatLsta-vih prelivanje krvi v boju nasilnikov proti plemenu, ki se manj boji smrti, ko suženjstva. In na strani Spancev stoje na Rifu Francozi.
Francija pa se zvija v strašnih finančnih krčih. Amerika lirja plačilo dolgov in francoski narod ne najde po-
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trg
ta do »svete edinosti« medvojnih lel. Vedno več je bankovcev, vedno manj zlata. Žalosten Božič!
In poleg Maroka in Abd el Krima Sirija! Zoj>et boj za svobodo. Druži nočejo v suženjstvo in francoski topovi rušijo za »revolucijonamii Damask. Žrtev se ne bo štelo ob Božiču!
V Turčiji boj novega proti staremu, klobuka proti fesu, enoženstva proti haremu. in kri teče za malenkostne stvari.
V Grčiji boj policije proti kratkim krilom, da se prevpije kri, ki je potekla v Mali Aziji in v obmejnih bojih z Bolgarsko. Ko da je sirotam za kratka krit«.
Pa zakaj naštevati dalje?! Koliko bi de povzroča brezposelnost v Angliji n Ameriki, kakšen Božič bodo imeli nvalidi v Nemčiji, Avstriji in pri — nas?!
In naši rojaki v rudarskih revirjih we9tfalskih. Ob Zilji in ob Soči.
In kljub vsemu pojo božični zvonovi. Opominjajo k miru, opominjajo k spravi. Človeštvo jih ne razume, jih ne sli-si. Ker prevelik je misterij angoljskega pelfft:
Mir ljudem na zemlja!
IZ STRANKE.
Seja osrednjega iirr£eralnega odbora
N8S. V nedeljo 13. t m. se je vršila v Ljub-jani seja osrednjega izvrževalnega odbora d) navzočnosti 36 članov. — Sejo je vodil strankin načelnik tov. Iran Deržič, ki je v svojem predsedniškem poročilu podal jasno •liko o političnem položaju in o delu stran-inega vodstva. Nato je podal obširno poro-ilo strankin podnačelnik tov. Rudolf Jovan drugi točki dnevnega reda. Dotaknil se je ažnejSfih ukrepov stranke od njene ustano-itve do danes. Predvsem je opozarjal na ežkoče, » katerimi se je stranka borila. — )pozarjal je na absolutno potrebo strankine discipline in enotnost v stranki, ker le na ta lačin je mogoč napredek. Načelstvo stranke e izvrševalo vedno to, kar je, bilo v smislu klepov osred. izvrš. odbora. Krajevne orga-izacije iti ostali strankini funkoijonarji mo-ajo brezpogojno podpirati delo strankinega vodstva.
Po njegovem poročilu se je razvila zelo obširna in stvarna debata, katere so se udeležili tov.: Hiter, Est, dr. Politeo, Tavčar, Kapnik. Korošec, Starec, šalebar in Pelan.
Sprejeta je bila resolucija, kjer so podane trankineinu načelstvu direktive za nadaljne lelo. Sprejeta resolucija vsebttje tudi zaupnico načelstvu.
Nato je poročal tov. Ivan Deržič o akciji glede ljubljanskega vseučilišča ter so bili vsi lozadevni predlogi sprejeti.
O volitvah v delavsko zbornico je poročal tov. R. Juvan ter je bilo tudi njegovo poročilo soglasno odobreno.
Seja osrednjega izvrš. odbora je trajala od 10. ure dopoldne do pol 3. ure popoldne ter so vsi tovariši vstrajali do zaključka. — Polnoštevilna udeležba in stvarnost razprav pa je pokazala, da je v stranki veliko volje do dela kar je predpogoj za idejno in organ izatorno napredovanje.
TamMkl odsek »Bratstva"
v UMU
priredi
Silvestrov večer
v veliki dvorani »Mestnega domiT
s koncertnim in zabavnim programom.
Sodelujejo člani narodnega gledališča in vsi odseki „Bratstvaw.
Slovenci v obrambi za svojo
univerzo.
V ladnjein času so prihajali glasovi, ki so vzbujali sum, da namerava učna uprava ljubljansko univerzo ali popolnoma ukiniti ali pa jo vsaj okrniti. — Govor g. ministra prosvete v Mariboru je na žalost potrdil, da obstojajo v tem oziru namere, katerih obsega /sicer še ni mogoče dognati, ki pa sigurno stremijo za delno demontaeijo ljubljanskega vseučilišča.
Podpisane politične stranke, kulturne in gospodarske organizacije smatrajo zato za svojo patrijotično dolžnost, opozoriti kraljevsko vlado, narodno skupščino ter celokupno jugoslovansko javnost, da smatrajo vsako okrnitev ljubljanske univerze za atentat na življenjske, kulturne in nacijonalne interese celokupne države, zlasti pa njene napram zapadu in severu najbolj eksponirane pokrajine.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani je bilo že našim dedom ideal, kojega uresničenje so onemogočili avstrijski tlačitelji, da bi Slovence vzdrževali pod neposrednim vplivom germanske .eks-panzive in za katero so se Slovenci ob vneti dejanski in moralični podpori Srbov in Hrvatov z vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo nad pod stoletja boriti. Po prevratu je postala ustanovitev ljubljanske univerze najpopolnejši izraz naše duhovne in politične osvoboditve izpod tujega jarma. Ona je pred vsem svetom dokaz popolne kulturne enakopravnosti Slovencev v Jugoslaviji, a istočasno je ustanovljena kot žarišče notrajega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov na prehodu naše države jiz vzhoda na zapad.
V globokem spoznanju tega eminentnega državnega in nacijonalnega pomena sta prva jugoslavanska vlada in prvi jugoslovanski parlament soglasno sklenila ustanovitev ljubljanske univerze, kar je bilo takrat ocenjeno
kot eden najvažnejših konstitutivnih aktov kraljevine SHS.
Ljubljanska univerza, na kateri vzajemno delujejo znanstveniki iz vseh delov našega naroda, in na kateri slovenščina in srbohrvaščina enakoveljav-no služita uajvišjim prosvetnim ciljem, kakor se tudi zbira na njej mladina iz vseh delov države ter se utrjuje v duhu bratskega razumevanja, medsebojnega spoštovanja in medsebojne ljubezni, jo znanstven inštitut, kojega ogromni politični in nacijonalni pomen ni v nobenem razmerju z žrtvami, ki jih država zanj doprinaša.	»
Hotimo vse merodajne činitelje, da opuste vse kar bi motilo mirni razvoj tega najvišjega kulturnega ^zavoda in prosimo, da mu nasprotno naklonijo vso svojo dobrohotnost in podporo, da bo mogel v najpopolnejši meri izpolnjevati svojo vzvišeno nalogo, za katero tako smotreno in tako resno stremi.
V Ljubljani, dne 16. decembra 1925.
Mestni odbor narodno-radikalno stranke. — Načelstvo Slovenske ljudske stranke. — Predsedstvo Oblastne organizacije SDS.'— Načelstvo Narodno soci-jalistične stranke. — Odbor odvetniške zbornice. — Zdravniška zbornica za Slovenijo.	— Zbornica za \trgovino,
obrt in industrijo. — Notarska zbornica. — Društvo Pravnik. — Muzejsko društvo. — Jugosl. Sokolski Savez. — Orlovska Podzveza. Glasbena Matica. — Prosvetna Zveza. — Udruž. jugoslov. učiteljstva. — Svet slušateljev Ijubtj. univerze. — Narodna galerija. — Delavska zbornica za Slovenijo. — Leonova družba. — Profesorsko društvo. — Zveza kulturnih društev. — Slomškova zveza. — Jugosl. novin. udruženje. — Slovensko; Matica. — Jugoslovan. Matica. — Dramatično društvo. — Kmetijska družba. — Krščanska ženska zveza. — Znanstv. društvo za human, vede. — Kolo jugosl. sester.
slepo služiti Strokovni komisiji in drugi internacijonali. Gospodje so prišli z zahtevo in rekli: Na kongresu Strokovne komisije mora NSSZ izjaviti, da se z nami ujedini in likvidira svojo organizacijo. Če tega ne stori, ji devet mandatov ne moremo priznati, pač pa izvolimo komisijo, ki naj pregloda knjige NSSZ. Šele po ugotovitvi števila članov, se NSSZ določijo kandidati na prvih mestih. Več kot štiri ali pet sigurnih mandatov pa NSSZ ne more dobiti! Razume se, da je NSSZ na svoji Seji tako zahtevo gladko odklonila. Za pet dvomljivo sigurnih mandatov naj bi dolgoletna strokovna organizacija takoj izvedla likvidacijo in se priključila onim, ki so si, čeravno že ujedinjeni, dnevno v laseh in si drug drugemu ne zaupajo. Za pet dvomljivo sigurnih mandatov naj bi NSSZ izdala svoja načela, priznala drugo in mogočo še tretjo internacijonalo! Kaj takega pač noben resen človek ne mere zahtevati od NSSZ!
Ker NSSZ ni mogla piistati na zahteve strokovne komisije, se je enoten nastop socijalističnih grup razbil. Iz vsega navedenega je jasno razvidno, koga zadene krivda. Pripominjamo še, da je Strokov, komisija zahtevala zase nič
več in nič manj kot 31 mandatov, toraj absolutno večino. Ker smo stali in stojimo na stališču, da je delavska zbornica last vsega delavstva in ne samo ene privilegirane skupine, ki si že v naprej hoče lastiti absolutno večino v tej zbornici, je jasno, da je bila tudi zahteva Strokovne komisije 31 mandatov za NSSZ nesprejemljiva in ponižujoča.
Ko smo videli, da je Strokovna komisija razbila enoten nastop, smo iskali stika z drugimi strokovnimi organizacijami in ž njimi smo stvorili novo listo, listo neodvisnega delavstva in to storili v namenu, da obvestimo naše članstvo, zakaj nastopamo ločeno od Strokovne komisije in da se že naprej zavarujemo proti poročilom, ki jih bo Strokovna komisija gotovo po svoje razširila med delavstvom. Iznešena fakta so resnična in bo morala tudi Strokovna komisija priznati, da smo napisali samo golo resnico.
Vse naše člane in vse pošteno delavstvo pa pozivamo, da ne prepusti Delavske zbornice v eksploatacijo eni sami grupi, temveč da jo da delavstvu. Delavsko zbornico vsemu delavstvu! Pod to parolo vsi na volišče za »Neodvisno delavsko listo«.
3o drugih
Neodvisna delavska lista.
Ko smo v zadnjih številkah »Nove Pravde« pisali o skupnem nastopu treh socijalističnih strokovnih organizacij in z zadovoljstvom sporočili našemu članstvu in ostalemu delavstvu, da nastopimo z socijalnimi demokrati in komunisti s skupno listo »Združene strokovne organizacije«, nismo v svoji poštenosti in morda celo naivnosti, mislili, da bi moglo priti do kakšne spremembe. Ves čas smo mislili, da so vsi tako odkriti kot smo mi, a žalibože, varali smo se. Prišlo je drugače, a ne po naši krivdi. Krivdo zato nosijo oni, ki so dan za dnem na delu, da rušijo delavsko enotnost in razdružujejo, kar bi se združiti hotelo.
Ko objavljamo proglas »Neodvisne delavske liste« je potrebno, da spregovorimo, zakaj ni bila mogoča enotna fronta vseh strokovnih organizacij in zakaj ni mogoče skupen nastop vseh socijalističnih strokovnih organizacij.
Enoten nastop vseh strokovnih organizacij, ki bi uštedil delavstvu par sto-tisoč dinarjev so onemogočili gospodje okrog Jugoslovanske strokovne Zveze, ki so stavljali pretirane zahteve in so od teh bili nepopustljivi. Zahtevali so volitve in zato je do volitev prišlo.
Ko se je videlo, da z enotnim nastopom vseh strokovnih organizacij ne bo nič, so se sporazumele Strokovna komisija in naša Narodno socijalna strokovna Zveza, da nastopita skupno in prite-
gneta v svoj krog tudi ono skupino komunistov, ki so že združeni v Strokovni komisiji. Pogovori so začetkoma tekli gladko in zato smo bili prepričani, da je skupen nastop gotov. Žalibog pa, da smo morali pozneje ugotoviti, da parla-mentarji Strokovne komisije niso iskreni. Dan za dnem so prihajali z novimi zahtevami.
Z naše strani smo vsako zahtevo, če je bila le sprejemljiva, tudi sprejeli. V dokaz samo eno: zahtevalo se je, da pozdravimo združenje izvršeno v Beogradu in se izrečemo za to združenje ter skušamo polagoma to tudi uresničiti. Videč, da bi to koristilo skupnosti, smo zahtevo sprejeli. In pozdravili smo kongres ujedinjenja, pisali o njem, poročali na shodih in sestankih o njem, kar priča naša »Nova Pravda«. Pa so šli gospodje pri Strokovni komisiji dalje in prišli s zahtevo, da sodelujemo na kongresu Strokovne komisije, ki se bo vršil 26. in 27. t. m. in da tudi na tem kongresu izrečemo pripravljenost za ujedi-njenje. Ker smo od vsega početka bili zagovorniki ujedinjenja vseh delovnih sil, smo tudi ta predlog sprejeli.
A še ni bilo dosti gospodom pri Strokovni komisiji. Imeti so nas hoteli za lutke in mislili so, da mora Narodno socijalna strokovna Zveza za odgovorjenih devet mandatov, (za katere je pa veliko vprašanje, če bi jih dobila pri volitvah), pasti popolnoma na kolena in
Mosulsko vprašanje.
Vprašanje pripadnosti Mosula je stopilo v svoj končni Stadij. Društvo narodov je končnoveljavno sklenilo, da se ima Mosul priključiti Iraku, ki stoji pod protektoratom Anglije. Turčija pa je v soglasju s svojimi prejšnjimi izjavami ponovno povdarila, da odločitve Društva narodov ne prizna in da smatra Mosul še vedno za svoje ozemlje.
Zakaj pa pravzaprav gre?
Mosulska krajina je bogata rud, posebno bakrenih in pa petrolejskih vrelcev. In za te zadnje gre predvsem. Petrolej je premog bodočnosti, ker v doglednem času bodo vsi svetovni premogokopi izčrpani in treba bo najti novih sredstev za pogon gospodarskih obratov. Eno takih sredstev pa je prav nafta oziroma iz nje rafinirani petrolej in bencin, ki že danes v marsikakem pogledu nadomešča premog. Čim bolj pa bi začelo pritiskati pomanjkanje premoga, tem večje važnosti postanejo za svetovno gospodarstvo petrolejski vrelci. In Anglija, ki danes preskrbuje pol sveta s svojim premogom, skuša pridobiti za bodočnost vsaj vsa dosegljiva petrolejska polja v svoje roke in to ji je tudi uspelo. Konkurenco v tem pogledu ji delajo lahko samo Ujedi-
ajeae , države ^eroameri&kc.
Pravno pripada Mo&ul nedvomno Tur-
čiji. Toda kaj je pravica napram mogočnemu in silnemu. In Anglija je mogočna in silna, poleg tega pa še izredno žilava in vztrajna, kadar gre za njene gospodarske in politične interese. In prav v vprašanju Mosula ji gre za oboje. Za gospodarske koristi glede rud in' petrolejskih vrelcev, kot smo povedali zgoraj, politično pa je Mosul važen zanjo, ker ji njegova posest omogočava lahko poseganje tako v Turčijo kot v Perzijo. In Angliji je na tem prav mnogo ležeče.
Boj za posest te bogate krajine se vrši že skoro od konca svetovne vojne. Turčija vstraja na svojih pravicah, Anglija pa sistematično stremi za svojimi cilji — priključitvi Mosula k Iraku in s tem posredno k britanskemu imperiju. In Anglija je dosegla, da je Društvo narodov odločilo njej v korist.
Kako se bo sedaj vprašanje razvilo, ni povsem jasno. Turška delegacija se zaključne seje sploh ni udeležila, temveč je samo pismeno obvestila zasedanje, da odločitve v korist Anglije ne bo priznala. Anglijo je zastopal njen kolonijalni minister Amery,
M. J. P.
Sveti večer v samoti.
Končala je zimski večerni kčp in zaprla stroj, nad katerim je presionela dan za dnem. Sedaj hoče prenehati z delom, ker jiocoj je	sveti	večer.	Očistila je	tla krp,
uredila	borno	opravo in odprla	okno. —
Mračna in mrzla megla se je zakadila v sobo kot neprijeten, vsiljiv gost. Pustila jo je ‘nekaj časa, da je stikala po temnih kotih ubožnega stanovanja in po neznatnih kosih njene oprave. Nato je vzela iz omare male jaslice in prižgala pred njimi lučko. Včasih sta jih stavili z materjo skupaj. Tudi sedaj, ko nje ni več, noče opustiti stare navade.
Ker ima sveti večer bajno moč pretvarjati	bedo,	žalost	in trpljenje	v nepregledne	mehke	sanje	polne toplote in čara,
se je tudi njej zazdelo danes izpremenjeno nebo 'in zemlja, njeno ubožno stanovanje je dobilo praznično lice, njeno srce se je odpiralo toplim čustvom. Kot da bi molila se je pogrezala vase in potapljala v misli. — Krist se je rodil nocojšnji večer. Uboga .njegova mati ni našla zavetja v toplem hramu, zavrgla jo je družba in ubožni hlevček je bil njeno zatočišče, kjer je v revščini in mrazu povila novorojenčka. Da, družba! Kolikokrat jo je stresal mraz in gnus pred njo, kolikokrat jo je bolela, ko skeleča rana, razlika med stanovi, zlasti še
med bogatašem in revežem. Tudi sveti večer ne zabriše tega brezna, zakaj nekateri se kopljejo v razkošju in ne vedo kam bi usmerili svoje želje, kaj bi še utrgali zase na škodo drugim, po čem bi še segli, da bi zadovoljili svoje strasti; — drugi pa ob brleči luči časte in molijo simbol uboštva, ga prosijo utehe in okrepčila, ali zahvaljujejo za prejete drobtinice.
Poznala je uboštvo do dna. Lahko bi se ji gmotno bolje godil«, saj je bila lepa in mlada in bogataši kupujejo lepoto in mladost v svoj užitek. Toda vspeli niso s svojimi prigovori. Včasih ji je bilo, da bi klonila pod pezo uboštva in osamelosti in pod številnimi obljubami v razkošje in ljubezen. Tudi jo je razburjal žar življenja polnih oči in se je vpraševala: »Ce bi ine potegnile močne roke, četudi le za trenotek v naročaj,	bi li ne bilo neizrazno	prijetno
počiniti	na njih.	V ognjenih očeh	bi	poto-
pila uboštvo svoje«, o— in svoj ponos. — Nekdo drugi je končal stavek — bil je glas pokojne matere. Večkrat se ji je zdela vabljiva	nastava,	ko altar, ki žari	in	greje
toplo, in mehko	vabi, a vedno jo	je	rešila
sramežljivost, ponos in spomin do matere. Tako je nihala in klicala po junaštvu in po moči. Zmislila se je na Virgilov izrek: »Vztrajajte in ohranite se za srečnejše razmere!« Tudi se je tolažila s Krasinskim, ki pravi: »Pojdi in delaj, četudi srce usahne v prsih tvojih, četudi obupavaš nad bratom tvojim, delaj zdržno brez odmora in preživiš srečne, prazne, blesteče ljudi.
Delala je, v prostem času pa čitala. Vedno več novega spoznanja je bilo v nji. Rada bi se merila z močnimi, a je spoznala, da je zadnja, najzadnja, občutila je, da v tekmi za znanje in delo doživlja poraze, da ji manjka stanovitnosti in duševnih darov. Spoznala je, koliko zastorov je pred njo, ki jih niti ne more odgrniti, kako ozek in .omejen je prostor, v katerem se giblje.
Spoznala je moč dela, toda kam naj razmahne svoje duševne sile,	kam iztoči
svoja čustva in hrepenenje. Ali so brez cene in naj jih raztrosi kamorkoli, kakorkoli? — Ko je tako iskala po nocoj široko odprtem srcu mir, ko je v svoji pameti hotela razbrati odgovor, se ji je z dalje posvetila pohlevna lučka. Skromno je brlela v roki znanca, ki ji ni prinašal razkošnih obljub, ne cvetja v naročju, ne de nar ja v žepu, ne blestečega nakita; le iskrenost čustvovanja. — Kam bi z njim ko na njegovi poti tudi ni solnca, ni zvezd, ko ji tudi ne more nuditi trdne opore?
Tedaj se ji je razodelo! Tvoje delo bodi: poosebiti svojo voljo, moč in lepoto, zavladati čustvu svojeg(a dirugft i' pomakniti! zarod na stopnjo tebi nedosežno, odpovedati se sebi, utelesiti svoje hrepenenje in stremljenje v novem bitju; veseliti se pri njem izpolnjenja, ki ga pri sebi nisi dosegla.
Zveselila se je božjega klica in razodetja. Malo dete v jaslicah je prijazno prožilo ročice, ona pa polna sreče za nocojšni blagoslov in razodeto spoznanje.
ki je v imenu svoje vlade odločitev Društva narodov sprejel in naglasil, da se bo Anglija strogo držala te odločitve. Govoril je ob tej priliki tudi angleški zunanji minister Chamberlain, ki je izjavil, da britanska vlada nikakor ni neprijateljica Turčije hi da se bo prav rada pogodila o podrobnostih glede razmejitve z njo. Predsednik Scialoia pa je opozoril obe interesirani stranki, da rešpektirate odločitev Društva narodov in mirno uredite eventuelne špe-.cijelne spore.
Formelno bi bilo s tem mosulsko vprašanje rešeno. Toda samo formelno. Ker Turčija v obrambo svojih pravic že zbira na mosulskih mejah vojsko in težko, da bi se to vprašanje spravilo s sveta brez prelivanja krvi, katerega bo Anglija seveda zopet enkrat prikazala svetu pod krinko obrambe krščanstva. V resnici bo pa tekla kri — za petrolej.
Velik uspeh češkoslov. zun. ministra ,dr. Beneša. Skupščina Zveze •arodov je sprejela dr Benešev načrt o redukciij oboroževanja, ki je kompromisna formula med tozadevnim francoskim in angleškim načrtom. Skliče se mednarodna konferenca, katero pripravi odbor Zveze narodov, spo-
polniau, X uctopuiki	B«l0ft*lj«,
Finske, Nizozemske in Poljske. Konferenca se vrši za prihodnje leto v Bruslju. Na konferenco bodo vabljeni tudi zastopniki Amerike, Nemčije in Sovjetske Rusije.
Češkoslovaški parlament. Novo izvoljena poslanska zbornica je konstituirana. Za predsednika je bil izvoljen agrarec Malype-ter in za podpredsednika narodni socijalist Sloviček, soc. dem. Stivin, klerikalec Do-stalek in nem. agrarec dr Spina Na drugi seji poslanske zbornice je podal min. predsednik Švehla deklaracijo imenom vlade in je glede zunanje politike naglasil, da jo bo vlada vodila nespremenjeno kot dosedaj. Tako pri prvi, kot pri drugi seji poslanske zbornice je vprizorila opozicija velike kravale, preko katerih je pa narodna in državotvorna večina mirno prešla na dnevni red.
Zopet kriza francoske vlade. V kratkem času je moralo demisijonirati četvero francoskih finančnih ministrov:	Clementel,
Caillaux, Painleve in Loucheur. Vsak izmed odstopivših ministrov je imel svoj program za ozdravljenje francoskih financ in nihče ,ni s svojim programom prodrl. Novi finančni minister je sedaj Daumer.
Težkoče z nemško vlado. Od podpisa locarnskega dogovora traja v Nemčiji vladna kriza. Raznim parlamentarcem je prezi-dent Hindenburg poveril sestavo vlade, a vsi so do sedaj vrnili mandat, ker so ostala vsa prizadevanja brezuspešna. Namera je sestaviti v Nemčiji veliko koalicijo, ki bi paj v svoj krog pritegnila poleg meščanskih strank tudi socijalne demokrate. Pred novim letom jpi upanja, da se reši vladna kriza v Nemčiji. Skoraj gotovo bo zopet dr. Luthru poverjen mandat za sestavo nove vlade.
De jure priznanje sovjetske Rusije. Po vesteh iz Romunije bo mala antanta še pred sestankom v Dubrovniku priznala de jure sovjetsko Rusijo.
Mala antanta zboruje od 15. do 18. januarja v Dubrovniku. Program še ni ugotovljen, verjetno pa je, da se bo na konferenci predvsem razpravljalo o monarhističnem pokretu na Madžarskem, o odnošajih s Sovjetsko Rusijo in o balkanskem garancijskem paktu.
Sovjetska Rusija in Jugoslavija. Sovjetski poslanik v Parizu Rakovski je v razgovoru z dopisnikom »Vremena« izjavil med drugim, da je Jugoslavija med onimi redkimi državami, ki še dosedaj niso prešle v normalne diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Jugoslavija očividno podpira Romunijo. Z Romunsko ima Sov. Rusija spor, dočim ga z Jugoslavijo nima Rakovski je dalje naglašal, da odnošaje med obema državama motijo tudi številni monarhistični emigranti v Jugoslaviji.
Strokovni vestnik.
Brezposelnost.
Ta strašna delavska kuga se je v zadnjem času začela širiti zelo hitro. Ne več po enega ali dva, temveč po cele tovarne je že objela in postavila na stotine delavcev na cesto in ob kruh. Kar je pa najžalostnejše je to, da se brezposelnost širi ravno v času najhujše zime. Dokler je govora le v par posameznih slučajih še gre, ko se pa pričenja govoriti o stotinah in tisočih, takrat nastaja vprašanje, kaj s temi (ljudmi. Brezposejli delpvec danes prav težko najde zaslužka, ker je povsod obratovanje zmanjšano. In vendar mora tak človek tudi živeti. Od kje naj vzame? Dolžnost države bi bila, da prične takoj s podporno akcijo za brezposelne. Iz delavskih vrst je vplačanih že nekaj milijonov. Ta denar se naj takoj vponabi za omiljenje bede onih, ki niso po lastni krivdi brez kruha. Zakon predvideva podpore, a se ne izplačujejo, ker ni pravilnika. — Tak pravilnik 9e naj takoj napravi in prične z podpiranjem brezposelnih. — Delavska Zbornica in strokovne organizacije so že ppdvzele potrebne korake, da se s strani države podpre brezposelne. Tudi mi dvigamo svoj glas in zahtevamo kar najodločneje, da se izdaj pravilnik o podpiranju brezposelnih in se prične z izdajo podpor.
Delavska zbornica za Slovenijo ge sklicala dne 15. t. m. enketo, ki je razpravljala o brezposelnosti. Te enkete so se udeležili po zastopnikih Nar. socijalna strokovna zveza, Strokovna komisija, Jugoslovanska strokovna zveza, Zveza (društev privatnim nameščencev in Federacija organiziranih privatnih nameščencev. Na anketi je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
Zastopniki strokovnih organizacij, registriranjih p rji Delavski Izbornici za Slovenijo so na enketi, ki je razpravljala o težkem položaju našega brezposelnega delavstva, soglasno ugotovili:
Naše, še vedno eurejene gospodar-ske razmere imajo za posledico, da zapirajo in omejujejo tovarne svoje obrate.	J
Pri tem se izroča delavstvo zlasti sedaj, ko vsled zime ni dobiti drugega zaslužka skrajni bedi.
Pri tem so v nemali meri prizadeti privatni nameščenci. Vkljub temu bor-
. hu dola no n\orojo pomagati niti v nflj-
nujnejših slučajih. To vzbuja v krogih prizadetega in neprizadetega delavstva, ki ve, da zbira samo iz svojih sredstev fond, iz katerega bi se moglo priskočiti vsaj v najnujnejših slučajih na pomoč, odpor in nezaupanje v upravo teh fondov.
Z ozirom na. vse to zahtevajo, da izda gospod minister za socialno politiko pravilnik za podpiranje brezposelnih.
Po sprejetju resolucije so zastopniki strokovnih organizacij sklenili, da , prevzamejo tudi posamezno potrebne korake, da se nezaposlenim čirupreje izdejbtvuje podpora.
NSSZ za brezposelne.
Osrednje vodstvo NSSZ je na s seji, ki se je vršila dne 16. t. m. razpravljalo o vprašanju brezposelnih in soglasno odobrilo po enketi sprejeto resolucijo ter odposlalo na ministra za socijalno politiko sledečo brzojavko: »Gospodu ministru za socijalno politiko, Beograd. Osrednje vodstvo NSSZ na svoji seji 16. t. m. nujno zahteva izdajo pravilnika za podpiranje nezaposlenih.« Osrednje vodstvo bo tudi drugače zastavilo vso svojo moč, da se nezaposlene podpre in se jim v tej bedi pomaga.
Vsom podružnicam NSSZ!
Volitve v delavsko zbornico so tu. j Ker so zelo važne, nas ne smejo dobiti nepripravljene. Vsi naši odborniki in vsak naš posamezen član mora vedeti o pomenu in važnosti teh volitev in o delavski zbornici sploh. Zato sklicujte povsod članske sestanke in poročajte o teh vprašajih članstvu. Ce rabite poročevalca, pišite takoj centrali v Ljubljano. Povsod in v vsakem okraju polagajte vso pažnjo navodilom, ki jih dobite od osrednjega vodstva ali tajništva iz Ljubljane. Vse dopise rešujte takoj in brez odloga. V par dneh dobite obširna in natančna navodila o postopanju o priliki volitev. To dajte takoj pred sejo in izpolnite vse, kar se bo od vas zahtevalo. Na lep in časten uspeh sme pričakovati le oni, ki se ne straši dela. Centrala je že sedaj v živahnem gibanju, tudi posamezne podružnice in zaupniki naj sledijo centrali in naj z delom pokažejo, da se zavedajo važnosti volitev v delavsko zbornico.
Bratje! Ne strašite se žrtev in truda, temveč vsi složno in vztrajno na delo za časten izid pri volitvah. Več in obširnejše v pismih in prihodnjič v listu. Za danes samo opozorilo, da bo naša zmaga odvisna od našega dela.
Zato vsi do zadnjega na delo!
8t«v. 61.
»NOVA PRAVDA«
Krn S
Vsem podružnicam NSSZ. Z današnjim
dnem stopamo v volilni boj za Delavsko zbornico. Iz proglasa in članica razvidite, da nastopamo pod naslovom: Neodvisna dolarska lista. V tej številki najdete tudi podrobna navodila za volitve. Shranite jih in se po njih ravnajte. Te dni prejmete toč dopisov in okrožnic. Na vsako takoj' odgovorile in se po njej ravnajte. Skličite takoj zaupno članske sestanke, na katerem bo poročal član glavnega volilnega odbora iz Ljubljane. Sledite vsakemu klicu centrale in delajte povsod kar najvestnejše. Vse dopise za Časa volitev pošiljajte edino le na našega tajnika: Vladimir Kravos, Ljubljana, Narodni dom ali pa na tajništvo. Bratje, vsi na delo za lep uspeh »Neodvisne delavske liste«.
Žiri. V nedeljo 18. t. m. se je vršil v prostorih gostilne >pri Katri« sestanek NSSZ, ki je bil zelo dobro obiskan Sestanku je predsedoval br. Ivan Mohorič, ki je po pozdravu navzočih podal besedo stro-
kovnemu tajniku br. Kravosu, ki je v dveurnem govoru poročal o delavskem položaju, delavski zbornici in volitvah v to zbornico. Njegovo izčrpno poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Po poročilu je poročal o NSSZ in pojasnil pomen te organizacije, na kar se je soglasno izvolil sledeči pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice NSSZ v Žireh: predsednik Ivan Bogataj; odborniki Filip Kopač, Jernej Peternel, Mirko Kristan, Janez Kristan, Jakob Ušeničnik, Rudolf Rink, Anton Dermota in Franc Tušek. Po izvolitvi sta o posebnem pomenu NSSZ poročala br. Iv. Mohorič in Jože Vončina, na kar je pred-sdnik br. Mohorič ob splošnem navdušenju zn NSSZ zaključil sijajno uspelo zborovanje. Po zborovanju se je v. organizacijo vpisalo nad 30 novih članov, kar je dokaz, da bo NSSZ v Žireh rasla. Novemu predsedniku in odboru čestitamo na izvolitvi in jih vabimo k resnemu in vztrajnemu delu.
Očitki, ki zahtevalo temelji' tega razči&enja.
Delavstvo Trboveljske premogokop-ne družbe se nahaja naravnost v obupnem socijalnem in gospodarskem položaju. Trb. prem. družba skrčuje svoj obrat in rudarjem grozi naravnost katastrofalna brezposelnost. Tudi v določevanju mezd vedno bolj pritiska Trb. prem. družba. Na stotine rudarjev je bilo primoranih zapustiti Zagorje, Trbovlje in Hrastnik in odpotovati v Francijo, da služi v tujini svoj trdi vsakdanji kruh, ker jim ga ne da domovina.
Naj se je na kričeče razmere pri Trboveljski v javnosti še tako glasno in energično opozarjalo, navadno so ostali vsi apeli brezuspešni. Trboveljska je le še bolj pritiskala na rudarje. Zadnjo tedne se je celo razširjalo vesti, da namerava Trboveljska že tako nizke mezde še bolj znižati, akoravno žive rudarske rodbine najbednejše življenje.
Z nastopom sedanje vlade se je zatrjevalo, da se bo pri Trboveljski napravil red, ne samo glede vodstva podjetja, ampak tudi glede zahtev delavstva. Rejo se je, da bo izvršena revizija nacionalizacije podjetja, ki ni bila nacijo-alizacija in da bodo znižane cene premogu, nekvarno dosedanjim prejemkom rudarjev. Dejstvo je, da dela Trboveljska s prevelikimi dobički, ki so v škodo produkciji, konsumentom in rudarjem. Dalje je bilo polno besedi o tem, da se bo pritisnilo na Trboveljsko, da zgradi za svoje delavstvo stanovanjske hiše, kajti danes stanuje veliko rudarjev v skrajno nehigieničnih luknjah, ki bi ne bile dobre niti za živino, kaj šele za ljudi.
Od vseh teh obetanj se ni dosedaj še ničesar uresničilo.
Zelo značilno karakterizira razmere >ri Trboveljski vprašanje, ki ga je na-u.il poslanec Kremžar na ministrstva za šume in rude dr. Nikiča, poslanca radičeve stranke in ki pravi dobesedno: »V poslednjih dvanajstinah je vlada hotela ukiniti dosedaj veljavno odredbo, da plačujejo rudniška podjetja od 'me premoga 5 Din za onemogle de-ivce. Na pritisk opozicije je vlada l' "dlog umaknila. Prometni minister je A priti na svoj račun. Zahteval je Trboveljske družbe, da mora znižati . premogu za 15 odstotkov. Trbo-.«! jska, družba je takoj pristala na to ■/ ■ tevo pod pogojem, da dovoli družbi \ marcem 1926 znižanje dnevnih plač iO odstotkov.
Kakor smo izvedeli, je imela vlada namen na to družbino zahtevo pristati. Tako bi morali itak že slabo plačani
i.	delavci Trboveljske družbe plačati to kupčijo med vlado in Trboveljsko družba T>a hi na zunaj svojo zahtevo o zni-plač delavcem opravičili, je prišla", družba zniževati proizvajanje pre-mcga, vsled česar trpe delavci. S tem pokopan jem je hotela družba prevaliti v o Arivdo za znižanje premogovnih cen 1 ze!fVce’ ^ so itak najslabše plačani, v k j	strani je znano, da so do-
I„ t°veliske družbe naravnost ' 'V ‘ Naivečje dobičke dela Trbo-,'sia ružba na ragUQ slabih delav-8/ .i p ae in na račun visokih premoti ‘ah cen. Dokaz, kako malo družba ■ z denarjem, ki pride v njene ■ -me iz ogromnih dohodkov, doka-' ■'	°* (la J’e družba na svoji seji
r l ™r:mbra 1 1 sklenila dati 2 in £	na dinarjev v propagandne
•	/ hir, iZr,del°’ 86 ie ta sv°ta
hlačala s l emi Jeki Francosko-srbske i .r in z dvema čekoma Jadransko-
i- - avske banke. Zanim^™
!’ je dvignil ta denar od družbe ki gre na račun delavcev in konsumentov Govori se, da je dvignil prve tri čeke' to ie pri Francosko-srbski banki —. p(^
* .e:)! zaupniku — kabinetni načelnik nunlntrstva za šume in rude, torej Vaš prvi zaupni uradnik. Druga dva čeka, je kakor se govori, dvignil neki gospod De.esc, zastopnik dunajske Lander-banv6; Del tega denarja je bil namenjen za^ sanacijo tvornice špirita v Brodu na Savi, ki se nahaja v rokah ljudi,
ki so blizu ministra za šume in rude.
Drugi del denarja je bil namenjen, kakor se govori za časopisje te stranice. V zvezi s tem je izvedena trgovska transakcija, ki gre na račun konsumentov. Mesto da bi Trboveljska družba premog neposredno prodajala, je osnovala podjetje za prodajo premoga, kar je imelo za posledico povišanje premogovnih cen. Škodo trpijo delavci in konsumenti. Sedaj vlada pritiska, da bi Trboveljska družba prodajo svojega premoga dala novemu podjetniku, ki bi bil strankarsko drugače orientiran. Iz: zanesljivega vira smo izvedeli, da je vsled oficielnega pritiska eksekutiva trboveljske družbe IB. t. m. v Ljubljani sklenila poveriti prodajo premoga židovski firmi Kaufman in drug v Brodu na Savi. To bi bilo treba definitivno skleniti na izredni skupščini Trboveljske družbe, ki se vrši 12. t. m. na Dunaju.
Kakor čujemo, l>o prišel na glavno skupščino g. Pelančič, novi državni komisar pri družbi. Torej Vaš organ. To favoriziranje tvrdke Kaufmann je tembolj čudno, ker je firma židovska.
Nadalje se govori, da ste vi gospod minister bili in ste še odvetnik te firme. Potrebno je tedaj, da se ta stvar pojasni. Zato Vas z ozirom na ta dejstva vprašamo:
1. Ali Vam je znano, da namerava Trboveljska družba s marcem delavcem znižati plače? Ali hočete to preprečiti?
2. Ali Vam je znano, da je Trboveljska družba izplačala, oziroma odobrila 2 in pol milijona dinarjev za propagandni fond? Ali Vam je znano, kam je šel ta denar?
3. Ali Vam je znano, da se misli prodaja premoga poveriti firmi Kauf-
! mann in drug? Ali je res, da ste v zvezi s temi podjetji?
4. Ali hočete vse te mahinacije preiskati in storiti vse, da se delavci in konsumenti obvarujejo škode?
Na ta vprašanja zahtevamo ustmenega odgovora, čim se skupščina sestane.
Beograd, 17. dec. 1925.
Podpisi poslancev.«
Na to vprašanje poslanca Kremžarja je objavil kabinet za šume in rudnike tole izjavo:
»Gospod Kremžar in tov. so poslali ministru za šume in rudnike o zadevi Trboveljske prem. družbe vprašanje, v katerem trdijo, da je šef kabineta ministra za šume in rudnike po svojem zaupniku potom Franko-srbske banke dvignil tri čeke Trboveljske premogo-kopne družbe. Ta trditev jo popolnoma izmišljena.«:
Temeljito bo razčiščena aiera šele na seji narodne skupščine, kjer bo imel interpelant priliko utemeljiti in podkrepiti z dokazi svoje vprašanje in kjer bo minister tudi odgovarjal. Potem bomo tudi mi povedali svoje mnenje, posebno tudi o vprašanjih:
Ali je Trboveljska upravičena znižati mezde rudarjem in vzdrževati ogromne cene premogu, ko razpolaga z vsakoletnimi ogromnimi dobički?
Ali je dopuščeno nacionalizirani Trboveljski, da vedno grozi našemu delavstvu z brezposelnostjo in ga odganja v tujino ?
Ali je v redu, če Trboveljska razpolaga z milijonskimi »propagandnimi« fondi, dočim pa pri vsakih mezdnih pogajanjih ob pritrjevanju rudarskega poglavarstva »dokazuje« svojo finančno šibkost in »zgube« pri produkciji.
Brez ozira na to, ali so končno vse trditve v vprašanju poslanca Kremžarja točne ali ne, gotovo je pa danes zopet ugoden trenutek, da se temeljito obračuna s Trboveljsko in napravi radikalen red v interesu države, rudarjev in konsumentov!
Javni nameščenci in upoko jenci za svoje pravice.
V nedeljo, dne 20. t. m. so se vršili po celi državi shodi javnih nameščencev in vpokojencev, da ponovno dvignejo svoj glas za svoje pravice. Tudi v Ljubljani su je vršil shod, ki je sprejel pod predsedstvom g. Lihega to-le resolucijo:
Na manitestacijskem zboru v Ljubljani dne 20. decembra. 1025 »brani državni aktivni nameščenci ter civilni in vojaški vpo-kojenci protestirajo najenergičneje proti neizpolnitvi od vlade danih obljub glede zboljšanja njihovega gmotnega stanja ter zahtevajo, da narodna skupščina čim prej pristopi k rešitvi perečega vprašanja državnih nameščencev in vpokojencev.
Pred vsenr zahtevajo v specialnem oziru 1. pomaknitev mesta Ljubljane in Maribora v prvi draginjski razred. V splošnem pa 2. izplačilo dolžnih razlik, 3. prevedbo kronskih penzij v dinarske, 4. zvišanje stanarine do izmere, ki odgovarja današnji najemnini, 5 revizijo zakona o civilnih državnih nameščencih v zvezi z razvr-stitveno uredbo, C. priznanje izvestnih na-daljnih olajšav pri vožnjah na železnici za vpokojence in člane njih rodbin, 7. izdajo pravilnika o predjemih na službene prejemke, 8. izplačevanje neokrnjenih draginj-skih doklad onim vpokojencem, našim državljanom, ki morajo bivati iz tehtnih razlogov v inozemstvu, 0. ukinitev premeščanj i* političnih nagibov, kar naj velja tudi pri eventualni redukciji, 10. priznanje posebnih doklad rezervnim častnikom — državnim nameščencem — za dobo vojne vežbe, 11. oprostitev državnih nameščencev od plačevanja komornih doklad — in 12. ukinitev določbe zakona to proračunskih' dvanajstinah za mesece december 1925 do marca 1926, s katero se zvišuje najmanjši rok za pridobitev penzijske pravice od 10 na 15 let. Vse te zahteve državnih nameščencev in vpokojencev so vladi in narodni skupščini dobro znane le ii resolucije Glavnega
Savoza državnih činovnika i službenika v Beogradu z dne 26. novembra t. 1. tiar je vsaka utemeljitev in njih upravičenost odveč. — Obenem izjavljajo državni nameščenci in vpokojenci, da bodo v dosego po-voljne rešitve njihovih vitalnih vprašanj potom svojih organizacij in preko »Glavnega Saveza državnih službenika i činovnika v Beogradu« zastavili vse svoje sile in celokupno organizatorno moč.
*
Že zdavnaj bi javni nameščenci lahko dosegli vsaj del svojih upravičenih zahtev, če bi nekatere skupine ne iskale rešitve v — partizanstvu. Le enotna stijokovna fronta vseh javnih nameščencev bi lahko dosegla uspehe. S tem pa, da nekatere skupine javnih nameščencev svoj socijalno-sianovski položaj spravljajo v odvisnost od trenotnih političnih konjunktur, izgublja pokret na svojem ugledu in moči. Ne kot demokrat, radikal ali radičevec bom dosegel svojo pravico, ampak dosežem jo le kot javni nameščenec v organizirani skupini vseh svojih tovarišev, ki je odločena napovedati borbo vsaki politični stranki, ki ne uvažuja potreb javnih nameščencev.
Organizacija javnih nameščencev bi mo-t rala sodelovati s strokovnimi organizacijami delavstva. Vse, kar si s peresom ali kladivom, z delom svojih rok ali uma služi svoj vsakdanji kruh — spada t .eno vrst«! Ne sme biti sporov med onimi, ki prejemajo svojo mezdo dnevno, tedensko ali mesečno. V medsebojni podpori in absolutni solidarnosti je mogoč siguren uspeh.
V vseh vrstah javnih nameščencev naj že vendar enkrat po tolikih težkih preizkušnjah prevlada princip eamo strokovne borbe; prevlada naj absolutna solidarnost v lastnih vrstah in solidarnost z ostalim proletarijatom!
Le v tem j* reSitevt
Mitični pregled.
Premog
drva> koks, oglje, šlezliske brikete LJUBLJANA. Kralla Ija Petra trg 8, tal. 220 PI.»čllo tudi na obrok«,
K. pelitiini iitaa«iji. VpraSanje brodarskega sindikata je bil povod, da so v radikalnem klubu izbruhnili resni spori- Beo-gradska »Politika« piše, da so v radikalnem klubu tri grupe: 1. ministri in državni podtajniki, ki za nobeno ceno ne sapu-ste svojih lepih položajev; 2. tisti, ki hočejo za vsako ceno postati ministri; 8. prijatelji ministrov in ministrskih kandidatov. Do danes se je N. Pašiču še vedno posrečilo, da je izmiril nasprotujoče si skupine v svojem klubu. Ni dvoma, da bo tudi sedaj obvladal situacijo. — Toda n® samo t radikalnem klubu, ampak tudi v vladi ni najprijetnejša atmosfera. Vedno * nova pridejo v javnost vesti, da s« radikali ne počutijo najboljše v HSS družbi. Med ministrom Uzunovičem in Štefanom Radičem je prišlo do konflikta, katerega posledica je bila, da je dal Uzunoviš svoj ministrski mandat na razpolago min. predsedniku Pašiču, češ, da z Radičem ne more sodelovati. Takoj po tem dogodku se ja razneslo kombinacijo, da prevzame predsedstvo radikalnega kluba Uzunovič, v vlado pa vstopi Živkovič, katerega sedanji položaj kot predsednika radikalnega kluba po sporu s poslancem Vaso Franičevičem ni najboljši. —
V karakterizacijo politične situacije je omeniti članek »Vremena« (ki je glasilo dr. Ninčiča), kjer se uvodničar odločno izreka proti Radičevi metodi, da na sejah min. sveta vedno grozi * demisijo, kakor hitro se ne ugodi vsem njegovim predlogom. — »Vreme« pravi, da pod takim pritiskom ni mogoče dolgo vzdržati. — p0 pravoslavnih praznikih bo N. Pašifi razčistil situacijo v vladi in svojem klubu. Ali bo rekonstrukcija vlade vsebovala samo resore radikalnih članov vlade, ali bo posegla globlje, danes še ni mogoče reči!
Radič zopet gov«ri.
V kolikor je' zapustil Radi« s svojim j ljubljanskim govorom dober utis, ga je zabrisal s svojimi govori v Mariboru. Med drugim je dejal v Mariboru (citati iz »Obzora«):
Prešern je Vraza naaval ta izdajalca lastnega naroda, toda PreSeren ai vedel, kaj je slovenski narod.«
»In veste, kaj je bila vaia Golgota, bil je to slovenski kmet, razpet med (dva razbojnika). Kreka in Korošca (»dva razbojnika« je Radič dementiral, toda njegovim dementijem danes pač 5e malokdo verjame. Op. urdn.)
»Dosedaj je bila vsa državna politika osnovana na tem, kdo bo dobil v roke vso oblast. Temu so služile vse stranke, temu je bil žrtvovan narod zadnjih sedem let (kot da je sedaj drugače op. uredn.).«
»Srednje šole in univerze so pomenile v Avstriji politično in nacijonalno vprašanje. Slovenci so imeli pravico do univerze, toda Avstrija jim je ni dala. No Avstrija je crknila, toda jaz tega nisem zakrivil.« (Verjamemo* op. uredn.).
»Niti ena univerza s« ne bo ukinila. Toda vse univerze na| sestavljajo eno univerzo. V Ljubljani je lahko najboljša rudarska šola na svetu. V Subotici ni treba, da napravimo karikaturo univerze na kateri je toliko dijakov, kolikor profesorjev. Profe-
sorji ne delajo nič, dijaki pa popivajo in se pretepavajo.« (Razumljivo je, da so te besede vzbudile na subotiški pravni fakulteti med profesorji in dijaki veliko razburjenje in da so profesorji zagrozili z obtožitvijo Radiča pred sodiščem, če se izjava ne prekliče tekom 10 dni. op. uredn.)
»Mi smo slovanska država in naša civilizacija je stara. Nas bi stroji in industrija zadavili, ker smo poljedelski narod. Drugače je pri Čehih. Njim industrija ni pokvarila samo rodbine, temveč tudi dušo.« (Na ta Radičev napad smo odgovorili že na drugem mestu op. uredn.)
Afera Lukinič pred parlamentom. Preiskovalni parlamentarni odbor je predložil narodni skupščini referat o aferi bivšega ministra dr. Lukiniča, kakor znano je bil svojčas sprejet v narodni skupščini predlog, da je preiskati, koliko je dr. Lukinič osebno zakrivil, da je bilo veleposestvo Thum— Taxis izločeno iz sekvestra. Thurn-Taiis je imel namreč dvoje državljanstev: nemškega in avstrijskega. Kot Nemcu je bilo njegovo veleposestvo podvrženo določilom o sekve-strih, kot Avstrijcu pa ne. Bivši minister Lukinič je priznal Thum-Taiisu avstrijsko državljanstvo in je bilo s tem veleposestvo obvarovano prodaje v korist državi. Po obširni razpravi v narodni skupščini je večina poslaneev glasovala za predlog, da se dr. Lukinič oprosti obtožbe v smislu zakona o ministrski odgovornosti.
Za štedenje. Predsedništvu kluba je 78 radikalnih poslancev predložilo spomenico, v kateri zahtevajo da se prične štediti z državnim denarjem. V spomenici se predlaga-
1.	^Redukcijo ministrstev od 18 na 12. Odpade naj ministrstvo za izenačenje zakonov, za agrarno reformo, za socijalno politiko, za vere in za pošte in telegraf. 2. Ukiniti oziroma reformirati je položaje državnih podtajnikov. 3. Reducirati je 28 odstotkov državnih nameščencev. 4. Državne . avtomobilne imajo na razpolago samo ministri. 5. Penzi-jonisti, ki so zdravi in nimajo polno doslu-ženih let, morajo zopet v službo. — Inter-pelanti eo mnenja, da bi se z izvedbo teh reform prihranilo 1 milijardo dinarjev.
Kongres demokratske stranke se je vršil v Beogradu, dne 12. t. m. Kongresu je prisostvovalo čez 700 delegatov. Predsedoval je kongresu poslanec Ljuba Davidovlč, ki Je v svojem političnem referatu 6tvamo in zmerno zavzel stališče svoje stranke napram vladi, zagotavljajoč, da so demokrati na strani politike, ki se vodi v duhu sporazuma. Dr. Voja Marinkovič je referiral na kongresu o vprašanju samouprav.
Konkordat. Naš poslanik pri Vatikanu dr. Smodlaka je odšel na dopust in se na svoje mesto skoraj gotovo več ne vrne. Razgovori, tičoči se ureditve odnošajev med Vatikanom in našo državo so se obnovili in je bil papeški nuncij Pelegrinetti ponovno v av-dijenci pri zunanjemu ministru dr. Ninčiču. Pelegrinetti je predložil posebno spomenico Vatikana, ki obravnava spor glede zavoda Sv. Jeronima.
Vojni dolgovi v Ameriki in Franciji. Po sklepu ministrskega sveta odpotuje prihodnje dni posebna delegacija pod vodstvom finančnega ministra Stojadinoviča v Washlng-
ton, kjer naj uredi odplačevanj« nalaga vo' nega dolga Ameriki. V d«lcga«ijl k« tudi Slovenec Shvegel. Naloga naša delegati]« b». (!a zaključi v Ameriki novo posojil« v ju* sku 200 milijonov dinarjev. Na potu v Ani« riko se ustavi naša delegacija tudi v Pari*«, kjer naj uredi odplačevanje našega vojaag« dolga Franciji, ki je poslala nait vladi prijateljsko noto, kjer povdarja, da vstraj« vsled težkih finančnih prilik M takejšajeM odplačevanju vojnega dolga.
{Beležke.
Cernu izmikanje? »Jutro« j« ponatisnil* dstavek našega članka »K edgoditvi ljubljanskih občinskih volitev« in »Narodai Dnevnik« je na ta ponatisk (ne na original reagiral). Ne vemo, ali j« piše« dotišnik vr-tic sploh čital naš članek v originalu, pribiti pa moramo, da se je bistvu vprašanja izognil. Mi nismo konstatirali niš drugega, ko da so gotove stranke in skupine iaposl«-vale odgoditev ljub. obl. volitev, k«r s« Julijo zanje zaenkrat še prešibke. »N. D«, pa je to odgoditev opraviieval « potrebo uvedbe čistega proporčnega volilnega r«da. V t« svrho se pa ni ničesar podvaelo, niti «• n« namerava podvzeti od strani gospodov, ki a« odgoditev dosegli. In to »N. D«, tudi dobro ve in vsled tega ni prav, da j« edgedi-tev upravičeval in prenehal s svojin klicanjem po volitvah v ljublj. obš. svet, ki |« biloza časa prejšnje vlade i«lo glasno. — Kar se pa tiče »Nove Pravde«, ki da aadnj« čase čudno piše, svetujemo »H. D«., da pregleda lastne kolone aadnjih svojih številk, pa bo gotovo našel še vse kaj bolj iudnega, posebno o vprašanju naše univerze.
HSS minister in SLS upravni svetnik. Klerikalni poslane« Kremiar j« naslovil na ministra za šume in rude vprašanje, kjer prosi za razna pojasnila « poslovanju Trboveljske premogokopne druibe. Kskpr j« vprašanje umestno, pa «e v«ndarle n« m*> remo ubraniti vtisa, da j« bilo «tavlj«n« predvsem zato, ker se vrše pravkar volitv« v delavsko zbornico in bi se SLS n« branila tudi glasov trboveljskih rudarjev, ft« idav-aaj preje bi lahko vprašal poslana« Kremžar ministra za šume in rude, kako in kaj je b T. P. D. In ie nekaj drugega bi bila modrejšel Poslane« Kremiar aaj bi vprašal ca poslovanje T. P. D. svojega «šjega somišljenika dr. Benk«viča, apravaega sratalka T. P. D., ki je getov« « vs«os t«m p«aUt, kar bi vsi radi ivedeli « Trboveljski. Poslanec Kremiar naj torej ae sprašuj« aajfraj HSS ministra, predn« s« ni p«g«v«ril • SLI upravnim svetnikam.
Slučaj. Na mariborskem shodu «« Je pra*
svetni minister kraljev« vlade neprijataljaki in žaljivo Izražal o ieikem narodu la e ministrskemu predsedniku CSR fivehlL — V istem času je iehoslovaški preaident M«*-saryk naročil, da ieikoelovaiki poslanik v Beogradu izroči kralju Aleksandru najvUkja odlikovanje CSR, kot poseben doku prijateljstva med našo kraljevino In teikosleva-ško republiko.
»Ce s« ta prav!« Na sestanek, kj«» M
je sprejela deklaracija o slovenski universri, so bila povabljena vodstva v«eh slovenskih strank. Sestanka so se tudi udelelili aastop-niki vseh slov. strank, le aocijalnih demokratov ni bilo. Sklicatelj sestanka je bil nate vprašan, še je povabil tudi socijalne demokrate. Sklicatelj je odgovoril, da jih je povabil, samo to ne ve, »če je na ta prave« naslovil vabilo. (Namreč socijalni demokrati imajo pet strank in 12 struj, ki so vsaka aa se posebna 6tranka in ena bolj oficijelna kot druga.) Menda zato tudi soeijalni demokrati niso podpisali deklaracije o univeral, ker ae navzlic iskanju ni moglo najti »ta pravih«!
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
Ljudska unlveria.
I. zvezek
Karl Ozwald
O potrebi socijalne - etiša« erijentaeije.
II. avexek Alojzija Stebi
Zaščita lanemarjene de«« la mladine.
III. zvezek
Dr. Alma Sodnik 0 vsgoji dekl«t
IV. zvezek
F. S. Finžgar 0 lepi knjigi
V. zvezek
Dr. Rado Kušej
Cerkev v luši prava la etika
VI. zvezek
Dr. Metod Dolen«
Kaj hoče m«dern« kaienike prava
VII. zvezek Jos. Wester
0 naši srednji i«U
VIII. zvezek
Ing. Jaroslav Foerster 0 strokovnem šolstva!
Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pi smeno naročajo pri Zadrulni knjigarni, r. z. a o. a. v Ljubljani.
Stran 4.
»j«yi Mima
Stev. 5t.
Navodila za volitve v Delavsko zbornico.
Ker so volitve v delavsko zbornico že razpisane in sicer z dnem 5. deceni--bra t. 1. se nam zdi potrebno podati v naslednjem volilcem natančna navodila za te volitve. Naše podružnice in vsi naši člani naj ta navodila izrežejo in jih dobro prouče. Predvsem je važno vedeti
kdo ima pravico voliti?
Volilno pravico imajo vsi oni dela v-ci in nameščenci, ki so bili dne 5. decembra t. j. na dan razpisa volitev, zavarovani pri okrožni bolniški blagajni, pri bratovski skladnici ali pri oni zakonito priznanih bolniških blaganj in je njih zavarovana mezda bila večja od 5.26 Din ali ki plačujejo skupno prispevke za bolniško zavarovanje mesečno 7.20 Din ali ki spadajo najmanj v VI. razred bolniškega zavarovanja.
Vsi taki imajo volilno pravico brez ozira, da li so strokovno organizirani ali ne.
Smejo pa tudi voliti oni, ki spadajo pod zakon o zavarovanju in bi morali biti zavarovani, pa niso, ker jim delodajalci garantirajo dajatve v slučaju bolezni in sicer vsaj v izmeri zakonite bol-niščine. Vsi taki morajo doprinesti dokaz, da so bili dne 5. decembra usluž-beni in potrdilo delodajalca, da jim garantira plačo v slučaju bolezni. Ako niso v volilnem imeniku, smejo s takimi potrdili zahtevati vpis.
Kdaj se lahko reklamira?
Od 26. decembra do 4. januarja 1926 bodo razgrnjeni pri volilnih edinicah volilni imeniki. V tem času sme vsakdo zase ali za drugega pregledati ali prepisati volilni imenik in zahtevati zase ali za drugega popravo istih. Vsakdo, ki je bolniško zavarovan, naj zato od 26. decembra pa do 4. januarja pogleda v ' svojem okraju volilni imenik in se prepriča, če je vpisan. Ce ni, naj se takoj vreklamira. Za popravo mora imeti potrdilo delodajalca, da je bil 5. decembra res uslužben.
Za kraje, kjer ni volilnih edinic, naj naše podružnice in posamezni zaupniki napravijo seznam vseh naših članov in se prepričajo, če so v volilnem imeniku.
Kako se izvrši poprava imenika?
Če kdo, ki ima glasovalno pravico, ni vpisan v volilni imenik, mora zahtevati ustmeno ali pismeno pri organih zavarovanja, kjer je imenik razgrnjen, da se ga v imenik vpiše. Ko predloži tako zahtevo mora doprinesti dokaze, ki obstoje iz potrdila delodajalca, da je bil 5. decembra uslužben. Če hočemo koga izbrisati, je prinesti dokaz, da 5. decembra ni bil uslužben.
Za vsakovrstne reklamacije se obračajte na naše krajevne volilne odbore, ki vam bodo dali vsa potrebna navodila, ki jih prejmejo od glavnega volilnega odbora iz Ljubljane.
Kandidatne liste pa smejo postaviti le strokovne organizacije in sicer samo
one, ki so bile na dan razpisa volitev vpisane v register strokovnih organizacij pri delavski zbornici.
Kandidati in sto volilcev, ki podpišejo listo, morajo biti člani strokovnih organizacij.
Kdo sme kandidirati?
Kandidirati sme vsak volilec, ki je star najmanj 25 let in biva leto dai t območju zbornice.
Kako se roli?
Voli se potom glasovnic in sicer osebno ali po pošti. 5. januarja se bodo razposlale glasovnice. Kako se jih izpolni in kako odda bomo še poročali. Vsi naši člani in zaupniki naj se strogo drže navodil, ki jih bodo v tem oziru prejeli.
Kdaj se voli?
Voliti se prične dne 2. februarja ob 8. uri zjutraj in se bo lahko volilo do 7. februarja do 6. ure zvečer. Že naprej pa opozarjamo naše člane in zaupnike, da poučijo volilce, naj ne čakajo zadnjega dne. Vsi naj volijo po možnosti takoj prve dni. Kdor bo volil po pošti, naj voli pravočasno, da prejme volilni odbor sigurno do 7. februarja glasovnico. Po 7. februarju došle glasovnice se ne bodo upoštevale.
V Mariborski oblasti:	Celje,	Štore,
Maribor, Ptuj, Gornja Radgona, Konjice, Murska Sobota, Slovenjgradec, Šoštanj, Guštanj, Mežica, Velenje in Mislinje.
V ljubljanski oblasti:	Ljubljana, Kamnik, Logatec, Kočevje, Novomesto, Krško, Rajhenburg, Laško, Zagorje, Trbovlje Hrastnik, Litija, Št. Janž, Kranj, Tržič in Jesenice.
V navedenih krajih so volilne edi-nice okrožni uradi za zavarovanje delavcev ali Bratovske skladnice, pri katerih bodo imeniki razgrnjeni.
Volilci naj torej v svojem najbližjem kraju pogledajo imenik in se prepričajo, če so vpisani. Kdor tega sam ne more storiti, naj prosi kakega našega člana ali naš krajevni volilni odbor, ki poskrbi za pregled imenika.
Končno opozorilo.
Opozarjamo vse naše odbore, zaupnike in člane, naj pazno prečitajo ta, kakor tudi vsa nadaljna navodila, ki jih bomo priobčevali v »Novi Pravdi« in javljali potom okrožnic in dopisov.
Poučite vsakogar, ki prejme glasovnico, da jo ne izroči nikomur, ki mu ni znan kot naš zaupnik. Naši odborniki, zaupniki in člani naj v svojem okolišu poberejo od vseh naših volilcev glaso\-nice, katere bodo potem skupno oddati ali odposlali na krajevne volilne edini-ce. Strogo pazite povsod na goljufije in vsak tak poskus naznanite centrali v Ljubljani. Za vse in vsakogar pa veljaj: delaj po navodihi centrale in krajevnih volilnih odborov.	Tajništvo	USSZ.
ki se je pred leti izselil iz Dunaja, ni bilo | je. Na shod sta prišla brata senator Klouda
nikogar, ki bi ga mogel nadomestiti v po polni vrednosti. Drug udarec je zadel organizacijo s premestitvijo tajnika br. Klatila v Prago..
Dosti češke delavske mladine je tudi v socijalnodemokratičnih in komunističnih mladinskih organizacijah, ki so v Avstriji zelo močne. Tekom zadnjih mesecev se je pričela akcija za kooperacijo vseh treh mladinskih organizacij. V naših vrstah j'e bilo za ta načrt mnogo razumevanja in se je povdarjala potreba za sporazum, na podlagi katerega bi mogla vsa socijalistična mladina v gotovih slučajih enotno nastopati v svrho zaščite skupnih interesov. Komunisti pa so se tudi pri tej priliki pokazali kol neiskreni demagogi, ki so hoteli tako skupno fronto izrabiti za ojačanje lastnih vrst v škodo češke soci-jalistične mladinske organizacije. Iz teh poskusov so nastali zgoraj omenjeni spori, ki so so na konferenci rešili.
V nedeljo zvečer sem posetil najmočnejšo »odbočko« (jednoto) česl. soc. mladino na Dunaju v X. okraju- Mala sobica, primitivno opremljena in toplo zakurjena, to je gnezdo te marljive organizacije. V sobici sta dve dolgi mizi in omara, stene pa so okrašene z slikami Klofača, Pulpana, Sebka, Husa, z raznimi socijalističnimi gesli itd. — V predsobi, kjer se nahaja lepa knjižnica mladine, so mi pokazali omarico, ki jo je napravil za organizacijo pokojni brat Pulpan.
Sobica je bila polna bratov in sester. — Igrali so halmo, šah, damo in druge družabne igre, čitali časopise in knjige, zopet drugi so debatirali. Bili so sami inteligenti, vedri obrazi. Moj prihod so navdušeno pozdravili, spraševali me, kaj delajo bratje in sestre v Jugoslaviji in mi naročili, naj jim sporočim pozdrave. To naročilo s tem izvršujem. Gorko, prijetno mi je bilo med njimi in od tu sem odnesel najlepši in najglobejši utis s svojega bivanja na Dunaju.
X. okraj (Favoriten) je izmed vseh dunajskih okrajev najbolj češki. V tem okraju ima tudi češka narodnosocijalistična stranka svojo najmočnejšo krajevno organizacijo. V soboto, 12. t. m. se je vršil v dvorani češke pivnice shod omenjene krajevne organizaci-
in poslanec Špatny iz Prage. Seveda sem tudi jaz kot jugoslovanski narodni socijalist moral nastopiti. Govoril sem prvi, deloma v slovenskem, deloma v češkem jeziku. Tudi tu se je pokazalo, da jugoslovansko - češka vzajemnost ni prazna fraza, marveč, da je postala že čustvena zadeva obeh narodov. Navdušeni vzkliki naši stranki in Jugoslaviji so prhajali iz srca čeških delavcev, ki so se v tako velikem številu udeležili shoda. Pa vrnimo se k mladini.
Osrednje tajništvo se nahaja v prosto_-rih češkega vajeniškega zavetišča v Her-klotzgasse 27 v XV. okraju. To v orientacijo onim bratom in sestram, ki bi slučajno ke-daj potovali na Dunaj. Oficijelne uradne uro so od 7.. do 9. zvečer, večinoma pa je tajništvo vse popaldne, včasih tudi dopoldne odprto. Tu posluje administrativna	tajnica
sestra Mana Kratochvilova, zvečer	in ob
praznikih pa najdete tu brate Bilka, Hans-manna, Lokvenca, Šenka (bivšega predsednika in našega znanca z našega predlanskega kongresa), Matla, Podhajskega, ki.načeluje skautom, in druge. Tajništvo obstoja iz treh prostorov, predsobe, pisarne in čitalnice. Skromno sicer in proletarsko	opremljeno, vendar pa razvid iš iz vsega,	da se
marljivo dela.
Težko sem so ločil od njih. Tu, med to mladino, ki se' zaveda svoje naloge za bodočnost človeštva, med to mladino, polno idealov in veselja do dela — sem se čutil v svojem elementu.
Vrnil sem se v domovino z zavestjo, da je naša pot še dolga, zelo dolga. Da bo treba Se mnogo, mnogo dela, predno bomo v razumevanju teocijalizma in njegovega pomena za bodočnost človeštva tako daleč, kakor naši bratje na severu.
Vrnil pa sem se zaeno z zavestjo, da je pravilna naša pot, na kateri moramo vztrajati za vsako ceno! — B. Kozinc.
*
Jesenice. Na Stefanovo, dne 2(5. t. m. priredi tukajšnjo »Bratstvo« plesno veselico v prostorih g. Fr. Kobala (Pri Vipavcu) na Savi. Sodeluje lastni tamburaški kvintet. — Vsi prijatelji c!e\ ' pke mladine dobrodošli.
tedenske vesti.
Mladinski vestnih.
Konferenca češkoslovaške socijalistične mladine na Dunaju.
Konferenca češkoslov. socijalistične mladine na Dunaju se je vršila dne 13. t. m. v češkem Narodnem domu v 15. okraju kot nadomestilo za glavni zbor, ki se sicer vrši vsako drugo leto. Zastopanih je bilo 8 dunajskih organizacij z 85 delegati. Podpisani sem zastopal na konferenci jugoslov. nai. boc. mladino, za bratsko organizacijo v CSR pa je bil navzoč brat dr. Neumann iz Prage.
Konferenco je otvoril in vodil br. Bilek, ki je eden najboljših delavcev v organizaciji. Po otvoritvenih formalnostih so bili prečitani številni pozdravni dopisi, navzoči delegati strankinih organizacij pa so konferenco pozdravili v krajših govorih. Pisec tega članka je pozdravil, navzoče brate in sestre v imenu jugoslovanske narodno socijalistične mladine. V daljSem govoru je očrtal zgodovino razvoja socialističnega po-kreta med jugoslovansko proletarsko mladino. Dimaj je za nas važno mesto, ker je v njem začel svoje apostolsko delo Karel Pulpan, M je danes nevidni idejni voditelj jugoslovanske narodnosocijalistične mladine. Pulpan predstavlja najintimnejšo * vez med slovansko delavsko mladino.
Govornik je bil pozdravljen z velikim navdušenjem, ki se kar ni hotek) poleči.
Sledila so poročila o delovanju organizacije. Statistika članstva je bila točno po dana, ravno tako so bila izčrpna poročila tajnika, blagajnika in administracije mladinskega glasila, ki so jih prečitali brat Ha^smann, br. Trunec in s. Kratochvilova. So to vzorni funkcijonarji, kakoršnih bi mi potrebovali v naših organizacijah.
Referat br. dr. Neumanna o kulturnih nalogah socijalistične mladine je bil vsebinsko izredno globok in retorično popoln. Tako zna govoriti le brat Neumann. Z globokim prepričanjem, s sugestivno silo, ki te popolnoma prevzame. Čutiš, kako mu prihaja vsaka beseda iz srca, čutiš gorkoto njegove ljubezni, ki izvira iz najplemenitejših čustev plemenitega človeka. —
Govoril je o etičnih, temeljih narodnosoeija-lističnega pokreta, o vstvarjanju novega človeka, prostega egoizma in neiskrenosti, o novi človeški družbi bratstva in ljubezni. — Brat Neuman je pravi narodni socijalist v vsem svojem mišljenju, dejanju in čustvovanju. Brat Neumann je drugi Pulpan. Zato ga njegova mladina obožuje.
0 tisku je poročal urednik br. Lokvenc. Organizacija izdaja svoje glasilo »Boj«, ki izhaja mesečno na 10 straneh. List je dobro urejevan. Prinaša idejne članke, poročila o delovanju organizacij, objavlja pa tudi leposlovne prispevke članov. Kot prilogo ima glasilo zveze avstrijskih »Skautvi volnosti« (narodnosocijalistična skautska organizacija) Priloga ima naslov »Junak«.
Volitve novega vodstva organizacije so potekle mirno, predložena kandidatna lista je bila soglasno sprejeta. Predsednikom je je bil izvoljen br. Neubauer, ostale funkcije pa so sprejeli večinoma stari odborniki.
Na konferenci so se pojasnili in uredili v splošno zadovoljnost tudi nekateri spori, ki pa niso izvirali iz osebnosti, marveč iz idejnih razlogov oziroma iz različnih mnenj glede taktike vodstva organizacije.
Konfereca se je zaključila s proletarsko himno.
Omembe vredna je disciplina češke delavske mladine. Vsi delegati so vztrajali od 9. dopoldne do zaključka ob 1. popoldne na svojih mestih. Dasi je bila konferenca v gostilniškem lokalu, se ves čas ni pilo, ne kadilo. Skauti so se udeležili zborovanja v kroju. Vsi referati so bili eksaktno podani, debate živahne, toda dosledno stvarne. Razpravljalo se je strogo parlamentarno. Navzočih je bilo tudi mnogo sester. Medse bojno občevanje med članicami in člani je prisrčno, toda taktno do skrajnosti. V tem oziru bi se mogli mi od njih marsikaj naučiti.
Organizacija češkoslovaške socijalistične mladine na Dunaju je v zadnjem času številčno nazadovala. Vzrok leži v dejstvu, da po odhodu bivšega predsednika br. Starega
— Vesele božične praznike želi vsem naročnikom, prijateljem in so-trndnikom
uredništvo in upi'ava »Nove Pravde«.
*
— Sej* upravnega odbora OUZD. V sredo 16. t. m. se je vr&ila seja upravnega odbora OUZD skupno z odborom Zveze blagajniških zdravnikov Na seji se j* predvsem razpravljalo, kako znižati stroške za zdravnike in lekarne, ker • so po ugotovitvah uprave narasli preko proračuna. Kako potrebna je bila seja, je pokazala razprava, katere so se udeležili člani upravnega odbora, člani odbora zdravnikov in ravnatelj, ker se je pri izmenjavi misli povedalo marsikaj, kar je za socijalno delovanje velike važnosti. Zelo hvalevredna je bila izjava predsednika zdravnikov dr. Zajca, ki je obsodil vse one zdravnike, ki nimajo pred očmi interesa zavoda, in vsled česar je bil proračun prekoračen. Obljubil je, da bodo zdravniki roko v roki z upravo storili vse, da se taki slučaji odpravijo in da se socijal-nemu zavarovanju zasigura boljša bodočnost. Ker pri OUZD ne zadošča, da pridejo do izraza želje zastopnikov delodajalcev in delojemalcev, temve* je zelo potrebno, da ce vpošleva tudi tretji faktor, to so naši zdravniki, pozdravljamo skupno delo vseh teh tren faktorjev.
— Nova socijalna ustanova. »Uradni (list« št. 111 prinaša pravilnik najnovejše socijalne naprave z a zaščito mater, dojenčkov ter malih otrok do vstopa v šolo. Naloga faktorjev te ustanove bo, brezplačno preiskovati v družinah vse okolnosti, ki se nanašajo na gojo otrok, dajati materam nasvete, zdraviti njih in deco, voditi zazname in razno statistiko ter sestavljati poročila in predloge ministrstvu zdravstva. — To je pač ena najpotrebnejših socijalnih naprav, samo če bo poslovala v duhu časa in potrebe. Dobro bi bilo, da se naše ljudstvo s tem pravilnikom do dobra seznani. Zato bi bilo želeti predavanj o tej stvari po celi državi.
— Naše trgovinske pogodbe. Govori se, da se bodo kmalu pričela pogajanja za trgovske pogodbe s Češko, Francijo, Anglijo, Nemčijo in končno z Albanijo.
— Znižanje obrestne mere. Nekateri denarni zavodi so že znižali obrestno mero tudi za posojila na 8—10 odstotkov, ter temu primerno tudi mero obresti za vloge.
—• Gibanje železničarjev v Nemčiji. — Železničarji v Nemčiji so stavili prometnemu ministru zahtevo za zvišanje prejemkov. Vlada je uvidela upravičenost zahteve, toda z ozirom na slabo finančno stanje v državi zahtevam v polni meri ni mogla ugoditi. Pričela so se pogajanja z zastopniki železničarskih organizacij, ki pa niso dovedla do pozitivnih zaključkov. Železničarji se posvetujejo, kaj bi storili. Ni izključeno, da pride do komplikacij in do stavke. Organizacija ima sicer izborno osobje, toda komunisti jim delajo tudi tam zgago.
— Božičnica uradnikom v Nemčiji. — Kljub težki gospodarski krizi je nemška
vlada za Božič svojim uslužbencem naklonila božična darila v obliki četrtine oziroma ene petine mesečne plače.
— »Izplačajte uradništvu dolg ali pa
 odstopite!« — Tako je zapisal zadnji
»Naš Glas«, glasilo javnih nameščencev. Cisto prav je imel. Čudno se nam zdi samo, da tega klica nismo culi tudi že poprej, kaiti vse domnevanje vlade so to zaslužile. Zali-bog, da bo vsak tak klic brezuspešen in vsaka akcija iluzorna, dokler ne bodo uradniške organizacije postale drugačne, kot so danes.
— Spolne bolezni v Rusiji. — V Moskvi se je vršil zdravniški kongres, na katerem so bili podani med drugim tudi statistično podkrepljeni referati o spolnih boleznih, zlasti o sifilitiki. V nekaterih gubernijah je ta bolezen tako razširjena, da je 15 odstotkov prebivalstva okuženega.
— Ljudsko Štetje v Rusiji. Vlada je odredila, da se v letu 1926 izvrši ljudsko štetje, kar bo stalo nad 7 milijonov rubljev.
— V jetnišnici zmrznil. V osiješki jet-nišnici je te dni ponoči zmrznil neki kaznjenec, več drugih pa je ozeblo in zbolelo. V jetnišnici v tej hudi zimi niso kurili. — Brez komentarja.
— Poštna tatvina. Znano je, da so tudi pri nas prišli na Bled na pošti Taznim denarnim tatvinam. Obdolženi in obsojeni so bili celo naši ljudje, akoravno jim tatvine niso mogli dokazati, kljub temu, da je bilo evidentno ukradeno drugje. Sedaj pa so vendar prišli taki tatvini na sled v Milanu, kamor je prispelo z vlakom T-P več vreč pisem, med temi tudi ena za Ljubljano, v kateri je bilo 600 priporočenih pisem. Organizirana družba je vsa pisma odprla in izropala. Prav, da se kaj takega ugotovi. Stvar prizadetih krogov je, da napravijo tudi na mednarodnih poštah red.
— To je pa preveč! Pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ima zavarovane državna uprava tudi dnevničarje, za katere je plačevala pripadajočo zavarovalnino. Sedaj pa hoče imeti država dnevničarje zastonj zavarovane pri okrožnih uradih, to se pravi, na račun zavoda in delavstva! Škandal!
 Odredbe za finančno stražo. Za finančne stražnike je izdana odredba, da ne smejo služiti pri oddelkih v krajih, kjer so stražniki doma, oziroma kjer so doma njihove žene, — Stražnik mora tedaj proč od doma. Ce je to brezpogojno potrebno, je res vprašanje.
— Nečuveno postopanje z jugoslovanskim novinarjem. Fašistovska mafija je izgnala iz Italije jugoslovanskega novinarja Krijeviča, ki se je mudil v Rimu kot poročevalec »Večernje Pošte«. Neke noči so vdrli fašisti v Krijevičevo sobo. Pozvali so novinarja, da mora takoj oditi z njimi na kolodvor, kjer je moral kupiti vozni listek za Francijo. Povod temu incidentu je bil fašistom neljub članek v »VečemjL Pošti«. Novinar je bil imejitelj več italijanskih odlikovanj izza svetovne vojne, katere je .pa italijanskemu kralju takoj ■vrnil, ko je prišel preko meje. Prav je storil!
— Socijalno zavarovanje v Italiji. V
tem pogledu je bila »kulturna« Italija od nekdaj ena izmed zadnjih. V časih, ko je v drugih zapadnih državah to najvažnejše socijalno delavsko vprašanje proniklo, Italija o tem ni hotela nič slišati. V letu 1890 so komaj uvedli neko skrpucalo delnega, fakultativnega zavarovanja, pri čemur je ostalo dolgo vrsto let. Leta 1895 je neka parlamentarna* komisija sicer predlagala sprejem in uvedbo zakona za obligatorno zavarovanje, reakcijonarni parlament je predlog zavrnil. Tako še do danes nimajo ničesar prida. Zato so jim bile naše bivše bolniške blagajne v zasedenem ozemlju trn v peti ter so jih sedaj konečno odpravili. Izdan je že odlok, da morajo te delavsko ustaiove s 1. januarjem 1926 prenehati s svojim delovanjem. Naše delavstvo zgubi sedaj 5e to, ltar je imelo ter bo v slučaju bolezni izpostavljeno najhujši bedi in pomanjkanju. — Lepo božično darilo je dobilo naše delavstvo tam preko!
— Iz verske mržnje. V južni Franciji se je pripetil ta-le slučaj:	Mlad fanatičen anarhist je v svoji bolni, zagrizeni prenapetosti sklenil, da mora umoriti enega duhovnika. Nekega dne je srečat vračajočega se mladega duhovnika pri svojem opravilu, ko je nesel nekemu bolniku zadnja tolažila. Anarhist ga na samotni poti napade z revolverjem ter ustreli najprej njega in nato še sebe. Duhovnik je bil na mestu mrtev, anarhista pa so 5e pripeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Duhovnik je bil v svoji župniji zelo priljubljen.
— Hajduški proces se vrši v Cetinju, kjer se zagovarja 23 črnogorskih hajdukov faradi 27 umorov in mnogih poškodb, ter zaradi poizkusov prevrata v svrho uposta-vitve prejšnjega'režima.
— Politična »svoboda« v Italiji. Pro-slo nedeljo se je vršilo v Trstu zborovanje italijanskih republikancev iz novih krajev, ki-so zborovali v neki restavraciji. Med zborovanjem pa so jih presenetili policaji ii karabinerji, k so s silo vdrli v dvorano, ter kratkomalo zborovalce aretirali. Zopet nov dokaz o prelepi, svobodni »blaženi Jtaliji.«
— Nerazumljivo. Naša reparacijska komisija je naročila v Nemčiji nov železni most na račun reparacij, ki bi se naj zgradil preko Donave pri Novem Sadu. Železni materijal je bil že na stavbišču in gradnja se je pričela. Nastal pa je spor med nemško tvrdko in reparacijsko komisijo, katerega niso znali izravnati. Zato je tvrdka ustavila delo in zopet odpeljala materijal.
In Novi Sad bo še nadalje brez potrebnega mostu. Kje je kaj takega mogoče?
— Drugod sneženi zameti, pri nas dež.
Po južnih krajih države od Zagreba dalje so prošli teden dobili ogromno snega, tako da je bil ustavljen promet na železnicah. Poleg tega je pritiskal hud mraz in burja je nosila sneg v velike zamete. V vasi so silili volkovi kar v tolpah. Tako so na Prestra-neku na Krasu blizu Sent Petra neko noč naskakovali volkovi postajo, predvsem skladišče. Pa tudi po drugih notranjskih krajih se pojavljajo volkovi in delajo škodo. V Dalmaciji. Bosni ter Hercegovini, Slavoniji, Hrvatskem in Srbiji pa je volčje nadlege še veliko več. V neki okoliški vasi blizu Sinja v Dalmaciji je zmrznila cela čreda 160 ovac s pastirjem vred. Vsled nastalega sneženega meleža se čreda ni mogla vlniti domov in je prenočila v zasilni staji in tam tudi končala. Prav tako huda zima je nastopila tudi v Italiji, kjer so zaznamovali v dolini Pije-monta do 30 stopinj mraza in je več oseb zmrznilo. Snežena vihra pa je divjala tudi v Nemčiji, kjer je padlo ponekod do 3 metre snega in je bil železniški promet nekod popolnoma ukinjen. — Nasprotno pa je pri nas v Sloveniji nastalo popolnoma južno vreme, sneg se taja in obenem pada nepretrgoma dež. Ta istočasna vremenska razlika je jako čuden pojav ter jo je pripisovati edino morskim tokovom. Seveda bo ta široko trajal samo par dni, in niso za Božič izključena presenečenja.
— Ustreljen general. V Rusiji je bil od vojaškega sovjetskega sodišča obsojen na smrt general Bogdanicki s svojo ženo in adjutantom zaradi veleizdaje. Sodba se Je že izvršila v Taškentu.
— Novi italijanski tiskovni zakon je pravo zrcalo fašistovske reakcije. S tem zakonom je ubita še ona svoboda, ki so jo 'imeli doslej novinarji še vsaj na papirju, t — Kriza v Nemčiji. V Nemčiji je sto-fpila gospodarska kriza v nevzdržljv Stadij, ,dela zmanjkuje in po nekod je zavladal /popoln zastoj. V Berlinu znaša število brezposelnih več stotisočev. Med delavstvom je zavladalo grozovito pomanjkanje tako, da ljudje ne morejo več živeti. Samomori iz obupa se množe in jih beleži kronika kar po 10 na dan.
— Nesreče z letali. Pretečeni teden zaznamuje aeroplanska kronika zopet dve nesreči. Na zagrebškem letališču se je name-
RRGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS-
ARGUS
ARGUS-
je naš najboljši domaji informacijski zavod.
Ima v vseh krajih zanesljive zastopnike.
obveJfa o »sem, zlasti o Imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb
ove informacije so vedno točne, Izčrpne In hitre.
se nahaja v Vuka Karadžida ulici 11
Beograd.	.
ov telefon Je 6—25, njegov brzojavni naslov Argus.
sStev. 51.
»rovi nrivsx<
Strma K.
raval 13. t. m. spustiti na tla neki francoski aeroplau, ki je plul iz Novega Sada v Pariz. V gosti megli je zadel s krilom ob neko drevo ter se je letalo pri tem močno poškodovalo. Druge nesreče ni bilo. — Težka nesreča se je pripetila 11. t. m. v Ko-toru, kjer je vsled defekta pri motorju letalo odpovedalo in padlo v morje. Letalo je bilo last naše vojske. Slovenski mornarji Jože Zupančič, Gvardijan Franc in Julče Petrič so smrtno ponesrečili. Škoda naših fantov in dragocenega aparata.
— Karambol na Lescah so doživeli 15. *• ni. Jeseniški brzovlak je zavozil na postaji Lesce v stoječi tovorni vlak, ker je bila kretnica za tir, na katerem je stal tovorni vlak, baje odprta. Strojevodja brzo-vlaka je v zadnjem trenutku opazil nevarnost, zmanjšal brzino lokomotive ter tako Preprečil večjo nesrečo. Poškodovanih je samo par vozov tovornega vlaka, potniki v osebnem vlaku pa so doživeli precej strahu. — Nekaj- dni prej je bil sličen karambol v Zalogu. Trčili sta dve lokomotivi. Razbitih je več praznih tovornih vagonov.
— Sani z motorjem sta v Solnogradu skonstruirala mladeniča (ključavničar in mizar). Sani so preizkusili in funkcionirajo izborno, še malenkostne izboljšave in izum bo patentiran. Tako dobimo prav kmalu avtomobile na saneh.
— Tihotapstvo cvete še vedno po malem tudi ob štajerski meji. V Mariboru so dobili pri neki ženski skritega 40 kg saharina in večjo množino vžigalic, ki jih je utihotapila čez mejo |organizimna družba.
Mačjo meso za restavracijo. V Lisa-boni na Portugalskem se je pri belem dnevu na ulici pojavil neki možakar z vrečo na hrbtu. Ker je bil po obrazu in rokah oškropljen s krvjo in pravtako tudi vreča, ga je stražnik ustavil, izprašal ter mu pregledal tudi njegovo vrečo, v kateri je našel več ubitih mačkov. Mož se je dolgo branil povedati kako in kaj je z mačkami. Ko-nečno je vendar moral povedati za naslov restavracije, kateri je stalno dobavljal to blago. Sicer je bil njegov posel malo neroden in včasih tudi kočljiv, pa se mu je vendar moral dobro obnesti. Ljubitelji in ljubiteljice muck so sedaj izven nevarnosti za Svoje živali, toda znani restavrant je ob svojo špecijaliteto.
^an*ek ustrelil svojega brata.
nadnu pri Dunaju se je pripetil nesrečni slučaj vsled neprevidnosti starišev, da je 5 letni-deček ustrelil svojega 16 letnega bratca. Starejši fant je nakladal v peč dr-va, njegov 5 letni bratec pa je med tem opazil v kotu skrito lovsko puško, kamor jo je nabasano spravil oče. Fantiček vzame puško in pravi: »glejte, jaz znam tudi streljati«, drži puško proti peči, napne petelina, siproži in njegov brat se zadet zgrudi m izdihne. Vse se je zvršilo skoro v trenutku. — Orožje in vžigalice pred otroci pod ključ.
— Brezžična oddajna postaja r Zagrebu.
Po vesteh iz Beograda dobi Zagreb v teku leta 1926 brezžično oddajno postajo. Kaj je s projektirano brezžično postajo v Ljub-jani pri Domžalah, se ne re.
Ljubljana.
— Ženam, organiziranim v NSS. so bila od Ipripravljalnega odbora »Zenskega |Po-!;reta« poslana vabila na ustanovni občni zbor »ženskega Pokreta«, ki se vrši 2. januarja 1920 ob pol 4. uri popoldne v sejni
vorani ljubljanskega magistrata. Društvo . vers to in politično nevtralno in ima lep ... 120 raze vati ženo in skrbeti za dosego 1 ovi i državljanskih pravic. Tako dru-s vo, obstoječe v Beogradu, je preprečilo ze mnogo nameravanih kršitev ženskih Pravic. Le potom organizacije dosežejo žene svoj cilj, zato naj ne pozabijo, kaj je njihova dolžnost. Žene naj o ustanovnem t . • T zboru obveste tudi svoje znanke, J1 pripeljejo čim več s seboj.
K 7" ^°*** P0** kostanji. V Ljubljani so na rakovskem nasipu zopet deložirali stran-
llh * >Vec*re< 8 pohištvom pod kostanji. °ga družina bo imela slab božiči T °vro Tepina. — V Ljubljani je ne-nac orna umrl živinozdravnik in šef živinske yO uce ter podkovske šole v Ljubljani, ki bo
spominih' S° ^ ^ozna'* ostal v najlepšem POd^Jtaff	™*i.t"»t»i
— Ceno »padajo«. 0d početka tega meseca sem rastejo cene moki, vsled čes£ se draži tudi kruh. Trgovci zatrjujejo, da
fhJ0*V8ak0letni naravni Pojav, toda naš ne nčIUi minister o tem pojavu menda nič
znižlnje8i7. “ 116 PriPrav,>al naCrtov “
bencem	aBlniskih doklad držav. usluž-
ditnn •	k* S‘an7a,li8k° vprašanje. Kredom oh' T	T	>M°imir< je povo-
S“,,s' P™”1"'’® MM..™ nLiJa
" .P°ifb,n0 T*"*« v kateri
ministra opozarja, kako vazno je, da se sta novanjsko vprašanje obdeluje tudi v 80bi
— Stanovanjsko vprašanje v občinskem »vetu. Po preteku menda že 4 let je prišlo v torek dne 15. t. m. vendar enkrat tudi stanovanjsko vprašanje na dnevni red. Pa tudi n”.POt le mimogrede in le na pritisk javnosti I ‘ om dru§tva stanovanjskih najemnikov, ki je or smo že poročali, na javnem shodu s eni o mestni občini predložiti načrt za stavbni davek. Klerikalnim kolovodjem, zna-*un sovražnikom najemnikov, je bilo sicer
silno nevšečno, da so 89 morali mimogrede pečati tudi s takim vprašanjem, kakor je stanovanjsko vprašanje, ki jim je toliko neljubo, da je bilo to posebna točka, glede katere so se strinjali z bivšim županom g. Grčarjem, ki se je kakor znano, izogibal dela na tem malo hvaležnem polju. V tem ga je tudi krščanski socijalist dr. Leskovar v polni meri nasledoval. Kakor g. Grčar, tako tudi g. Leskovar po pol leta ne reši aktov, ki količkaj diše po temeljiti odpomoči stanovanjskega vprašanja. Društvo najemnikov sicer ni nič drugega doseglo, prisililo pa je klerikalne veljake, da so morali to vprašanje dati na dnevni red javne seje. Med tem so pozabili, da so pred 3 meseci svečano obljubili, da skliče župan za stanovanjsko vprašanje posebno sejo, kjer se bo razpravljalo samo o temu vprašanju. Da bo predlog na jemnikov odklonjen, to se je že naprej vedelo. Vpeljava novih davkov je najmanj priporočljiva ravno ob tem času. Društvo najemnikov bi bilo pametno storilo, ako bi bilo vpoštevalo praktičnejši načrt zadruge »Mojmirc. Pa v Mariboru je že tako, da hoče biti vsak Mesija tudi v stvari, ki je ne razume. No, v občinskem svetu je stanovanjsko vprašanje bilo hitro rešeno. Po-ročevacu odseka, g. dr. Jerovšku se ni zdelo vredno niti površno Citati* načrt najemnikov. izrazil je le, da se v tej obliki ne more nikdar uveljaviti. — Obč. svetnik Ba-hun je s praznimi besedami utemeljeval predlog. Obč. svet. Tumpe je predlagal inozemsko posojilo ter kritiziral stanovanjski urad, ki ne vrši zakona radi zidanja. — Zupan je ugovarjal, da bi se moglo dobiti inozemsko posojilo. — Obč. svet. dr. Fa-ninger je predlagal izvolitev posebnega stanovanjskega odseka ki naj to vprašanje »študira« dalje. Delavske družine v ostri zimi na cesti, pred nami je 300 deložacij, a gospodje v občinskem svetu »študirajo« stanovanjsko vprašanje.
— Ali smo že ljudje. Več delavskih družin v Mariboru in okolici je deložiranih in posamezne prezebujejo z malimi otroci na cesti, dokler ne najdejo kakšne šupe, da imajo suj streho nad seboj. Sveta dolžnost občine bi bila, da bi bila že zdavnaj za take slučaje zgradila stanovanje (pribežališče) za silo. Povod za to prvo in človečansko dolžnost nema para, nema srca, nema smisla. Pet sto let je bila županova soba dobra, zdaj ko je taka splošna denarna kriza, zdaj mora biti preurejena, pa naj tudi stane 100.000 Din, za kar bi se lahko zgradili dve lični delavski hiši. Od društva najemnikov, od zadruge »Mojmir«, od stanovanjske borze »Marstan« — to so tri pribežališča brezstanovanjcev — »dežuje« prošenj in apelov na občino, župana, občinski svet, naj občina tem revežein preskrbi za silo bivališče (barako). Nihče na magistratu se ne zgane. Zadnji čas so nekateri apelirali že na knezoškofa Karlina, naj bi on že iz verskega stališča (ker silno trpi morala in vera) započel tudi v cerkvi z akcijo za od-pomoč največjim revežem. Kaj še! Vestfe, kaj se je zgodilo? Škof sam je priiel med prvimi odpovedovati stanovanja \v cerkve-
) nih poslopjih celo svojim duhovnikom, sa-' mo da imajo prostor razna klerikalna podjetja in politična tajništva. Zupan g. dr. Leskovar je odpovedal stanovanje v svoji vili ■sivojemu koncipijentu in pristašu strank«^ $ploh se ravno klerikalni gospodarji naj-Faše poslužujejo stanov. J zakona napram najemnikom. In to naj bodo pravi katoli-j čani? Človek, ki te gorostasnosti zasleduje, s* nehote vpraša: ali smo še ljudje?
— »Sumljva oseba« v Narodnem gledališču. Vendar nekaj, kar tudi v dramo »vleče«. NusiJeva dela so sploh priljubljena, pa ta njegova »Sumljiva oseba« se je saj v Mariboru takoj prvi večer vsem tako prikupila, da jo je šel marsikateri že v drugič gledat. Poceni in poštena zabava. Po dolgem času je g. Grom prišel do vloge, ki je zanj res kot nalašč. Tudi on je bil povečini — za svojo vlogo, razen v trenutkih, ko je le pretiraval, nakar se je sam kaznoval z utrujenostjo, ko bi moral biti živahen. Sploh so vse vloge v pravih rokah. Od žensk ga. Bukšek in Savinova, od moških gg. Pirnat, Urvalek, Rasberger, Tovornik, Križ, Tomažič so skrbeli za zdravo razvedrilo. Gospod Železnik v naslovni vlogi ima žal premalo dejanja. Pri obeh predstavah precej občinstva in hvala bogu nobenih tistih sumljivih oseb, ki v svoji lahkomiselnosti ubijajo usodo Narodnega gledališča. Našim tovarišem priporočamo »Sumljivo osebo«, ko pridejo na vrsto kuponi po znižani ceni.	re.
— Vremenske izrednosti. Naša prognoza je bila točna. Dne 12 t. m. je zima odjenjala, žal samo za dva dni. Prišli smo v za opazovanje popolnoma nove vremenske razmere, ki morajo biti posledica tudi posebnega, doslej neznanega vzroka, glede katerega je le toliko gotovo, da se nahaja v vsemirju (ne v solncu, tudi ne v notranjščini zemlje). Naj-brže se bo te dni hitro menjalo: izredno ostra zima s sneženjem, nato južno vreme, ob izbruhu več vulkanov (Italija, Amerika, Japan) nastop tople perijode z močno reakcijo.
Ptuj.
— Sestanki NSS. NSS v Ptuju je sklenila na svoji zadnji seji, da bo prirejala redne članske sestanke v posebni sobi gostilne »Društveni dom« in sicer vsako sredo ob 17 in pol uri zvečer. Sestanek je obvezen za vse mestne svetovalce in ostale odbornike kraj. organizacije. Odbor je uvidel
potrebo sklicevati sestanke vsled tega, ker se množe razne pritožbe, članstvo pa ne ve, kje in na koga naj bi se obrnilo za pojasnila in morebitno pomoč. Opozarjamo s tem vse člane, naj prihajajo vedno na sestanke in prinašajo morebitne pritožbe, kjer jim bo celoten odbor in tudi mestni svetovalci na razpolago. V nujnih slučajih obme se lahko vsakdo, prej ko slej, na predsednika kraj. organizacije tov. Antona Blažeka, podžupana v Ptuju-
— Stanovanjska beda,- Kakor v drugih mestih, tako tudi v Ptuju je še vedno veliko pomanjkanje stanovanj v obče, posebno pa zdravih stanovanj. Novi stanovanjski zakon ni vedno v korist stanovanjskim najemnikom. Tako imamo slučaj, da je dobil odvetnik (hišni lastnik) v svoji hiši, poleg svojega stanovanja, ki obsega 4 ali 5^*ob še stanovanje od 2 sob, sobico in kuhinjo premeščenega uradnika, kljub temu, da ima samo
5 oziroma 4 družinske člane. Mali hčerki od
6 let menda še ne pripada posebna soba. Drugi »navadni« zemljani kot n. pr. nameščenci lahko zmrzujejo na cesti. — Poštni uslužbenec g. Drvenšek ima polnomočno sodno odpovedano stanovanje ie več mesecev. Naveličal se je mučnega čakanja in se je pritožil na višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu. Slednje je ugodilo njegovi pritožbi in mu nakazalo sporno stanovanje v Senčar-jevi hiši z nalogom, da se mora useliti tekom 10 dni. Z veseljem je šel na ogled stanovanja. Ali glej čudo. Stanovanje je našel zasedeno po neki dami, katero je tvrdka »Ibzu« pred kratkim deložirala. Obrnil se je takoj na hišnega gospodarja, kateri mu je
! zatrdil, da se je dama uselila brez njegovega privoljenja in znanja. Na to se je poslužil
j predstavnikov stanovanjskih najemnikov, da so v njegovi navzočnosti posredovali pri sreskemu poglavarju v svrho uveljavljenja razsodbe višjega stanovanjskega sodišča. Ker pa g. sreski poglavar ni o zadevi podrobno informiran, napotil je deputacijo k svojemu g. referentu, ki je ob enem tudi predsednik stanovanjske komisije za Ptuj in okolico. Slednji je nameraval prizadetega pomiriti e raznimi razlagami, kar se mu pa ni posrečilo. Končno je izjavil, da je zadeva komplicirana, ker je dotična dama, ki si je prisvojila predmetno stanovanje soproga nekega v Mariboru službujočega HSS pristaša. Intervencija ni uspela. Prizadeti se je brzojavno pritožil na ministrstvo z obsežno brzojavko, ki ga je stala 280.— Din. Upamo, da sedaj pride g. Drvenšek do stanovanja, do katerega ima pravico.
— Cene govedi in mesu., Letošnjo pomlad je mestni svet zopet izvolil, na posredovanje našega mestnega zastopstva, komisijo za določevanje cen živilom. Ker je bila lanskoletna koncesija še dokaj aktivna, imenovale so se ponovno ravno iste osebe v komisijo. Zal pa opazujemo, da letos komisija ni to, ka je bila lani. Vedno spi. Cernu? V našem mestecu imamo vse dražje nego v bližnjem Mariboru. Oglejmo si za enkrat samo kakovost mesa in mesne cene. Od na tukajšnem sejmu kupljene govodi 6e prodaja meso v Mariboru po 12 Din, v Ptuju pa po 16.— Din za kilogram. Poleg tega se v Ptuju ne dobi, ali celo redko kedaj meso prve vrste. Maribor ima v to svrho natančna določila in označbe cen in kakovosti. Naši mesarji kupujejo n. pr. krave — teh največ ptujčani pojedo — po 5 do 5 in pol Din kilogram žive teže. Okoliške občine so že sprevidele neprimernost cen. Radi tega nočejo več prodajati živino za zakol ptujskim mesarjem, temveč se rajši vrstijo kmetje tako, da koljejo sami govedi in prašiče ter potem razprodajajo na drobno. Goveje meso — seveda popolnoma zdravo — se dobi vsako soboto v Krčevini in Budini po 10.— Din za 1 kg. Prašičje po 15.— Din. Poizve se pri ondotnih županih, kateri izmed kmetovalcev seka in kje. Opozarjamo na to dobro okolnost vse one tovariše — ki imajo še kaj denarja in niso preveč zadolženi pri mesarju — da se poslužijo te štedljive ugodnosti. Meso se ne pokvari pri tej nizki temperaturi in si ga oskrbi lahko vsakdo za celi teden.
Zadružna elektrarna ima »gratis« pisarno v prostorih mestne hranilnice in posojilnice. Pa ne samo prostore, tudi slugo, kurjavo in menda še električno luč naj plača za Zadružno elektrarno mestni magistrat. Za kulantnost mora mesto kot naj-večji odjemalec plačevati drago elektriko, kot drugi odjemalci, vrhu tega jamči še za Zadružno elektrarno eden milijon dinarjev. Priporočljivo bi bilo napraviit tudi tu red. Zadružno elektrarno naj prevzame mesto, nastavi par monterjev, ki naj delajo v lastni režiji vse. Ponehale bodo pritožbe radi visokih cen in mesto bo vsaj na čistem, zakaj je eksponiralo milijon Din.
— Primorski rojak g. Vinko Pručič je prodal svojo po preobratu tu kupljeno hišo v Ljutomerski ulici, mesarju g. Žilavcu. Ptuj zgubi z njim marljivega in nad vse zavednega Slovenca.
■ — Požar. V l.oči od 15. na 16. t. n. je izbruhnil v mestnem kopališču požar. Vodovodne cevi so vsled ,,bfiitnega mr«/a zm "£■ nile, kljub temu, da bile močno zakrpane v žagovine. Hoteli so jih ogreti in gotovo 6e je med grjij im cevi vnelo žaganje, 'katero je polagoma tlelo in po noči povzročilo požar, ki je baje napravil škode okrog 2000.— Din. Ogenj je zapazila vojaška straža, ki je pravočasno alarmirala gasilce in tako preprečila večjo škodo.
Novo mesto.
t Frančiška K uši jan. Tu je umrla znana, dobra in priljubljena gospa Kušlja-tiova. Marsikateri revež se je bo spominjal.
Trbovlje.
— Trboveljska družba, delavstvo in /konzumenti premoga. Eno je gotova stvar, da je naš premog predrag in da zato mar-sikaka revna družina v tej hudi zimi zmrzuje. Ko bi kdo imel moč, napraviti v tem pogledu red, pa bi bil lahko ta,koj premog mnogo cenejši. O razmerali.se je pisalo že mnogo, zato o tem ne bomo danes govorili. Sicer prihajajo iz naše prestolice vesti o projektiranih remedurah pri Trboveljski premogokopni družbi in načinu oddajanja premoga. Če se bo to izvršilo, bo storjen lep korak naprej. Toda, prezreti se .ne sme istočasno glasov iz druge strani, da se hoče istočasno oziroma že prej pritisniti na znižanje rudarskih plač, ki so že sedaj prav nesramno odmerjene. Zato dvigamo v imenu rudarskih delavcev in našega ubogega /ljudstva svoj glas. Beograd naj napravi red na ta način, da bo znatno znižana cena premogu, ki ga naj oddaja rudnik prodajalcem ali konzumentom direktno, ne pa pultom sinekurne posredovalnice in pa da se rudarske mezde absolutno ne znižajo, dokler niso zato dani splošni predpogoji, pač pa naj se tudi rudarjem nekaj prida. S tem bo zvišana produkcija in konzum, škode ne
bo nobene, pa če bi jo tudi nekaj bilo na račun predvidenih dividend delničarjev — pravi vrag bi bil to. — Vlada je obljubi lu to izvesti, čakamo samo d»jaaj!
Zagorje.
— Spomenik r vojni padlim Zagorjau-
ecm. Udruženje vojnih invalidov podružnica Zagorje ob Savi je sklicala dne 22. novembra 1925 v zborovalnici občinske pisarne Zagorje sestanek, katerega namen je bil razgovor o postavitvi spomenika padlim Zagorjanom in okolice v svetovni vojni. — Tega sestanka so se' udeležila razna kulturna društva iz Zagorja, ter je bil izvoljen sledeči pripravljalni odbor; predsednik g. Vinko Vipotnik, posestnik in obrtnik, podpredsednik g. Janko Levstik, šolski upravitelj, Zagorje; tajnik g. Rudolf Drnovšel^, rudniški Nameščenec; blagajnik g. Janko Hočevar, založnik piva; nadzorstveni odbor: g. Postržin Janez, delavec v steklarni, g. Luznar Gustav, učitelj; odborniki: gg. Drolc Franc, krojač; Ivan Križaj, rudniški nameščenec, ter g. Ivan Hrastelj, posestnik in gostilničar. — Odbor naproša vse občinstvo Zagorskega okoliša, da mu priskoči na pomoč, in ga po svojih močeh podpre v njegovi akciji. — Postavimo spomenik našim Zagorjanom, ki bo spominjal še pozne rodove na one, ki so dali svoj* življenje na žrtvenik svetovne vojne. —
Odbor.
Karel Pulpan:
Občinski človek.
i.
Zateglo, bolestno javkanje se je odzvalo iz kota hleva in iz kupa cunj in slame se je dvignila zgrbljena in kakor v klobčič sključena postava.
Blazni Balcar je imel zopet »svoj« čas. Bili so namreč momenti, ko se je razjasnilo v njegovi bolni glavi in v takih trenutkih je javkal kot malo dete.
Morila se je takrat zavedal svojega neplodnega, neveselega življenja, zavedal, da je nepotreben kakor kamen ob cesti in vsakemu na poti.
i — Bolestno ga je bilo slišati.
Kakor kadar v temni, neprijazni noči zastrupljeni pea slabotno zalaja na tatu, čuteč svojo bedno nesposobnost k obrambi.
— Ali boš tiho, spaka neumna, kajti če ostanem, te zagrabim za vrat in vržem na mraz — se je odzval trd, surov glas med kravami, kjer so sedele dekle in molzle.
— Vrag te naj posluša, pošast prismojena — je kričala druga in malo telo se je zopet zagreblo v slamo, kakor da bi se bala napada surovih, brezčutnih besed.
— Boš stala, sivka!
— Spak ti grdi, o v r— ov — ov bo zmerjale dekle in kričale na nemirne krave. Ko so pomolzle, so z brcami zbudile grbca, ki je med tem zopet zaspal, da bi jim po-mogel odnesti z mlekom napolnjene golide. In med tem, ko je odnašal mleko v klet, eo nastiljale pod živino, kričale druga na drugo in na nemirne krave, ki so se pripravljale k počitku, legale v svežo posteljo.
Ko se je Balcar vračal, so ga obmetavale s trdimi, žaljivimi besedami ter se surovo smejale njegovim preplašenim pogledom, prosečim usmiljenja
— Balcar, vrzi raz sebe koš, ki ga imaš na hrbtu —
— Pošast nesrečna, boš zaprl vrata, no vidiš, da mete sneg v hlev? —
— Pojdi sem, Balcarček, daj mi poljubček — pridi — je klicala debelo, umazano dekle, napenjajoč mesnate ustnice in sklanjajoč glavo naprej.
A jedva se ji je Balcar, navajen ubogati na besedo, približal ter se zagledal v njo s prestrašenim pogledom, mu je pljunila v obraz in odskočila med krasotice.
A Balcar ni niti pomislil na vračilo. Z rokavom si je otrl slino in med smehom dekel, ki jih je dražil ta skrajno surovi dovtip, je dvignil golido mleka in odšel skozi vrata. I znova so hitele za njim grde psovke, ker je pustil vrata odprta, da je pihal veter skozi nje in prinašal kosmiče snega.
II.
Stari Balcar je bil »občinskli človek« in je živel v svoji domovinski občini že kakih dvajset let, od takrat, ko so ga izpustili iz praške norišnice kot tihega, neškodljivega norca.
Veste, kaj je to »občinski« hlapec?
Konj, ki vleče za celo občino, ki je last vsakega kmeta in ki ga sme vsak, kdor mu vrže kos kruha, brez kazni udariti in mu pljuniti v oči.
Ravno tako, kakor ima kmet pravico do občinskega spašnika, ima tudi pravico do občinskega hlapca, ker tudi on je last občine, le s to razliko, da na spašnika se poleti pase živina iz cele vasi, medtem ko ima praivco do občinskega hlapca le oni, kdor plačuje gotovo višino davka in občinskih doklad.
Poleti je Balcar pasel živino, pozimi pa je hodil »po številkah«. Vsak dan je delal za drugega in vsak dan je jedel drugi kruh. Krmil je živino, čistil hleve in opravljal vsa domača dela, ki jih ni primanjkovalo na nobenem prostoru. Za to je dobival malo juhe in kos kruha. Včasih več, včasih manj, po tem, kakšno vest je imela kmetica. A malokedaj se je najedel do sitega.
Le zasmehov in udarcev je dobival v vsaki hiši več kot kruha in malo je bilo ljudi na vasi, ki bi jih ne preklinjal.
Ko je jesen zadihala s hladnimi vetrovi iu so se loke pokrile z belo slano, da ni bilo več mogoče izganjati živine, takrat je za Balcarja nastopila ta težka pot po občini, od hiše do hiše — a v napol razpadli pastirni z zalepljenimi okni, ki je kot ptičja kajba čepela v rebri za vasjo, so se oddeh-nili njeni prebivalci, da bo zopet več prostora za zimo.
Tisti večer pa, ko je Balcar poslednjič prignal svojo živino in na to ostal len noč na prvem posestvu, se je preselil na njegovo mesto med kupom cunj v kotu stari, slepi lajnar, ki se je doslej stiskal s svojo babo na ozki, razbiti postelji ter se veselil, da se udobnejše naspi.
A Balcar je sanjal v hlevu in žaloval po izgubljeni svobodi.
Zjutraj se je prebudil, predno so vstale dekle, pometel hlev, izmetal gnoj, potem pa se je že našlo delo za ves dan, da bi no 'jedel kruh zastonjj. Zvečer pa bo ga ,žo pričakovali pri sosednjem kmetu. Tako je prebil vso zimo. — A komaj se je pričenjal tajati sneg na poljih 'in so zazelenele meje, je postal Balcar zopet boljše volje.
Hodil je za skedenj, gledal čez plot vrtov in čakal od dne do dne, ne reko mu 11 gospodarji, »naj žen«.
In ko je končno prišel tako dolgo in tako hrepeneče pričakovani dan, ko se je zopet razbežala živina po vasi, ko je iz polnih pluč zatrobil v rog in počil z bičem, da je odmevalo iz gozda — oh, kako je bil Balcar srečen! Obraz se mu je razjasnil od radosti, oči so mu zagorele v tem, za njega tako kj-asnem trenutku; odpustil bi vsem ljudem, ki so ga žalili in z vsemi bi se spravil.
In ko se je čreda razpršila po zelenem pašniku, je legel v jarek, gledal v oblake, kako se beli kolobarji polagoma izgubljajo v sinjini, z razkošjem je vdihaval pomladnji čisti zrak in bilo mu je, kakor da se je prebudil iz dolge bolezni.
Tako svobodo in radost je čutil in vse okoli sebe, gosd, spašnik, cvetje, ptice, svojo čredo, to vse, vse je ljubil.
In zopet je vstal, ko so ga že oči bolele od solnčne svetlobe — počil je z bičem, z vsemi silami zatrobil v rog, da mu je odmev iz gozda vrnil zategli tra-ra-raaa, zavri-pkat, kozolce prevračal in zopet tekel za mladim juncem, ki je tudi veselo skakal in čutil bujno radost nad mladim življenjem, prvič odveeanim od jasli v dušljivo zatroh-lem hlevu.
Neskončno srečen je bil v takih trenutkih. V svojih lastnih očeh je zrasel — zdelo se mu je, da se njegov® mala, sključena postavica vzravnava in da postaja tudi človek, kakor so ostali ljudje v vasi, ki ga bijejo in pljuvajo po njem kot po nepotrebnem bremenu občine.
A tudi temne, pretemne strani je imelo njegovo življenje. Kajti večkrat, ko se je mirno in brezskrbno valjal po mehki travi in gledal gori v sinjo višino, se je pričelo tudi v njegovi bolni glavi jasniti. In to so bili najbolestnejši in najstrašnejši trenutki v njegovem življenju.
Cesto so potem prišli gospodarji ca njim, kajti med tem, ko je on sključen ne-
ZEL0 VAŽNO IN NUJNO! Ker se leto že poslavlja,	pa nekateri cenjeni
naročniki ge niso	vposlali naročnine
do 31. decembra,	smo jim tej številki
ponovno položili	položnice. Prosim*
vse, da nam ne povzročajo nepotrebnega dela in stroškov za položnice, temveč zamudo poravnajo s tem, da ne vplačajo le zaostanka, temveč tudi naročnino vsaj za prvo četrtletje novega leta.
Uprava.
Štev. 31.
potrebščine za OPALOGRAF (Preservat in Flxat) dobiž samo pri Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ul. 6., I. nadstr, vrata št. .10
gibno ležal v jarku- in plakal v travo, je r ušla Sreda na bližnja polja in v mladi gozd, kjer je napravila mnogo Škode.
A za ISalcerja v teni trenutku svet ni obstojal iu šele, ko ga ji* neka roka surovo stresla ali ko je občutil brco na svojem telesu, se je prebudil, vstal, zgtial čredo skupaj, se postavil ob stran in čakal, da raz-jarjeni gospodar odide.
Komaj pa je bil sam na obširnem spaš-niku, sam s svojo čredo, lei jo je ljubil bolj kot	vse ljudi	tam	doli v vasi, se	mu	je zopet	vrnila veselost	in zopet	je skakal	po lo-
ki in se radostno smejal, da so gondovi ponavljali njegove krike.
Ljubil je	Baker svojo	čredo	kot	nikogar	na svetu.	Saj	žival je	mogel	odmerjati
do sita, da, tudi nabiti jo ,je mogel po volji a ona ga je gledala s preplašenimi očmi, se skrčila in bežala pred njegovim bičem ...
Tu je bil svoj gospod, tu je mogel zmerjati in pretepati — pretepati, kot so njega pretepali kmetje in njihovi otroci na vasi in nik!do se mu ni mogel tu upreti.
Ob, to je bila tako krasna zavest, da se tudi njega nekdo boji, njega, l<i se je moral pred vsakim prestrašeno sključiti. Postavil se je Gesto pred kravo, dvignil ji glavo, ji gledal v oči in kričal v njo najgrše psovke, ki jih je kdaj slišal. In ko je preplašena žival izmaknila glavo iz njegovih slabih dlani, ji je pljunil v oči in se veselo zasmejal. Saj so tudi v njega pljuvali razuzdani kmečki otroci na vasi in je tako prijetno, nekomu vrniti sprejete žalitve in izpljuniti iz aebe vso tako dolgo zadrževano jezo in grenkobo.
Ko se je večerno solnce že davno izgubilo za modrikastimi vršički gozda, ko je bilo povsod na poljih že tiho in prazno in se je iz izoranih leh dvigala bala para. je segnal svojo čredo, naposled še kot v slovo zatrobil v gozd in počasi gnal proti vasi, od koder so mu često že. prihajali naproti — da so ga obsipali z psovkami — — —
Nektoč mu je pravil neki prenočevale« v pastimi, da na planinah se čreda zvečer ne vrača domov in da čreda s pastirjem prebiva vse leto visoko v gorah. In o<l tega 6asa je Balcer sanjal tako krasa*, svetle sanje — biti pastir visoko v gorah sredi livad in gozdov, na ločnih »pašnikih in povrniti se ▼ vas, med ljudi Sele takrat, ko pokrije sneg livade in zamete, pastirsko koto.
To mu je prižlo vedno na misel, kadar se je zvečer vračal s čredo v ras.
Bože, to bi bilo krasno. Celo leto ne videti ICmetov in njihovih otrok — celo leto biti sam in sam.
A morda to niti res ni bilo in mu j« prenoEevalec pravil le pravljico in Balcer jo je noBil v srcu. Negoval jo je in »e je veselil. Ali pa morda res postane nekoč pastir visoko v planinah, kjer ni ljudi in se ne vrne s svojo čredo prej, ko v jeseni, ,fe včasih pomislil in se tolažil z svojimi krasnimi sanjami.
III.
Tak je bil Balcer — >Obeiraki človek«, od vseh v vasi sovražen, in od vseh prete-pan in taka je bila njegova zgodovina-------------
Nekje v Podkrkonoših so imeli njegovi stariši točo in sloves najslabiih ljudi, s katerimi ni priporočljivo prihajati preveč v stik in ki jih je imel vsak najrajSi, kadar so bili čim najdalje od sela.
Brat mu je umrl v pankraski kaznilnici, oče pa se je preživljal s tihotapstvom in tatvino divjačine. — Neprestano se Je klatil po ječah in ko se je neke pomladi po šestmesečnem prebivanju na Pankrasu* vrnil
* Znana velika kazninica pri Pragi, domov ga je žena sprejela z malim grbe e m v naročju.
Prifiel je na svet v očetovi odsotnosti ter postal težko breme starižem, ki ga niso ljubili, ker je bil pohabljen in jim nikdar ne bo mogel mnogo koristiti.
Revež, ki se mora težko boriti za vsak košček kruha, ne ljubi vedno svojih otrok in mnogokrat vidi v njih. le potrebno zlo, ki proti njemu ni pomoči
In kako bi mogla ljubiti svoje dele rodbina, ti se preživlja s tako nevarnim obr-orn, kot je tihotapstvo?
Kako bi mogel oče, ki ga neprestano zasleduje cela četa orožnikov, lovcev in iinan-čnitj paznikov in ki ne ve, kadar jemlje zjutraj staro puško iz dimnika, če jo bo zvečer zopet spravil tja in ne bo ti ležal nekje v goščavi s prestreljeno lobanjo — kako bi mogel zvečer priviti k psom svoje dete in se laskati /. njim?
Njegov prihod na svet je pozdravil oče s kletvijo, pretepel mater, vzel puško iz dimnika in odšel v gozd, od katerega je bil ločen šest dolgih mesecev in ki je v celici ječe hrepenel po njem kot malo dete.
A ko se je zvečer vrnil iz gozda in slišal cvileč glasek svojega otroka, bi mu bil najraje zavil vrat in znova pretepel ženo, kakor bi bila ona sama kriva, da je prišlo dete tako spačeno in nadležno na svet. Reven človek more le tedaj ljubiti svoje otroke, če so zdravi in krepki ter zmožni se boriti z življenjem in pomagati starišem pri pridobivanju kruha.
Tako je doraščal »grbavčekc — kakor so ga običajno na živali v okolici — kakor rase v lesu na kamenitib tleh zakrknjeno drevo. Oče je kradel divjačino in vodil v temnih nočeh tihotapce po strmih stezah visoko v gorah, mati je prodajala v mestu razne vtihotapljene malenkosti, a grbavček je hodil po gozdu, s« izogibal otroškim igram ter živel svoje detinstvo brez veselja in brez toplote ljubezni.
Kakor bi ga sploh ne bilo. Le kadar se je včasih zgodilo, da so orožniki razgnali tihotapce, je prihajal oče razsrjen'in opit iu je pretepel ženo in otroka. V takih trenutkih je sedel grbavček v kotu in r. očitajočim pogledom zrl t očeta.
Ko mu je bilo 15 let — bil je vedno majhen, kakor da mu je 6 let — mu je umrla mati in dve leti pozneje so mu lovci ustrelili očeta.
Bila je razsežna preiskava, dolgo so hodili gospodje iz šumarne l£ sodišču okrož-i.ega mesta, kjer so se pisali dolgi protokoli, toda v nekoliko tednih je bila preiskava končana, kajti ni bilo prič, ki bi mogle razjasniti ta zagonetni slučaj.
Balcer, o katerem je bilo v vsej okolici znano, da je vodja tihotapcev in kralj divjih lovcev, je bil ustreljen — kaj za to, če je en zločinec več alt manj na svetu — tako so razsodila gosposka — a lovci in finančni stražniki so bili veseli, da si po letih zopet mirno oddahnejo, kajti Balcer j« bil v Kr-konoftkih gorah le eden in taki ljudje ne rastejo dnevno. Ti, ki m> ostati pa njem, si brez. svojega voditelja ne bodo upali veliko, a podobni zločinec (v smislu mnenja gosposke) se več ne najde.
In tako je bil končno mir.
Mir je imel gosposki ribnik in knežji jjozd. Le včasih je še počil stre! kje bolj v odročnem kraju, ati že neakko boječe, ne-melo in lovci se niti oerli niso in tatu n>so zasledovali.
Balcerjevo kočo so prodali na dražbi in grbavca, ki je bil popolnoma ravnodušen k vsemu, kar se je zgodilo v zadnjem času, so poslali v njegovo domovinsko občino, nekam daleč v druge kraje.
Tam ga nikdo ni pričakoval z odprtim naročjem in ker je bil nesposoben za težko delo, so sklenili na občini, naj bo »občinski človek« in naj hodi »po številkah«. Tako bo vsakemu nekoliko v korist in nikomur v škoda
In grbavec je pričel žalostno pot od številke do številke. Kmetje so bili zadovoljni, spoznali so, da »e grbavec »napravi« in da bo v poletju že mogel pasti živino, s čemur si občina prihrani nekoliko kron, ki jih plačuje občinskemu pastirju.
Tako je preteklo nekoliko let, na vasi se je Sivelo enakomerno življenje, grbavec se je udomačil, pasel poleti čredo, poeimi •»rt či«til hleve in krmil živino.
(Konec prihodnjič.)
‘ftajinstveni morilec dehtet.
Tedaj se pa odpro vrata. Clifford sliši šumenje obleke, počasi obme glavo — prestrašen vzklik se mu izvije iz ust.
»Ah, vi me še poznate?« vpraša čisto doneč dekliški glas.
Seveda, Clifford pozna deklico le predobro. Saj stoji sedaj pred njim, Maggija Burke, krasna strastna deklica žarečih oči, katero je nekoč dovedel baronu Hardyju.
Od tedaj je preteklo že dolgo let, vendar se Clifford še prav dobro spominja, kako se je je Maggija, ko je prestopila prag baronove hiše, kesala, da se je odločila postati njegova žrtenv. Že je hotela zbežati, tedaj pa jo je on zgrabil za roki in jo • silo vleioel v baronovo stanovanje, kjer sta baron in njegov črni sluga kaj kmalu strla upor slabotne deklice.
Maggija je potem dozdevno rada ostala še nekaj časa v baronovi hiši, dokler se je ni naveličal ter jo kot toliko drugih deklic onečaščeno spodil in izročil bedi.
In ta Maggija Burke stoji sedaj pred ujim še vedno lepa, mlada zapeljiva. Toda njene temne oči žare v ognju maščevalnosti. ----------,	l l
»Vi me torej še poznate?<■ vpraša še enkrat ter se mu počasi približa.
»Seveda, kajpak, gospodična Burke«, odvrne Clifford s četudi tresočim, vendarle priliznjenim glasom.
»Dolgo časa se nisva videla«, reče Maggija nenavadno mirno.
»Celi dve leti ne kot sa mi dozdeva«, odvrne Clifford uljudno.
Maggija se sedaj usede na stol, na katerem je prej sedel Jim.
»Kako se godi gospodu baronu? Ali se dobro počuti v celici za morilce?«
Clifford pogleda za hip kvišku, potem pa hitro povesi oči ker ne more prenesti pogleda mlade deklice.
»Ni mi znano, gospodična, barona že precej časa nisem videl, saj je tako sramotno ravnal z menoj — celo pretepal me je.«
Ona se čudno nasmehne.
»To je storil? O, potem j* baron ravno tako nasilno postopal z vami kot z menoj.«
Cliffordu se od veselja zjasni obraz. Saj i*a vtis, da j* gospodična Burke že po-
zabila, da je bil on tisti, ki ji je zabranil pobeg v odločilnem trenotku.
>Ua, ravnolako k odvrne Clifford. >Alj, gospodična, vi si niti predstavljati ue mo-ete, tej sem moral prestati pri baronu.« >Cisto prav se vam je godilo!«
»Kako?«
>Da, čisto prav, kajti celo najhujša kazen je za vaa mnogo premila, lopov!«
Ctiffford osupne od strahu.
»Ampak gospodična, od tedaj je poteklo že toliko Časa, da se ue morem več spominjati na vse podrobnosti, — tako slabo tedaj nisem nameraval iu -----»Molčite, takrat sem bila proti svoji volji, s surovo silo onečaščena. Baron Hardy prejme zasluženo kazen, ki jo izreče sodišče, vas pa, lopov, — doleti strašna kazen po moji roki!..
Deklica se nenadoma umiri.
»Kljub teinu nisem poginila v bedi in revščini*., nadaljuje deklica mirno, »ker sem v tej hiši perskrbljena do smrti. S svojimi skromnim i zmožnostimi pomagam v gospodinjstvu in pri drugih hišnih poslih.« Cliffordu se znova porodi upanje.
»Kje pa sem pravzaprav?« vpraša boječe.
»V- Jakovi hiši«, odvrne Maggija z groznim glasom.
>V — Jakovi — hiši —«, ponovi Clifford, čegar obraz poslane sedaj smrtnobled. »Ne, ne, saj ni mogoče, to je le šala, grozna šala!«
»Jaz »e ne šalim,« odvrne Maggija, sedaj šele bom lažje dihala, ko vem, da sta moja smrtna sovražnika konečno — koneč-no po dolgih letih vendarle prejela zasluženo kazen.«
Clifford se sedaj s po umi. da je bila Maggija nekoč vsa nora in zaljubljena v lepa oblačila in blesteč nakit, s tem je revico tudi predvsem omamil.
S silo premaga svoje razburjenje. »Gospodična, kaj pa vam koristi, če niti možje, katerih ue poznam, store kaj takega. Vsekakor pa imate na nje vpliv, in če uveljavite svoj vpliv v mojo korist, vam obljubljam poleg precejšnje svote najlepši nakit iz briljantov, tako krasen nakit, kot ga menda še videli niste.«
Zopet odmeva po sobi tajinstveno smehljanje.
»Ali me hočete še enkrat zapeljati?«
»Ne, ue, gospodična, ničesar druzega nočem kot, da s« zavzamete zame z dobro besedo. In z» to vas bom kraljevsko na- l gradil.«
»Jaz naj za vas — prosim — jaz?« »Gotovo, gospodična Burke, saj je vaše
are« tako dobra, motiko U
»Nobenega srva nimam, vsaj za vas in vam enake ne!«
»Ampak saj ue zahtevam nič nepoštenega.«
»Tudi nimate uičesar zahtevati.« zakriči
deklica divje, »tako malo imate zahtevati usmiljenja kot ta dva, katerih lobanji štrlita v naju!« ter pokaže na mizo.
Clifford se trese po vsem telesu. »Gospodična Burke, imejte vendar usmiljenje z menoj, starim, nesrečnim tno-žem!«
»Usmiljenje«, se grozno zasmeji, »usmiljenje s tistim človekom, katerega sem nekoč tako milo prosila, da mi pusti svoje največje dobro, svojo čast! Ne, podlež, za vas ni nobenega usmiljenja, pripravile se na smrt!«
Clifford škili v smrtnem strunu proti vratom, pričakujoč, da vsak hip vstopijo njegovi morilci. Maggija se znova zasmeji.
»Midva sama bova poravnala najine račune, jaz sama bom maščevala zlo, ki ste mi ga prizadejali U
Clifford upre v njo svoje oči ter .-e grozno prestraši, kajti Maggija Burke se je po teh besedah dvignila s sedeža. Stoječ tik mize seže zadaj za obe lobanji, vzame z mize bleščeče bodalce ter s svojimi čudno žarečimi očmi ponovno motri njegovo ostrino.
Lopovski starec, opazivši grozno molilno orodje v njenih rotkah, prične na vse grle kričati:
»Pomoč, pomoč, rešite me blazne ženke, ki me hoče umoriti, pomoč!«
»Blazna? — jaz da sem blazna? Lopov, toje misli so tako jksne kot vaše. Ko sem vedela, da vas je konečno vendarle usoda doletela, sem še posebej prosila, da vas oiem sama soditi ter obsodbo izvršiti.«
Clifford zapre oči ter prične milo prositi:
»Usmiljenje, gospodična Burke, vse vam hočem dati, kar imam — prihranil sem si mnogo denarja--------imam dij&mante — krasen nakit------------—<
»Vrnite mi mojo čast, poteiu vam priznavam, sicer pa ni rešitve za vas!« ga prekine deklica.
Še enkrat napne Clifford vse sile, da bi se zdel navidez kolikor le mogoče miren.
»Čast, gospodična, kaj se pravi čast; vsaka mlada dama daje prednost svojemu za-očencu, uo in to vendar ni nič čudnega —• prav nič!«
»Hahaha, to je vaša morala! Nestvor — propalica — umrite, sedaj — sedaj je' prišel
trenotek mojega maščevanja — sedaj «
Clifford rjove kot obseden. Toda tedaj že plane Maggija nanj. V tem treuotku je bolj podobna divji, krv©lečai zveri kot pe
človeškemu bitju. Z bodalcem v roki zamahne po svoji žrtvi, grozen sunek — toda Cliltord se je z naporom vseh telesnih moči prevalil pod na njem klečečo maščevalko. Ostrina bodala zadene le njegovo ramo.
»Pomoč — pomočk kriči na vse grlo.
»Umri — pogini — podlež!« zaškriplje Maggija z zobmi.
Znova plane na starega lopova, z neverjetno silo izvede sunke z bodalom ter naravm>st razmesari njegovo telo. Toda Se edno je Clifford živ.
»Usmiljenje!« viče stari lopov, »milost,
— kdo me — reši —«
»Ha, v takih mukah sem se nekoč tudi jaz zvijala', ter znova zasadi bodalo v Clifford o va prsa.
Tedaj pa utihne njegovo kričanje. Mesto tega pa odmeva grozno hropenje, kri mu curkoma lije iz. ust. Clifford je mrtev
— za svoja grozodejstva se je na strašen način pokoril.
.»Maščevan® c vzklikne sedaj Maggija »konečno vendarle!-
Vrala se odpro, Jim in Dan vstopita. Slednji takoj skoči k Maggiji; bil j* pa že skrajni čas, dit' ji je prišel na pomoč, kajti v zadnjem hipu jo je še vjel v roke, ker se je vsled grozne razburjenosti onesvestila. Dan takoj odnese deklico iz strašne sobe, takoj za njim pa pride že nekaj njegovih tovarišev, ki zavijejo grozno razmesarjeno Cliffordovo truplo v belo tkanino.
»Truplo obtežimo s svinčeno palico, potem pa z njim pod obok, kjer je bilo pristanišče za podmornico. Na dnu Temze naj bo stari lopov pokopan!«
Detektiv Davis.
(XI tedaj, ko je bil baron Itardy aretiran, je poteklo že več dni.
Ob za posete običajni uri potegne elegantno oblečen gospod, kateremu je že na obrazu videti odločnost, za zvonec Marrisove hiše. Oskrbnik sam pride vrata odpreti. — Iz zgubanega obraza mu je Citati precejšnje presenečenje, ko zagleda gospoda, ki želi vstopiti v hišo. Saj spozna v došlecu že na prvi pogled neustrašenega vodjo tajnih policijskih organov, ki so prišli njegovi mladi gospodarici ravno še o pravem času na pomoč ter jo rešili, da ni postala žrtev drzno zasnovanega naklepa lopovskega barona
»Jaz sem detektiv Davis«, nagovori še dokaj mladi mož presenečenega oskrbnika, zalo pa uljudno vpraša:
»Ali morem morda govoriti z gospodično Morris?«
Oskrbnik Sampsou uljudno povabi detektiva, da stopi f vež«, poteiu pa zakles* vežna vrata.
»Prihajate, da zaslišite gospodičnot*
vpraša nato došleca, pri tem pa je iz njegovega potnega obraza razbrati precejšnjo zadrego.
Detektiv se prijazno nasmehne.
»Ne bojte se, da hočem mlado damo mučiti s podrobnim zasliševanjem. Le na nekaj vprašanj bi rad dobil odgovor, ki pa
— tako vsaj upam —ne bodo razburila bolehne dame. Obenem pa imam gospodični Morris sporočiti veselo v*st.<
»Ce je tako, potem hočem vašo milost v božjem imenu peljati k milostni gospodični. Moja gospodarica je sicer šele dva dni zopet na nogah in še vedno zelo slaba. Itekla pa mi je, da je takoj pripravljena, če bi prišli gospodje iz sodišča, sprejeti jih ter jim dati zaželjena pojasnila.«:
Detektivu žare oči od veselja, in ne da bi kaj odgovoril, sledi molče dobrodušnemu starčku, ki ga vodi po stopnicah v predsobo mlade gospodarice.
»Prosim, da trenotek potrpite, vaš« milost, hočem vas le prijaviti mil osti vi gospo*
difei.«
Po poteku ene minute se oskrbnik že vras ter pouave detektiva, da saj vstopi, j nekoliko »»mirno utripajočim srcem od-
jprlooročcmo tvrdko
Ljubljana, blizu Preierno-vega spomenika za vodo.
Hdlcenejil nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega In rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
gra* Davis zaveso nad \ ral i, potem pa vstopi v nobo, kjer sedi aageljsko lepa deklica v udobnem stolu. Davis s« globoko iu spoštljivo prikloni. Kllena pokaže na bližnji I stol.
»Oprostite, da va« tako sprefrnem«, iss-pregovori s svojim tihim, sladkim glasom, ! kažoč pri leni ms svoje uespletene lase, ki j ji vise do tal, »še vedno sem bolehna in — —----------c.
»Ampak milostiva gospica, prosim vas nujno, ne opravičujte se! Imel sem prav malo upanja, d« me sploh sprejmete, saj dobro vem, da se vam je komaj pričelo ■ vračati zdravje. Svrha mojega današnjega obiska je edinole, da vas o par stvareh obvestim. In če se bojite, da bi vas morda mogle vznemiriti, bom kasneje enkrat zopet prosil, da me izvolite sprejeti,« de Davis ter se hoče dvigniti s sedeža.
»Ne, ostanite, gospod Davis, reče Rllena prijazno, »čutim se dovolj močno, da lahko vse slišim, kar mi hočete povedati. Tudi vam hočem še enkrat izreči za- j hvalo, da ste me obvarovali strašne nesreče«, ter mu ponudi svojo obledelo roko. i
Davis nežno prime njeno roko ter jo poljubi; komaj more še prikrivati svoje notranje občutke. Mož, ki je že mnogo videl i in doživel, detektiv, katerega ni nobena stvar spravila iz ravnotežja, je v zadregi I )red krasno deklico.
>Nobene zahvale, gospodična. Storil i em le svojo dolžnost in prav iskreno me veseli, da sem vas mogel braniti pred napadom brezčaetnega lopova.«
S hvaležnim pogledom mu poplača Klleua njegova bos od«. Davisove oči so ako- | r<i nepremično uprte v njen očarujoči obraz, ki j« sedaj smrtno bled. Telka Bolezen je i
prnSUiUu njena prejo »ni,* fauj.iu cTPTOPa |
lica. Pa še sedaj po komaj prestani bolezni j so poteze njenega obraza tako ljubke, da si j e z lahkoto predstavljati, kako ljubke so ! bile šele pred boleznijo, ki je odsevala iz njih nežna cvetoča barva.
Tedaj pa opazi detektiv, kako je dekli- ' ca v zadregi povesila svoji dolgi kot svila i mehki trepalnici, z.nak, da lepa deklica fia- j ka na njegova vprašanja.	,((J
»Kolikor le možno malo vas bom nad- • legoval z vprašanji, gospodična Morris, posebno še, ker je baron Hardy pod pezo dokazov svoje aločine popolnoma priznal. — Vendar bi pa rad vedel, če je ta lopov že kedaj [»»je poskušal bribliiati s* »um.«
Lnstnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana ji Urednik: Franj« Rupnik, Ljubljana ,t,| Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani
	Za vsako sprejem-	r ta
	ljivo ceno prodajam klobuke, slamnike in vse	:T
	potrebščine za modistke.	
	Minfea Hrvat, niodistka, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica št. 10, II nadstr,	
jJ
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. — Popravila se iz-vrfiujejo točno in solidno.
Pazit, krojil!, Šivilja, mimlji
K*| tl koristi kroj brei pouk* ? Z natančnim poukom preizkusnega po vsakem modelu ga dobli na ttljo, ekspresno po poiti v KROJNI ŠOLI, koneestjonlranl od ministrstva za trgovino In obrt.
Ljubljana, Židovska ul. S.
Vaak BMsec tečaji a« kroja«*, livlj* In neiivlljc.
Vse pisalne, risalne in šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Bivlc
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov. maD. in blokov.
irzsrzsrzsržSrž
mn
i im. um n in. i
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
lianoiisi Mil stroji (
so edino
Josip Petelinca
znamke	,	.
.■Srtlmer" In JMler"
,'1>
'■{fr
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu Pr«lernov«aa! ipomanlka ta vodo. I
SZJ5ZJ5ZJ5ZJ5