letnik XXIII. številka 12 Ljudska in študijska knjižnica Trg svobode 1 62250 Ptuj unia' /_decemb^6vW86 glinice L" 'S. I in aluminija Boris Kidrič— lnJ n-sub. °. TfCiSrrk Kidričevo Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Naj bo srečno in uspešno ’87 MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI Elektroliza C Prehod Hala št. 2 Gradbišče Hala št. 1 Sestavljalnica anod igK ff MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI - MPPAI MPPAI od novembra 1985 do novembra 1986 Ob otvoritvi razstave fotografij pred našim praznikom je spregovoril o MPPAI Ivan Kodrič, direktor investicijskega sektorja Projekt modernizacije je v zadnjem letu v središču dogajanj v Kidričevem. Spreminjanje podobe TGA bo zabeleženo tudi na celuloidni trak. Predvideno je, da bomo ob zaključku projekta predali delavcem tudi urejen arhiv izgradnje v obliki slikovnega gradiva (fotografije, videokasete). Za kvaliteto izdelka nas ni strah, saj te naloge tečejo pod vodstvom tov. Stojana. Naj povem, da smo projekt razvijali v pogojih, ki so bližji tistim, ki jih gledamo v kriminalkah in kavbojkah, kot onim v pravljični deželi. Vendar spreminjanje podobe TGA, ki jo doživljamo, ni pravljica. Je stvarnost, ki ste ji priča. Žal v prevelikem obsegu kot opazovalci in premalo kot ustvarjalni sodelavci. Zapravljate veliko priložnost. Projekt, ki ga realiziramo ni lahek. Sodi v kategorijo surovinsko, energetsko in kapitalno intenzivnih. Tudi varstveniki okolja mu niso naklonjeni. Vložili smo veliko dela, da smo projekt pripeljali do gradbenega dovoljenja. Ta dogodek iz decembra lanskega leta pomeni prelomnico na projektu, saj smo v glavnem končali z aktivnostmi na področju verifikacije in nam je bila prižgana zelena luč za sprejemanje odločitev, ki jih bo možno preveriti v delovanju v procesu in ne samo na papirju. Stekel je proces projektiranja, izvajanja gradbenih in instalacijskih del, nakup tuje 'in domače opreme, vse s ciljem, da v aprilu 1988 damo v pogon prvo peč v elektrolizi C. Mesec manj kot leto dni od pridobitve gradbenega dovoljenja ugotavljamo, da so cilji uresničljivi, kljub motnjam, ki so se nam v letošnjem letu pojavile. Mišljena je relativno pozna veljavnost nekaterih pogodb za tujo opremo povezana z zakasnelo zagotovitvijo tujega vira financiranja, Ni lahko prepričati tujih financerjev za kredit v višini 84 milj. FF, 47 milj. DM, 11 milj. $. Kljub splošnemu nezaupanju v sposobnost jugoslovanskega gospodarstva, da ne zmore iz težav, smo nalogo opravili. Danes so veljavne praktično vse pogodbe za tujo opremo. Dinarska protivrednost po sedanjem tečaju znaša približno 1700 starih milijard. Oprema je v fazi izdelave. Prva večja pošiljka bo v Kidričevem že v decembru, glavnino pa pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta. Naročeno je že velik del domače opreme. Predvsem velja to za elektrolizo C in proizvodnjo anodnih blokov. Nekaj postavk je še odprtih, ker čakamo na tehnične osnove od tujih dobaviteljev. Pri odločitvah za domačo opremo je prisotna likvidnostna problematika, zato naročamo samo tisto, kar je na kritični poti projekta. V maju smo pričeli z gradnjo gradbenih objektov na elektrolizi C, v juniju na objektih za proizvodnjo anod. Z napredovanjem del smo lahko zadovoljni, saj bodo objekti čez kak mesec pripravljeni za pričetek montaže opreme. Za elektrolizo C celo prehitro. Izdelava tokovodnikov, ki je v naših rokah, namreč kasni. Če bo izdelava in montaža opreme tekla vsaj približno tako dobro kot izvajanje gradbenih del, bomo ob prihodnjem prazniku lahko poročali, da so montažna dela pri koncu in da smo na nekaterih področjih že v fazi poiskusne-ga obratovanja. V aprilu je predvideno zalivanje katodnih blokov v sestavljalnici anod, v oktobru začetek oblikovanja anodnih blokov, v novembru prižig ognja v peči za žganje anodnih blokov. Do danes smo na projektu angažirali preko 3000 milijard, kar pomeni 75% v 1P predvidene predračunske vrednosti. Sredstva na IP ne bodo zadoščala, potrebno bo zagotoviti dodatne domače vire. Vzrok za prekoračitve ni v povečanem obsegu, ampak višjih cenah, povzročenih z višjo inflacijo. Če večina misli, da je rešitev v reprezentančnih in potnih stroških 'in da se vsa umetnost vodenja začne in konča na teh postavkah, potem je možno napovedano motnjo hitro odpraviti. Vaša dolžnost je, da ukrepate, kajti v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo tov. Stojanu zmanjkalo motivov za naslednjo razstavo. Verjemite tudi, da na račun stroškov makete,' na ogled katere ste vabljeni,i ni možno realizirati druge faze oz. deliti dobička. Ob podpisovanju naročilnice je bil strošek prisoten, vendar se je tehtnica prevalila na stran sporočila delavcem TGA 'in tistim, ki bodo prišli za nami, da je bilo v TGA obdobje, ko se je energija trošila s ciljem spreminjanja obstoječih razmer za lepšo !in bolj sigurno prihodnost. Ali je ta vrednota v TGA sploh prisotna ali ne in če se je zanjo vredno boriti in tudi čemu odpovedati? Igovor na to boste morali ti sami. Na otvoritvi razstave fotografij Stojana Kerblerja so zapeli tudi naši pevci Stojan Kerbler - izreden fotograf in zgodovinar Fotografija Stojana Kerb-Ierja je angažirana |f- obrnjena k človeku 'in njegovemu življenju. V več kot tridesetih letih, odkar se Kerbler ukvarja s fotografijo, so v jugoslovanski in tudi v slovenski foto-grfiji nastale spremembe. Menjavali so se žanri, uporabljali razni tehnični pripomočki, različno se je pristopilo k istim motivom, toda v vsem tem se je najmanj menjal Kerbler in njegov odnos do fotografije. Če se vprašamo, kako je mogoče, da Kerbler, ki drugače natančno spremlja fotografsko dogajanje pri nas in v svetu, ki je zbral več kar talogov, reprodukcij, fotografij drugih avtorjev in dokumentov kot kak muzej, torej človek, ki je izredno informiran, ostaja tako sam svoj in zvest sebi, tako da se njegove fotografije vedno prepoznajo, se nam kot odgovor ponuja zaključek, da gre za močno osebnost, ki je našla svojo pot za avtorja, ki v svojem razvoju prodira v bistvo, v srž problema, ki ga obravnava, ki krize ustvarjanja prebrodi z delom, brez igranja z raznimi efekti, brez prilagajanja modi, toda vedno v nepretrgani povezavi z globokimi čustvi do človeka, ki v jeziku fotografije ustvarja toplo zgodbo o ljudeh. V času, ko so dogodki v jugoslovanski fotografiji privedli tako daleč, da večina avtorjev ne kaže zanimanja za ljudi in njihovo življenje, je Kerbler eden redkih in osamljenih, 'ki svojega objektiva aluminij 3 ne odvrača od človeka, a Haloze in življenje v njih so verjetno edini kraj pri nas, o katerem je zapisana tako bogata fotografska zgodba, ki jo je Kerbler podaril svojemu rajstnemu kraju. Stojan Kerbler ni značilen le kot avtor. Dolgo vrsto let dela tudi v svojem klubu, Fo-tokino zvezi Slovenije in Foto zvezi Jugoslavije in pri tem opravlja odgovorne funkcije in naloge in to vedno strokovno in pošteno. Vedno je na voljo vsem, ki se obrnejo nanj v zvezi s kakršnimi koli problemi iz fotografije ali fotografske organizacije. Rezultat tako velike aktivnosti in ob tem evidentirane kvalitete je dejstvo, da je bil Kerbler 12 let najuspešnejši Jugoslovan po uspehu na razstavah — 12 let prvi na lestvici najboljših v FSJ (Foto zvezi Jugoslavije). Stojan Kerbler daje pomemben prispevek še na enem področju fotografije — v proučevanju zgodovine slovenske fotografije, kjer je že ustvaril vrsto pomembnih projektov, zbira pa tudi podatke o jugoslovanskih fotografih. Ker je zgodovina naše fotografije v veliki meri neraziskana, spada Kerbler v vrsto tistih, ki so s svojim pionirskim delom na tem področju dali dragocen prispevek, ki je vreden sam po sebi in spodbuden za nadaljnjo proučevanje razvoja fotografije v Jugoslaviji. Stojan Kerbler jpg izreden fotograf, pronicljiv zgodovinar in marljiv sodelavec v vseh aktivnostih Foto zveze, združujoč vse to v eni osebi, dragocen kot fotograf in kot človek, daje se svojim obstojem pomemben prispevek naši fotografiji. Razstava fotografij eno leta MPPAI je bila prikazana tudi v Impolu Montaža aluminij 4 Reorganizacija TG A je nujna Poleg MPPAI se bomo delavci TGA morali ukvarjati tudi z reorganizacijo DO V Aluminiju lahko redno spremljamo informacije o poteku del na modernizaciji proizvodnje primarnega aluminija, kar je že leta nazaj naša primarna naloga. Toda sama modernizacija, ki poteka po zastavljeni poti, ne bo uspešna, če ne bomo posegli tudi v področje organizacije, vrednotenja del in nalog ih pa nagrajevanja. Vsa tri področja, ki jih bomo morali analizirati, podrobno proučiti in iz rezultatov predlagati spremembe, segajo neposredno do všeh delavcev kolektiva. Ta tri področja so tudi močno med seboj povezana, tako da bi bilo zelo težko katero od njih reševati parcialno in kompleksnost rešitve prestavljati v bodočnost. Ravno zaradi kom-kompleksnosti problematike je odločeno, da se v mesecu januarju 1987 pričnejo konkretne aktivnosti, ki bi pripeljale do rezultata šele po dvanajstih mesecih. Pri postavljanju ciljev, ki so popolnoma vezani na doseganje boljšega končnega rezultata poslovnega procesa, je bilo postavljeno vprašanje: »Ali se te naloge lotimo sami, ali bomo k sodelovanju pritegnili katero od konsul-tantskih organizacij, ki jih je v Sloveniji kar precej?« Prvo vprašanje je zahtevalo novo vprašanje: »Ali smo sposobni sami zagristi v tako veliki problem, ko pa imamo že-od leta 1976 zamrznjeno organizacijsko strukturo, področje vrednotenja del in nalog pa pri kateremkoli popravku še slabša zadovoljstvo in situacijo v kolektivu?« Podobno ali še slabše je področje nagrajevanja, kjer že tudi lep čas iščemo razno razne modele in za nobenega se ne moremo odločiti, čeprav vsi vemo, da je nagrajevanje tisto, ki bi v veliki meri prispevalo k boljšemu delu na vseh področjih. Pri tem nagibanju je seveda tudi jasno, da bi za organizacijskimi rešitvami, za rešitvami vrednotenja in nagrajevanja stali domači delavci, ki jim to delo pomeni službeno zadolžitev. Toda pri teh rešitvah bi verjetno do popolnosti prišlo do Izraza tisto, da drugi vedo več kot domači in pa tisto — za domačega si vzamem čas, ko si ga pač vzamem. Bojazen pred takšnim sprejetjem zadane naloge je narekovala, da smo pričeli iskati, katero zunanjo institucijo bi povabili k sodelovanju. Pri iskanju so nam bile kriterij reference inštitucije in to predvsem v zadnjem času. Do podrobnejših dogovorov je tako prišlo z Zavodom SRS za produktivnost dela iz Ljubljane, ki pokriva vsa področja zadana naloge. V osnovi bo šlo za skupno delo svetovalcev in delavcev DO, ki bodo vključeni v skupine za posamezna področja. Osnovni pogoj uspešnosti postavljene naloge pa ne bo samo delo skupin, ampak pripravljenost vseh, da vložimo v to nalogo del zavesti in pripravljenosti za izpeljavo zahtevne naloge. Franc Visenjak ISKRICE Zaupanje v samega sebe je prva skrivnost uspeha. Emerson Umetnost, biti drzen in hkrati zelo oprezen, je umetnost uspeha. Napoleon Vsak velik uspeh je zmaga upornosti. Graff Samo dva načina sta, da se človek vzdigne: s svojo lastno veščino ali z neumnostjo drugih. La Bruyere Če kočijaš dobro vidi; bo' tudi s slepimi konji prispel do cilja. Nestroy Utrinki s praznovanja jtgmJKk d » 181 JSm JMaiaflsm BK. ,j. ~*šm m Wj^ m *311f wWŠSŠ m PCJ®P1,^JP ■ tl» ■/ 1 L_ _____Viiil »«1 Zbranim na svečani seji DS je spregovoril predsednik KPO Danilo Delegaciji DPO TGA sta položili venca k obeležju Borisa Kidriča Toplek Zlati znak so dobili — delavci obrata elektrolize A —■ Stanko Pulko iz tozda Tovarna glinice — Jože Škerget iz tozda Predelava aluminija — Sveto Kriikovič iz tozda Vzdrževanje Srebrni znak so dobili V imenu DPO občine Ptuj nam je čistita! k prazniku Stanko Debeljak, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov TOZD Tovarna glinice Šimenko Franc Žuraj Janez Čestitka pionirjev Komik Franc Tominc Maks TOZD Proizvodnja aluminija Milošič Ludvik Kurež Ludvik Škrila Janez Rožman Jože Kirbiš Edvard Krajnc Jakob TOZD Predelava aluminija Višinski Slavko Rodošek Ludvik Martinčič Ciril TOZD Vzdrževanje Ciglar Franc Novak Franc S m rtič Mirko Supančič Ferdo Goričan Stanko Jeza Franc TOZD Promet Gerečnik Franc Svržnjak Janéz TOZD Kontrola kvalitete Kiselak Štefan TOZD LLBK Valant Anton st. Glas Antonija Ambrož Pavel DSSS Tašner Ivanka Galun Ivanka Klajnšek Anica Emeršič Miha aluminij s Mul Podelitev zlatih in srebrnih znakov ter priznanj Jubilejne listine so dobili Foto: Zvonko Kozoderc Foto: B. Srećković Delavci tozda Proizvodnja aluminija so 22. decembra 1986 dosegli letni plan proizvodnje 20.649 ton aluminija. TOZD Tovarna glinice 10 LET Branimir Auguštin, Dušan Kovačič, Franc Beranič, Milan Štumberger, Franc Sagadin in Štefan Dončec 20 LET Vili Angel, Karl Horvat, Ignac Kostanjevec, Gabriel Pogačar, Alojz Murko, Janko Kolarič, Lilijana Hojnik, Štefan Nahberger in Anton Frangeš 30 LET Vinko Bombek, Franc Bratec, Franc Bratušek, Franc Bratušek, Franc Cajnkar, Avgust Kiselak, Anton Nahberger, Franc Skledar, Ivan Zajc, Janez Feguš, Florjan Trebov-šek, Rudi Štelcer, Zora Mlinarič TOZD Proizvodnja aluminija 10 LET Franc Korez, Vincenc Krajnc, Rudolf Kramar, Anton Vidovič, Marjan Zidar 20 LET Jože Skrila, Viktor Jus, Rudolf Vogrinec, Stanko Bogme, Mirko Kondfič, Vladimir Ko-res, Martin Korošec, Anton Medved, Alojz Hohnec, Maks Šajn, Franc Žuran jn Rado Rodošek 30 LET Vinko Budja, Franc Cajnko, Alojz Leskovar, Franc Kodrič, Martin Meznarič, Rudolf Bogdan, Franc Letonja, Ludvik Milošič, Franc Zavec, Franc Na-delsberger, Jožef Gajzer in’ Aleksander Blaž TOZD Predelava aluminija 10 LET Maks Černejšek, Anton Pa-nikvar, Stanislav Šeliga, Ivan Vinko, Ivan Židov, Janez Furman, Janez Kotar, Marta Domine iin Miha Urbančič 20 LET Anton Dobnik, Ignac Kostanjevec, Janez Lampret, Jože Potočnik, Jakob Smolinger, Stanislav Tominc, Franc Vratič, Franc Ivanuša, Maks Kostanjevec in Jože Mandelc 30 LET Anton Cenar, Franc Drobnič, Jožef Gajzer, Stanislav Golob, Ivan J a ko lic, Ludvik Rodošek, Slavko Visinski in Franc Pukšič TOZD Vzdrževanje 10 LET Albin Dončec, Milan Grahi, Andrej Jerenko, Ivan Mazera, Ivan Metličar, Branko Mohorko, Ludvik Pšajd, Ivan Pišek, Marta Plajnšek, Alojz Vinkler, Branko Štrucl, Karel Šuligoj, Zdravko Jernejšek, Franc Štumberger, Branko Spolenak in Jožefa Pšajd 20 LET Ivan Fideršek, Stanko Frčeč, Štefan Kopše, Maksimiljan Korošec, Jože Murata, Anton Ivanuša, Maks Fijačko, Janez Malinger, Emil Began, Franc Klinger, Simon Lah in Ivan Pinterič 30 LET Franc Ferčič, Janez Lesjak, Stanko Matjašič, Janez Mlakar, Franc Novak, Ivan Ogrinc, Gabriel Senjor, Stanislav Zemljak, Slavko Gašparič, Janez Majcen, Ludvik Arnuš, Alojz Kumer, Janko Šalamun in Franc Jeza TOZD LLBK Trbovlje 10 LET Borislav Bojič 20 LET Anton Kalšek, Karl Volavšek, Ivan Srabočan 'in Albin Zmrzljak TOZD Promet 10 LET Alojz Kozoderc in Jože Zamuda 20 LET Martin Gojkošek, Franc Horvat, Franc Zamuda, Viljem Pišek, Jože Petek, Alojz Smolinger, Ivan. Vogrinec, Franc Kovačič, Anton Peršuh, Albin Dorič in Franc Zajc 30 LET Anton Kaučič 'in Alojz Marin Srečanje upokojencev TOZD Kontrola kvalitete 10 LET Mario Kuret 20 LET Martin Kirbiš 30 LET Janez Druzovič in Marjan Primc DSSS 10 LET Janez Bedrač, Bojan Žig-man, Marjan Robnik, Majda Pristovšek, Maja Furman, Danica Majcen, Marica Belec, Danica Milinovič, Branko Šprah, Vera Peklar in Ankica Škarija 20 LET Adela Grbavac, Zvonko Frčeč, Zvonko Kutnjak, Katarina Bednjički, Franc Krajnc, Vladimir Grobovšek, Franc Haložan, Tomislav Miličevič, Martin Vindiš in Katarina Perič 30 LET Alojz Krušič, Franc Javernik, Jože Huzjan, Franc Vajda, Viktor Vogrinec Naše nekdanje sodelavce je pozdravil član KPO Viktor Markovič Srečanja upokojencev so vedno prisrčna. Vsako leto se zbere veliko naših nekdanjih sodelavcev. Vseh seveda zaradi različnih razlogov ne more biti. Dan ob letošnjem srečanju je bil neprijazen, meglen in hladen. Toda tistih, ki so se odločili priti, to ni motilo. Radi prihajajo, čeprav vedo, da se stvari iz leta v leto ponavljajo. Vedo, da jih bodo lepo sprejeli in pozdravili, po- vedali, kaj je bilo novega v minulem letu. Otroci jim bodo pripravili prisrčen kulturni program. Dobili bodo kosilo in za tem še simbolično na-gradico, ki komaj zadošča za povrnitev potnih stroškov. Vse to vedo, vse se ponavlja. Nekaj pa je, kar se ne more ponoviti. Srečanja -i-ponovna, prisrčna, domača, njihova in tudi naša. To je tisti čar in vrednota srečanj, ki polni dvorano. V. P. aluminij ? Kako smo poslovali Iz tabeje I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu novembru 1986. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter doseženo proizvodnjo v primerjavi z letnim planom poslovanja 1986. Tabela I: Dinamika poslovanja — i indeksi fizičnega obsega proizvodnje DOSEŽENO INDE KS I TOZD/PROIZVOD Enota poslovanja 1985 1986 1986/85 1986 XI. I.-XI. XI. I.-XI. XI. I.-XI. 7:5 8:6 7:3 8:4 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat AI203 Kalcinirana glinica t 8.830 97.747 7.441 95.456 9.335 96.898 125 102 106 99 —■ redna proizvodnja l 8.272 92.090 6.953 88.230 7.343 92.733 106 105 89 101 — predelava Prodani hidrat t 1IffftSI — — 19 1— 19 100 .i- —i redna proizvodnja t 400 4.400 — 31 49 2.154 ' 12 49 — predelava t — 271 4.737 — 1.271 — 27 — — Skupaj (kale. gl. + pr. hidrat) t 8.672 96.490 7.224 93.017 7.392 96.177 102 103 85 100 Raztopljeno vodno steklo t 749 8.341 673 7.612 911 7.782 135 102 122 93 Zeolit A -S suhi t 148 1.647 181 1.489 175 1.688 97 113 118 102 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al E- hala A t 1.697 18.896 1.685 19.107 1.704 19.404 101 102 100 103 Elektrolitski Al E- hala B t 1.920 21.373 1.975 22.106 1.936 21.174 98 96 101 99 Elektrolitski Al B- hala B-P t 191 1.982 81 1.000 193 1.793 238 197 101- 99 Skupaj A-i-B t 3.808 42.251 3.741 42.213 3.833 42.551 102 101 101 101 Anodna masa TOZD PREDELAVA ALUMINIJA t 2.083 22.806 1.212 23.217 885 22.969 73 99 42 101 Al formati — za prod. t 1.398 15.563 1.283 17.910 2.337 22.150 182 124 167 142 — za izparilnike t — SÉMI 728 161 1.258 ' 173 — — za MPPAI t — — — 15 ' — — Al žica — E Al i P-11 t 206 2.294 550 2.004 11 1.880 2 94 5 82 — zaizparilce t ÜM — ■■■ — ' ' ' 19 — ■9 — — Al trak — ozki za prodajo t 200 2.225 — 853 47 1.199 ■ ' 141 24 54 — ozki za rondelice t 329 i 3.660 128 2.483 142 3.388 111 136 43 93 Rondelice t 164 1.830 65 1.304 22 1.548 34 119 13 85 Al trak —- široki za prodajo t 329 3.660 583 3.432 206 2.196 35 64 63 60 — široki za izparilnike t 242 2.690 — 1.883 175 1.147 9 • 61 72 43 — široki za MPPAI t — HHH — ■■■ 75 310 — ■■H 1 — — Izparilniki t 115 1.281 81 1.181 54 1.164 67 99 47 91 Al zlitine: gnetne t 682 7.595 719 7.638 642 6.871 89 90 94 90 livarske t 719 8.007 475 6.725 304 6.002 64 89 42 75 Predzlitine — lastna poraba t 89 991 101 1.103 72 943 71 85 81 95 Drogi za kline + stikala t 9 105 63 115 44 HBEH 38 — 42 LIVARNA SKUPAJ t 4.482 49.901 4.048 47.359 4.248 50.134 105 106 95 100 Blagovna proizvodnja t 3.813 42.455 3.756 41.047 3.623 43.010 96 105 95 101 Pretapljanje Al t 164 1.830 59 2.292 21 488 36 21 13 27 Predelava: rondelic t 54 82 izparilnikov t 64 140 — Tokovodniki za MPPAI t 129 1.545 ijglširoki trak za tokovodnike t 345 345 TOZD Tovarna glinice V mesecu novembru smo proizvedli 9.335 ton Al hidrata AI203 in s to količino presegli plansko proizvodnjo za 505 ton oz. 6%. V času od I1XI smo proizvedli 96.898 ton, kar pomeni, da ne dosegamo plana za 849 ton (indeks 99), glede na enako obdobje preteklega leta pa smo proizvedli 1.442 ton več (indeks 102). V enajstem mesecu smo proizvedli 7.343 ton kalcinirane glinice (indeks 89) in 49 ton Al hidrata AI203 za prodajo, to znaša skupaj 7.392 ton oz. 85% izpolnitev plana. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata AI203 je -96.177 ton in je za 313 ton manjša kot smo načrtovali v letnem planu poslovanja (indeks 100). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata Al203 v enajstih mesecih porabili 100% boksita, 94% Na hidroksida, 97% pare, 185% žganega apna in 107% električne energije. Pri proizvodnji kalcinirane gli-li samo porabo električne ener-nice smo v tem obdobju preseg-gije za 8%, poraba ostalih surovin pa je v mejah planskih normativov. V mesecu novembru smo proizvedli 911 ton raztopljenega vodnega stekla (indeks 122), kumulativna proizvodnja pa je 7.782 ton in ne dosegamo plana za 7%. Proizvodnja zeolita A-suhega je v novembru 175 ton, to je 18% nad plansko količino, v analiziranem obdobju pa smo presegli plansko količino za 41 ton (indeks 102). TOZD Proizvodnja aluminija V elektrolizi A smo v novembru proizvedli 1.704 ton elektrolitskega aluminija in s to količino dosegli plan s 100%. Od začetka leta do novembra smo proizvedli 19.404 tone in s tem presegli plan za 508 ton oz. 3%. V elektrolizi B smo skupaj s poskusnimi pečmi v enajstem mesecu proizvedli 2.129 ton elektrolitskega Al, kar je 18 ton več kot je predvideno po planu. V obdobju januar—november smo proizvedli 23.147 ton, kar predstavlja 1 % manj od načrtovane količine. Skupno proizvodnjo v elektrolizah smo v enajstmesečnem obdobju presegli za 1 % od zastavljenih planskih ciljev. Prav tako pa so zadovoljivi tudi doseženi normativi v elektrolizah, saj je dejanska poraba pri najvažnejših surovinah enaka planu oz. nižja od predvidene porabe. V enajstem mesecu smo proizvedli 885 ton anodne mase, kar predstavlja samo 42% planirane količine, ker smo izvajali v obratu anodne mase generalni remont, ki je trajal polovico meseca. Kumulativna proizvodnja je 22.969 ton, s tem smo plan pre-(Nadaljevanje na 9. stran!] Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DOSEŽENO INDEKSI TOZD/PROIZVOD Enota mere Plan 1986 XI. mm 4:3 5:3 TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203 E- boksit t * 2,607 2,626 2,597 101 100 -A- NaOH — 100% t * 0,10883 0,1087 0,1025 100 94 — para t 4,450 4,231 4,339 95 97 —j žgano apno t 0,0405 0,0766 0,0751 189 185 — elektr. energija kWh 360,653 372,512 387,281 103 107 Kalcinirana glinica — toplotna energija GJ 5,447 5,231 5,431 96 100 — para t 0,040 0,040 0,040 100 100 E- Al fluorid t 0,0004 0,00025 0,00020 62 50 — el. energija kWh 31,236 38,843 33,844 124 108 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolitski Al — hala A —j glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,575 0,540 0,556 94 97 E- kriolit t 0,027 0,018 0,022 66 82 S- Al fluorid t 0,040 0,042 0,039 105 98 — el. energija kWh 17.971 17.742 17.640 99 98 Elektrolitski A! — hala B — glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 — anodna masa t 0,565 0,477 0,558 84 99 —j kriolit t 0,027 0,020 0,020 74 74 H- Al fluorid t 0,040 0,041 0,040 102 100 E- el. energija kWh 17.537 17.047 17.425 97 99 Elektrolitski Al — hala BP — glinica t 1,920 1,924 1,920 100 100 — anodna masa t 0,600 0,541 0,563 ■ 90 94 — kriolit t 0,027 ’ 0,025 0,027 92 100 Hj- Al fluorid t 0,040 0,017 0,019 42 48 E- el. energija kWh 16.979 16.697 16.699 98 . 98 Anodna masa — petrolkoks t 0,67165 0,67623 0,70213 101 105 —■ katranska smola t 0,338015 0,33503 0,31188 99 92 — mazut t 0,0055 0,00124 0,00071 23 13 — el. energija kWh 150 189 136 126 91 Poskus pogovora, ki bi to moral biti takrat Poskušam popraviti zamujeno. Odpravim se v elektrolizo, 'kar bi morala storiti že davno. Dan je meglen, siv, še bolj sivo je v elektrolizi A. Kadi se in delčki saj poplesavajo po sledi prepiha. Čimprej hočem v pisarno, če se tistemu prostoru sploh lahko tako re-re, da se obranim »črnih muck«. Tam se sicer ne kadi, prahu pa je veliko: na mizi, stolih, telefonu, dokumentaciji, povsod. Temu se v elektrolizi ni mogoče izogniti. Čakam. Tovariš Leskovar, ki seveda ne ve, da ga iščem, je nekje na obhodu od peči do peči. Ko pride, ni nič navdušen nad mojim prihodom. Kar naravnost mi pove, da zdaj ni več pripravljen govoriti. Takrat mogoče že. Takrat pomeni pred dvema letoma, ko je bil eden od dobitnikov zlatega znaka. »Kaj bi razpravljal o zlatem znaku, to je zdaj že zgodovina. Bila je. Kaj bi govoril o sebi. Iz dneva v dan je vse enako. Nima smisla, še do marca sem tukaj, potem pa grem.« Tako ostanem za nekaj časa brez besed. Poskušam nekaj vprašati. Beseda da besedo in tovariš Leskovar se omehča. Res ne pove veliko, vendar dovolj, da poskušam predstaviti človeka, ki že trideset let dela v elektrolizi. Najtežji obrat, kot mu pravi, ga ni zaznamoval, vsaj videti ni. »Morda sem zelo bolan, kdo ve, kaj je notri. Sam ne čutim drugo kot to, da težko diham. V bolniški pa nisem bil dosti. V tridesetih letih le 36 krat. Kaj bi za vsako malenkost v bolniško. Treba je bilo npr. na šiht, pa koga naj dobim za nočno izmenjavo. Kar z vročino sem šel delat. Danes so ljudje bolj pomehkuženi.« Je kdaj obupal, je bilo hudo. Pravijo, naj bi človek delal v elektrolizi 15 let. On je enkrat več. »Navadiš se vsemu. Bilo je hudo. Predvsem na začetku sem mislil, da ne bom zdržal. Teden dni sem bil ,na vagi'.« Bližina doma je odtehtala, da je ostal. Prej še je vozil na delo v Maribor. Kot izučen mizar v TGA nikoli ni delal v svojem poklicu. Tiho je upal na mizarsko delavnico, a tam jih je bilo dovolj. Dan za dnem se je srečeval le z elektrolizo. »Kaj čem praviti o delu. Iz dneva v dan se ponavljajo iste stvari. Rečem le lahko, da nam je v elektrolizi zdaj vseeno boljše kot v mojih mladih letih, ko smo pošteno fizično delali. Tega zdaj res ni več. Imamo stroje. Ostalo pa je nezdravo okolje, tu se ni nič spremenilo.« lavci, skušam izvedeti. Zdaj ima okrog sebe mlajšo generacijo. S kakšnimi problemi se srečuje? »Problemi.« Širok nasmeh in: »Ne sme jih biti.« Naj mu verjamem? Vem, da so problemi povsod, a ker jih ne sme biti, jih znajo rešiti. »Vedno dam besedo tudi mladim. Nikoli nisem rekel, da je kdo še premlad za odločanje.« Res pa je, da ga moti malomaren odnos do dela. Nekoč, se spominja, je bila veliko večja disciplina. Vedel si, da moraš to in to narediti, če ne, greš. Nekaj takega bi bilo potrebno tudi zdaj, razmišlja tovariš Leskovar. »Včasih so fantje zardevali ob enem opominu, zdaj deset 1987 Vsak delavec temeljne organizacije združenega dela in delavec skupnosti skupnih služb, ima sam ali skupaj z družinskimi člani pod enakimi pogoji pravico letovati v počitniških kapacitetah. Počitniške kapacitete se lahko koristijo med letom. Predsezona ob morju je do 20. 6. in 1. 9. dalje, glavna sezona pa traja od 20. 6. do 31. 8. Upravičenci po 6. členu pravilnika lahko letujejo po regresirani ceni v Crikvenici 10 dni v koledarskem letu, v ostalih počitniških kapacitetah pa vse leto. Enako se regresirajo najete počitniške kapacitete. Razpis za najete kapacitete bo predvidoma v mesecu februarju. Letovanje na morju traja 10 dni. Organizirane skupine delovne organizacije lahko uporab-Ijajo počitniške kapacitete izven glavne sezone, če so tako uporabo planirale in se pri-.; javile v razpisnem roku, ali če so kapacitete proste. Prijavite se lahko v naslednjih terminih: Crikvenica: 22. 6., 2. 7., 12. 7., 22. 7., 1, 8., 11. 8., 21. 8. Rab: 21. 6., 1. 7., 11. 7., 21. 7., 1. 8., 11. 8., 21. 8. Nerezine: 23. 6., 3. 7., 13. 7., 23. 7., 2. 8., 12. 8., 22. 8. nič ne zaleže, niti pogojni odpust. Tiste mesece pač malo bolj »ahčejo«, potem pa po starem dalje.« In želje? Kaj si želi naš veteran elektrolize? »S prijetnimi občutki gledam rast nove elektrolize, želim, da bi moji sodelavci resnično delali v bolj zdravem kofju. Predolgo smo čakali, v modernizacijo bi morali takoj za tem, ko je šla v pogon elektroliza B.« Tako sva vendarle nekaj rekla. Morda bo še kdaj priložnost, ko bo po marcu 1987 prihajal v TGA kot upokojenec, če ne prej, ob otvoritvi nove elektrolize. Červar: 21. 6., 1. 7., 11. 7., 21. 7., 1. 8., 11. 8., 21. 8. Upravičenci do «letovanja so: MS delavec delovne organizacije, njegov zakonec in oseba, ki so po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, — nepreskrbljeni otroci, posvojenci delavca delovne organizacije, — upokojeni člani in njihovi zakonci in osebe, ki so po predpisih o zakonski zvezi izenačene z zakoncem. Nepreskrbljeni so otroci, ki se šolajo, najdalj do 27. leta in otroci, ki niso zaradi bolezni zmožni za lastno preživljanje. Potrdilo za nepreskrbljene otroke, starejše od 15 let, je delavec dolžan predložiti hkrati s prijavo za letovanje. Za letovanje v Nerezimah in červarju se lahko dogovorita člana delovne organizacije o skupnem letovanju, pri čemer se šteje, da je vsak delavec letoval. Delavci, ki so se prijavili za letovanje in so dvignili napotnice, vendar sami niso letovali, ampak so v počitniške kapacitete napotili osebe, ki niso upravičene do letovanja v počitniških kapacitetah, ne morejo koristiti počitniških Že od leta 1958 je skupino-vodja. Kako je shajal s sode- Alojz Leskovar ob prejemanju zlatega znaka pred dvema letoma HPP Vera Peklar Razpis letovanj aluminij g kapacitet naslednjih 5 let zaporedoma. Osebe, ki so letovale v počitniških kapacitetah na takšen način, plačajo za letovanje polno ceno. Prednostni red za posamezne dekade za člane delovne organizacije določi Odbor za gospodarjenje TGA po predlogu Službe za družbeni standard po naslednjih kriterijih: 1. Prednost pri dodelitvi imajo tisti delavci za letovanje, ki niso letovali v glavni sezoni v počitniških kapacitetah delovne organizacije zadnjih 5 let, oz. so letovali v petih letih manjkrat. 2. Prednost imajo kandidati z daljšo delovno dobo v delovni organizaciji, ki so zadnjikrat letovali v letu zaposlitve kandidata s krajšo delovno dobo. 3. V primeru, da je prijavljenih več delavcev, ki enako dobo niso letovali v počitniških domovih delovne organizacije, se upošteva daljša delovna doba. Ob prijavi za letovanje lahko delavec navede dva datu- ma za letovanje ali dva različna kraja in sicer se najprej upošteva prvi datum, oz. kraj, šele nato drugi. Prijave za letovanje zbira služba za družbeni standard, vlagajo pa se prek vložišča DO. Upravičenec je dolžan v celoti plačati letovanje najmanj 30 dni pred letovanjem. Če delavec letovanja ni plačal, se šteje, da je od prijave odstopil in ne bo letoval. Delavci, ki letujejo v počitniških kapacitetah delovne organizacije, se morajo pridrževati določil hišnega reda, ki je izobešen v počitniških domovih, sobah in hišicah. Kršitelji ne morejo koristiti počitniških kapacitet naslednjih 5 let. Regresne cene za počitniške kapacitete bodo znane po sprejemu letnega plana Pravilno izpolnjene prijave dostavite v Službo za družbeni standard najkasneje do 15. 1. 1987. Služba za družbeni standard PRIJAVNICA ZA LETOVANJE Priimek in ime ............................................ mat. št. ................izmena.......... zaposlen-a v TOZD oz. v sektorju................-........, int. št. tel...... se prijavljam za letovanje v............................... ali v ...............,...-.............-... in sicer od...............................do ali od........................... do Z menoj bodo letovali naslednji družinski člani: Priimek in ime sorodstvo starost otrok zaposlen-a Prijavljam se za organizirani prevoz (Crikvenica) 1. DA 2. NE Objekt za žganje anod Zaradi točne evidence prosimo, da prijavnico čitljivo in točno izpolnite. Pomanjkljivo izpolnjene prijavnice ali prijavnice brez ustrezne dokumentacije ne bomo upoštevali. Izpolnjene prijavnice dostavite v vložišče delovne organizacije v razpisanem roku za letovanje. Za otroke starejše od 15 let prinesite potrdilo o šolanju, oz. potrdilo o zavarovanju. Z izpolnitvijo prijavnice in svojeročnim podpisom se obvezujem, da bom kril morebitne stroške, ki bi nastali zaradi neizkoriščenega termina po moji krivdi v skladu s pravilnikom o počitniških kapacitetah. Nastale stroške mi lahko odtegnete od mojega osebnega dohodka. Kidričevo, dne......................... (podpis) KAKO SMO POSLOVALI (Nadaljevanje z 8. strani) segli za 163 ton oz. 1 %. Tudi pri proizvodnji anodne mase ni odstopanj od plana porabljenih surovin, razen pri petrolkoksu (indeks 105). V livarni in obratu predelave TOZD Predelava aluminija smo v novembru proizvedli 4.248 ton livarniških proizvodov. S to količino ne dosegamo planske količine za 234 ton oz. 5%. Kumulativna proizvodnja od I-XI znaša 50.134 ton in je dosežena z indeksom 100. Od skupne proizvodnje je blagovna proizvodnja v XI. mesecu 3.623 ton in ne dosegamo za- stavljenega plana za 5 indeksnih točk. Od začetka leta do novembra smo za domači in tuji trg proizvedli 43.010 ton livarniških proizvodov, kar predstavlja 1 % več od zastavljenega proizvodnega plana. Za tuje naročnike smo v enajstih mesecih pretopili 488 ton Al in dosegamo plan samo z indeksom 27. Prav tako smo za tuje naročnike predelali 82 ton rondelic in 140 ton izparilnikov. Za MPPAI smo v enajstih mesecih predelali 1.545 ton toko-vodnikov in 345 ton širokega traku za tokovodnike. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar aluminij 10 Analiza kadrov v SOZD Unial Kadrovsko analizo SOZD Unial je komisija za kadrovsko socialne zadeve pripravila na pobudo delavskega sveta SOZD. Izdelava celovite kadrovske analize je novost, saj smo jo pripravili prvič. Menimo, da bi bilo prav, če bi takšna analiza zaradi velikega pomena kadrov in znanja, delavski svet obravnaval vsako leto. To še posebej zato, ker je sedanja kvalifikacijska struktura v obeh DO neustrezna in jo moramo bistveno izboljšati, če želimo uspešno voditi obstoječo in novo tehnologijo. Pri izdelavi analize smo ugotovili, da kadrovske evidence niso povsem poenotene in bi jih morali pri prenosu na računalniško obdelavo poenotiti. V obeh delovnih organizacijah je bilo konec leta 1985 zaposlenih 4917 delavcev (2527 v TGA in 2390 v Impolu). Primerjava med zahtevano in dejansko izobrazbo pokaže, da zelo veliko zaposlenih v obeh DO nima ustrezne strokovne izobrazbe in da opravljajo naloge, ki presegajo dejansko izobrazbo za eno ali več stopenj. Od 2.527 zaposlenih v TGA nima ustrezne strokovne izobrazbe 1097 delavcev ali 43%, v DO Impol pa od 2390 zaposlenih 819 ali 34%. Iz prikazanih podatkov vidimo, da so največja odstopanja pri ne-kva I if i c ir a n ih, po Ikva I i fi c i ra- nih in delavciv z dvoletno poklicno šolo ali interno kvalifikacijo. Tako v DO TGA ■ —- od 226 N KV delavcev dela 188 ali 83% na PKV, DPŠ In KV delih, — od 759 PKV delavcev dela 568 ali 75% na DPŠ in KV delih, od 368 delavcev z dvoletno poklicno šolo ali interno kvalifikacijo 226 ali 62% na KV delih. V DO Impol pa — od 555 NKV delavcev dela 468 ali 87% na PKV, PPllod 245 PKV delavcev DPŠ, KV in SŠ delih, 181 ali 74% na DPŠ in KV delih. V obeh delovnih organizacijah je premalo kvalificiranih delavcev in delavcev z višjo in visoko šolo. Na delih za : čeprav se je struktura zaposlenih po dejanski izobrazbi v primerjavi z letom 1975 nekoliko izboljšala v korist srednje, višje in visoke šole, se je istočasno poslabšala, saj se veča delež nekvalificiranih delavcev in zmanjšuje delež kvalificiranih in po'!kvalificiranih delavcev. .Spremembe v kvalifikacijski strukturi so v obeh DO podobne, čeprav so v Impolu v zadnjih desetih letih bile izvedene modernizacije in razširitve kapacitet, ki terjajo bistveno več znanja. Neustrezna kadrovska politika pa povzroča in bo povzročala eno od glavnih ovir za prodornejši razvoj našega sistema. Starostna struktura zapo- kate ra se zahteva višja šolska izobrazba dela v TGA 42% delavcev s srednjo izobrazbo, v Impilu pa celo 58% s srednjo ali KV izobrazbo. Na delih z visoko izobrazbo pa dela v TGA 18% delavcev s srednjo ali višjo šolo, v Impolu pa 37%. '■ s len ih kaže, da je več kot polovica delavcev v obeh DO starih do 35 let. Povprečna starost zaposlenih je v TGA 36 let, v Impolu pa 34,5 let. Zaradi poslabšanja kadrovske strukture v zadnjih letih smo želeli ugotoviti ali je kvalifikacijska struktura mlajših delavcev ustreznejša. Ugotovili smo, da je dejansko kvalifikacijska struktura mlajših delavcev v primerjavi z zahtevano slaba. Bistveno preveč je- NKV delavcev in odločno premalo delavcev z višjo in visoko izobrazbo. DO TGA je v zadnjih letih, ko so se možnosti zaposlovanja v občini in tudi regiji zmanjšale, nekoliko zaostrila pogoje in ne sprejema več nekvalificiranih delavcev brez končane osnovne šole, za opravljanje nalog na pti Ikva tifici ran ih delih za nedoločen čas pa morajo končati interno šolanje. Za opravljanje del no novi tehnologiji pa bodo morali kriterije poostriti. Žal, pa šolanje na višjih in visokih šolah tehničnih smeri, zato so v obeh DO ti profili deficitarni. V Kidričevem je težko dobiti tudi dovolj gliničarjev in elektrolizerjev, v Impolu pa tudi kovinarjev. Najpogosteje se te potrebe pokrivajo z neustreznimi suficitamimi poklici ali z najožjim profilom. V obeh DO pa bi morali ponovno analizirati zahtevano izobrazbo na posameznih delih in nalogah in jih prilagoditi sedanjemu sistemu izobraževanja, da bi lahko sprejemali več kadrov s srednjo šolo, ki jih sedaj odklanjamo (tudi metalurge), sprejemamo pa nekvalificirane delavce. GIBANJE KADROV V LETU 1985 Analizirali smo tudi gibanje kadrov v letu 1985. V TGA je v tem letu prišlo 331 novih delavcev (od tega 51 pripravnikov). Delovno organizacijo je zapustilo 284 delavcev (28 invalidsko upokojenih, 31 starostno)! Fluktuacija znaša 10,1 %, izogibna pa 3,66% (odhodi, na katere ni bilo vplivov) . V Impol je prišlo 360 delavcev (94 pripravnikov).-Delovno razmerje je prenehalo 195 delavcem (13 invalidska upokojitev, 22 starostna upokojitev). Fluktuacija je 7,54%, izogibna pa znaša 3,11 %. Fluktuacijo v TGA povečuje zelo visoka fluktuacija v TOZD LLBK, saj znaša celotna fluktuacija v tej temeljni organizaciji 21,4% in izgobina 13,7. To pomeni, da se izmenja vsako leto ena petina vseh zaposlenih. To povzroča resne težave in probleme pri vodenju proizvodnega procesa v livarni. Delavci se najpogosteje zaposlijo v rudniku. V vseh ostalih TOZD v TGA in v Impolu je fluktuacija normalna. (Nadaljevanje na 12. sirani) Struktura zaposlenih po dejanski izobrazbi v letih 1975, 1980 in 1985 DO TGA Leta Spremembe Dejan. izobr. 1975 % 1980 , % 1985 %. 1985-75 NKV 75 3,9 385 16,6 226 8,9 + 5,0 PKV 808 41,5 720 31,1 759 30,0 —11,5 DPŠ in KV* 861 44,2 899 39,9 1054 41,7 — 2,5 SŠ 140 7,2 209 9,0 335 13,3 + 6,1 VIŠ 28 1,4 56 2,4 81 3,2 + 1,8 VS 36 1,8 44 1,9 72 2,9 -f 1.1 SKUPAJ 1949 100%, 2313 100% 2527 100% __ DO IMPOL Leta Spremembe Dejan. izobr. 1975 % 1980 % 1985 % 1985-75 NKV 301 7,0 486 23,5 555 23,2 - :i+ 6,2 PKV 358 20,2 339 16,4 267 11,2 — 9,0 DPŠ in KV* 832 47,1 874 42,2 1079 45,2 — 1,9 SŠ 205 11,6 268 12,9 356 14,9 """+ 3,3 VIŠ 38 2,2 61 3,0 75 3,1 + 0,9 VS 34 1,9 42 2,0 58 2,4 . + 0,5 SKUPAJ 1768 100 2070 100 2390 100 * Podatke.o številu zaposlenih v skupini DPŠ (dvoletna poklicna šola) in KV smo združili, ker iz leta 1975 in 1980 niso primerljivi z letom 1985, ker seje spremenilo razvrščanje strokovne izobrazbe po skupinah. (Nadaljevanje z 11. strani) Odsotnost z dela je v obeh DO velika, saj je dnevno odsotna skoraj petina zaposlenih. Zanimivo je, da je odstotek bolniških izostankov večji v Impolu. Pri presoji ostalih izostankov pa so razlike tudi zaradi različnega vodenja izostankov (v TGA zajemajo pod ostale izostanke tudi aktivno rekreacijo, izostanke zaradi službenih potovanj in oprav- ljanja samoupravnih funkcij. Posledica razmeroma visoke odsotnosti delavcev je večje povprečno število zaposlenih. Delno bi bilo mogoče zmanjšati bolniško z boljšimi delovnimi razmerami, ostrejšo kontrolo in boljšim sodelovanjem z zdravnikom, saj je pri sedanjem zdravstvenem stanju zaposlenih možnih več mejnih primerov. Odsotnost v letu 1985 TGA LD BO Ostalo Skupaj Število delovnih dni 56.602 39.283 13.959 109.844 Dni na zaposlenega 24,78 17,20 1,74 43,72 Dnevno odsotnih 208,10 144,42 52,94 405,46 Odstotek 9,11 6,32 2,25 17,68 IMPOL LD BO Ostalo Skupaj Število delovnih dni 64.806 52.360 8,273 125.439 Dni na zaposlenega 27,91 22,55 3,56 54,02 Dnevno odsotnih 237,38 191,79 30,31 459,48 Odstotek 10,22 8,26 1,31 19,79 V TGA je praktično izbran jih zahtevaj O od kandidatov, vsak četrti prijavljeni. Na se- ki bodo delali v slabih delov- lekcijo vplivajo predvsem nih razmerah. ostri zdravstveni kriteriji, ki Potrebe po kadrih v letu 1985 TGA N KV PKV DPŠ KV Sš VIŠ VS Skupaj Prijav, potrebe 47 140 16 91 35 9 22 360 Objav, potrebe 43 138 8 78 24 7 18 316 Prijav. —vključ. v selekcijo 454 41 35 551 177 19 11 1288 Izbrani* 128 7 8 121 56 6 5 331 * Razlike med izbranimi in objavljenimi potrebami so zaradi priprav- ni kov IMPOL N KV PKV DPŠ KV SŠ VIŠ VS Skupaj Prijav, potrebe 85 80 11 142 31 6 11 366 Objav, potrebe 80 77 11 132 24 6 11 341 Prijav. — vključ. v selekcijo 175 10 7 45 51 7 6 301 Izbrani 121 10 7 35 51 7 6 237 Kvalifikacijska struktura izbranih delavcev je v primerjavi z objavljenimi potrebami v letu 1985 v obeh delovnih organizacijah neustrezna, saj strokovnost pripravljenih kandidatov običajno ne odgovarja zahtevanim pogojem. Sprejeto je bilo bistveno več nekvalificiranih delavcev, ker odziv na razpis PKV de- lavcev ni bil zadosten. V DO Impol je bilo sprejeto tudi bistveno manj KV delavcev, v TGA pa je teh profilov delavcev bilo dovolj. Kaže, da so težave s KV kadri v občini Slovenska Bistrica bistveno večje kot v Ptuju. Posebej pa zaskrbljuje podatek, da ni dovolj prijav diplomantov visokih šol. Izobraževanje v letu 1985 TGA OŠ DPŠ RŠ SŠ VIŠ VS Skupaj PKV IKV VKV Redni študij - Stipend. 20 48 19 2 9 98 Študij ob delu 10 17 24 51 Študij iz dela 1 1 2 Tečaj v IC 74 31 34 139 Pripravniki Vozniki viličarja in elektro vozička 52 7 14 24 3 6 54 Ostalo 310 PD, DP in PP 744 IMPOL OŠ DPŠ PŠ SŠ VIŠ VS Skupaj Redni študij - Stipend. Študij ob delu 4 Študij iz dela Tečaj v IC Pripravniki Ostalo Izobraževanje zaposlenih m štipendiranje je, zaradi omejenih možnosti pridobivanja kadrov na našem področju, pogosto edina možna oblika izbo I j sevanja u spo s o b I j e n osti in kvalifikacijske strukture. V DO TGA se je za nižje stopnje uveljavilo dokaj uspešno izobraževanje v lastnem izobraževalnem centru [do IV. stopnje) v DO Impol pa lastnega izobraževalnega centra nimajo. V zadnjem času obstajajo tudi pobude za vključitev naših štipendistov v razvojno raziskovalno delo. Vključiti pa se moramo tudi v preoblikovanje oziroma prenovo programov usmerjenega izobraževanja. Za izobraževanje v našem sistemu pa je značilno: — da se je obseg izobraževanja in prevsem razpis štipendij v letošnjem letu precej izboljšal, da pa je to še vedno preveč odvisno od temeljnih organizacij (velja bolj za Impol), — da študij ob delu poteka še neusmerjeno in bolj na lasno iniciativo, — da smo z uvedbo alternativ (Impol) in z ugotavljanjem z, delom pridobljenim delovnih zmožnosti bistveno poslabšali interes za pridobivanje znanja. Zato bi morali spremeniti ta določila v naših samoupravnih aktih, \ permanentno oziroma funkcionalno izobraževanje še ne poteka dovolj sistematično, 93 33 1 9 136 14 9 17 7 51 1 1 8 90 — sistem nagrajevanja ne spodbuja interes za pridobivanje znanja ter boljše in stro- — v letošnjem letu ni bilo kovnejšo delo, podeljeno v TGA okrog 10% štipendij, ker se mladi ne odločajo v zadostni meri za tehnične poklice. Vlmpolu niso podeljene vse štipendije na IV. stopnji metalurgija in VII. stopnji strojništvo in metalurgija. SPLOŠNA OCENA KADROVSKE PROBLEMATIKE Na osnovi analize smo prišli do naslednjih glavnih ugotovitev: — Kadrovska struktura SOZD je neustrezna, saj 43% delavcev iz TGA in 34% delavcev iz Impola nima ustrezne strokovne izobrazbe. Primanjkuje predvsem kvalificiranih delavcev in delavcev z višjo in visoko izobrazbo. — Premalo je strokovnih kadrov, ki delajo neposredno na razvoju tehnologije. Odsotnost z dela je velika. — Problem prevelike izo-gibne fluktuacije je le v livarni v Trbovljah. — Odzivi na razpis nalog so številni, vendar pogosto neusrezni. To povzroča veliko dela in visoke stroške zdravstvenih pregledov. aluminij 12 — Načrtovanje, izobraževanje, pridobivanje in razvoj kadrov je v vsakodnevnem vodenju še preveč zapostavljeno. — Samoupravni organi se pogosto odločajo za rešitve oziroma delavce, ki so bolj v skladu z interesi posameznikov ali skupin in manj v interesu delovne organizacije. — V SOZD Limai postopoma izboljšujemo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. — Šele v zadnjem času posvečamo veliko večjo pozornost uvajanju kadrov (pripravništvo), ki je mnogokrat preveč prepuščeno zgolj mentorjem. — Sprejete alternative in Wr, možnost ugotavljanja z delom j pridobljenih zmožnosti zmanjšujejo interes za pridobivanje Jubìlanti iz t0zda Proizvodnja a,uminìia Foto: B. Srećković znanja. Pomanjkanje znanja pa seveda močno ovira po- -------------—__________________________________________________________________ stavljanje ambicioznejših razvojnih načrtov. V obeh delovnih organizacijah se premalo (ali v zadnjem času) ne zavedamo, da je kadrovska politika strokovno vprašanje, ki ga je potrebno na strokoven način tudi reševati. Na uspešnost izvajanja strokovne kadrovske politike pa v veliki meri vpliva tudi dobro organizirana strokovna kadrovska služba. Pri tem je seveda potrebno opozoriti na položaj kadrovske službe v Impolu (stanje v TGA je dosti boljše). Tudi v vodstvu SOZD Unial (Skupne službe) bo potrebno strokovno spremljati in koordinirati kadrovsko politiko. Zavedati se moramo, da bomo lahko dosegli postavljene cilje le z znanjem in strokovno usposobljenimi kadri. Tudi v našem sozdu mora postati znanje nujen pogoj za vsako napredovanje, kar se bo moralo poznati tudi v sistemu nagrajevanja. Analizo je obravnaval tudi delavski svet Sozda Unial ter sprejel zaključke, ki podpirajo novo usmeritev na področju kadrovske politike v obeh delovnih organizacijah Sozda Unial. Božo Glazer Da bo praznovanje najmlajših lepše V mesecu aprilu letošnjega leta je Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj dostavila dopis in v prilogi Samoupravni sporazum za novoletno praznovanje predšolskih otrok v občini Ptuj, da bi ga obravnavali in sprejeli na samoupravnih organih. Do zadržkov pri sprejemanju sporazuma v Delovni skupnosti skupnih služb je prišlo, ko je Finančno računovodski sektor v obrazložitvi navedel, da obveznosti bremenijo neposredno neto delavčev osebni dohodek, zato predlogu niso dali posebne podpore, ampak so predlagali, da se o tem izrečejo družbenopolitične organizacije. Mnenja po sindikalnih skupinah so bila v času razprave dokaj različna. Na zboru delavcev Delovne skupnosti skupnih služb se je sprejel sklep, da sè ne sprejme samoupravni Sporazum, da pa se zahteva poročilo koliko delovnih organizacij je pristopilo k temu sjjorazumu in kako še ta izvaja v krajevnih skup- nostih. V takšni obliki smo ga 11.6. 1986 dostavili kot prilogo k spremnemu dopisu. Odgovora na sklep nismo dobili. V tem času je Občinska zveza prijateljev mladine občine Ptuj njOdbor za novoletno praznovanje predšolskih otrok urgiral z novim dopisom št. 89/86 z dne 4. 9. 1986, s katerim opominja ; in apelira na vse tiste organizacije združenega dela, ki še nF so pristopile k podpisu sporazuma, da ga sprejmejo nakažejo dogovorjena sredstva 180.— din na zaposlenega delavca za leto 1986. Glede na navedeno se je član Kolegija za področje kadrov tov. Markovič dogovoril za sestanek š predstavniki Občinske zveze, ki so se ga udeležili, in sicer tov. Lackova, tov. Kukovčeva in predsednik IO KOÖS TGA tov. Janez Kotar. Namen sestanka je bil dobiti odgovor na poslani sklep. Predložen nam je bil spisek obdaritve predšolskih otrok v krajevnih skupnostih in osnovnih šolah občine Ptuj za leto 1985, iz katerega je videti, da so delovne organizacije in skupn. prispevale 1,357.970 dinarjev, kar je skupaj z ostankom iz leta 1984 znašalo 1,414.107 din in zadostovalo za nakup 5496 novoletnih paketov pd ceni .256,00 din po komadu, ki so jih razdelili po krajevnih skupnostih glede na seznam otrok v starosti od drugega do sedmega leta. Saido na žiro računa na dan 9. januarja 1986 pa znaša 4.381 dinarjev. Po sporazumu je za novoletno praznovanje predšolskih otrok za leto 1985 združilo sredstva 60 organiza^-oij združenega dela in skupnosti. Na koncu sestanka je ostal neobvezen dogovor, da se v Delovni skupnosti skupnih služb poskuša ponovno razpravljati o sporazumu. Kolikor bo IO OOS Dsss sprejel to pobudo, bomo delavci Delovne skupnosti skupnih služb o sprejemu sporazuma ponovno odločali in tako prispevali k praznovanju najmlajših. J. H. aluminij 13 Nezgode v novembru ’86 Na delu Na poti Skupaj TOZD GLINICA 2 0 2 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 7 2 9 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 8 1 9 TOZD VZDRŽEVANJE 2 0 2 SKUPAJ 19 3 22 Na gradbišču tovarne anodnih blokov VZROKI NEZGOD Elektro motor, prebijalec skorje, ročno orodje, tekoči aluminij, plinski goriiec, viličar, aluminijski odlitek, kolo, mešalnik peči, el. celica, človek, jekleni profil, neravna tla, prebijelace skorje, voziček za prevoz aluminija in varilni aparat. TOZD GLINICA 1. Nahberger Rudolf, mat. št. 6731, rojen 29. 3. 1968, zaposlen v TOZD Glinica, tekoče vzdrževanje, se je poškodoval 24. novembra. Pri premikanju varilnega aparata se je spotaknil in padel. Pri padcu mu je aparat stisnil ob cev prstanec leve roke. 2. Mohorko Anton, mat. št. 6588, rojen 19. 5. 1956, zaposlen v TOZD Glinica, rdeči del, se je poškodoval 13. novembra. Pri odpiranju ventila na kavstičnem cevovodu s kjučem mu je le ta zdrsnil, zato se je udaril po palcu desne roke. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Šegula Branko, mat. št. 7094, rojen 1. 12. 1962, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija ||||Hala B, se je poškodoval 6. novembra. Ponesrečenec je opravljal delo čr-palca aluminija. S tov. Perger Stankom sta na 515 celici vstavljala rpalno cev. Voznik traktorja je moral potisniti voziček nazaj, pri tem pa je zadnje desno kolo ponesrečenca stisnilo po zunanji strani stopala desne noge. 2. Zelenik Zdenko, mat. št. 7088, rojen 23. 6. 1963, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 23. novembra. Ponesrečenec je ugašal anodni efekt na 138 el. celici. Ko je po prebijanju vstavil leseni drog mu je iz celice brizgnilo topilo za rokavico desne roke. Z levo roko je prijel rokavico desne roke in jo sunkovito izvlekel in pri tem udaril po klinu pre-bijalca ter utrpel opeklino leve roke. 3. Kolarič Stanislav, mat. št. 6357 rojen 30. 7. 1962, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 20. novembra. Pri ugašanju anodnega efekta na el. peči št. 139 je ob potisku lesa v kopel topilo brizgnilo in opeklo poškodovanca nad zapestjem desne roke. 4. Horvat Ivan, mat. št. 7304, rojen 18. 10. 1965, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija —^ Hala A, se je poškodoval 17. novembra. Pri ugašanju anodnega efekta z pnevmatskim prebijalcem je ponesrečenec stopil liz prebijalca v razpoko v tleh ter si pri tem poškodoval levo nogo v gležnju. 5. Zajko Vlado, mat. št. 6514, rojen 6. 8. 1955, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala B, se je poškodoval 3. novembra. Po končanem delu na el. celici št. 837, mu je pri sestopu z anodnega plašča spodrsnilo. Pri tem si je zvil gleženj leve noge. 6. Plohl Maks, mat. št. 5602, rojen 9. 10. 1957, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Sil H al a B, se je poškodoval 8. novembra. Pri organiziranem tekmovanju med delavci TOZD ga je nasprotni igralec udaril v nogo ter mu pri tem poškodoval mišice nad kolenom leve noge. 7. Tominc Janez, mat. št. 7343, rojen 23. 12. 1968, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 26. novembra. Pri prenašanju jeklenk profilov (L 70 X 70 X 4000] mu je pri odlaganju le teh na tla profil zdrsnil iz rok in padel po prstih obeh nog. Utrpel je zlom. 8. Rožmarin Franc, mat. št. 6088, rojen 7. 1. 1962, zapo- slen v TOZD Proizvodnja aluminija — pomožni obrati, se je poškodoval 8. novembra. Pri organiziranem tekmovanju med delavci TOZD ga je pri igranju nogometa nasprotni igralec udaril po nogi, zato je padel. Padej je na desno roko in utrpel zvin in udarec zapestja lin komolca desne roke. 9. Bilič Zoran, mat. št. 6888, rojen 13. 2. 1960, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija —i'«Hala B, se je poškodoval 30. novembra. Ponesrečenec je hotel stopiti na stopnico an. plašča na el. celici št. 518 z namenom, da preveri pritr-jenost spon an. klinov. Pri tem mu je spodrsnilo z levo nogo v topilo. Utrpel je močno opeklino stopala leve noge. TOZD PREDELAVA ALUMINIJA 1. Krajnc Feliks, mat. št. 2044, rojen 15. 11. 1986, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — stara livarna, se je poškodoval 23. novembra. Ponesrečenec je zalagal 2 B mešalnik s 5 kg al. hlebčki, ki so bili zloženi na paleti. Med metanjem hlebčkov v peč mu je zdrsnil hlebček ter padel po palcu desne noge. 2. Silak Janez, mat. št. 5455, rojen 2. 8. 1959, zaposlen v TOZD Predelava aluminija stara livarna, se je poškodoval 20. novembra. Ponesrečenec je zalagal 4 D mešalnik s povratnim materialom pri čemer mu je tekoči aluminij brizgnil po podlakt-nici desne roke. 3. Vidovič Andrej, mat. št. 7193, rojen 16. 6. 1964, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — stara livarna, se je poškodoval 12. novembra. Poškodba se je pripetila na poti iz dela domov. Poškodovanec se je peljal s kolesom s pomožnim motorjem ter je na cesti Olge Meglič močno zavrl zaradi živali na cesti in potem padel. Pri padcu si je poškodoval koleno desne noge. (Nadaljevanje na 15. strani) aluminij « 4. Kirbiš Slavko, mat. št. 5608, rojen 12. 4. 1956, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — izpari lei, se je poškodoval 27. novembra. S palet-nim viličarjem je menjaval paleto z izpariloi. Ker je stal ob viličarju ga je ob vklopu vzvratne vožnje viličar povozil po stopalu desne noge. 5. Moran Marjan, mat. št. 5597, rojen 12. 8. 1950, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — izparilci, se je poškodoval 3. noevmbra. Pri vzvratni vožnji paietnega viličarja pri ustavljanju ni prijela zavora zato ga je viličar povozil po stopalu desne noge. 6. Sagadin Leopold, mat. št. 3865, rojen 11. 6. 1943, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — nova livarna, se je poškodoval 7. novembra. Pri gretju žleba z plinskim gori Icem na peči V 3 je poškodovanec pripravljal litje širokega traku. Pri tem se mu je gorilec obrnil, ter ga je plamen oplazil po levi strani obraza. 7. Petek Franjo, mat. št. 4574, rojen 9. 5. 1948, zaposlen v TOZD Predelava aluminija :— nova livarna, se je poškodoval 5. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v novi livarni. Pri čiščenju livnih žlebov mu je zatekel vroč aluminij za rokavico. Poškodovanec je pri tem utrpel opeklino mezinca leve roke. 8. Krajnc Franc, mat. št. 893, rojen 12. 12. 1931, zapo- slen v TOZD Predelava aluminija — stara livarna, se je poškodoval 26. novembra. Ponesrečenec je po končanem delu hotel ugasniti luči v žagar-nici. Ker so pred stikalno omarico naloženi tokovođniki je moral stopiti preko njih, pri tem mu je spodrsnilo in si je zvil levo nogo v gležnju. 9. Pintarič Miran, mat. št, 6119, rojen 3. 8; 1961, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — nov livarna, se je poškodoval 8. novembra. Pri nalaganju šablone za prebijanje kanalov na ei. voziček mu je ta šablona padla po stopalu leve noge. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Turk Jožef, mat. št. 2083, rojen 3. 2. 1934, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 21. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v strojni delavnici aluminija. Pri popravilu prebijalca skorje je stopil na ohišje prebijalca. Spodrsnilo mu je, zato je padel na hrbet. Poškodoval si je komolce desne roke. 2. švorc Franjo, mat. št. 3220, rojen 10. 4. 1942, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — eiektro, se je poškodoval 6. novembra. Delovna nezgoda se je pripetila v anodni masi. Pri preizkušanju el. motorja za anodni gnetilec je ponesrečenec utrpel stisnitev palca na levi roki. Frančka Z. Kegljanje posamezno — ženske: 1. Skaza Angela 2. Artenjak Nežika 3. Panzalovič Anka Mali nogomet: 1. Vzdrževanje aluminija 2. Predelava - rondice 3. Kontrola kvalitete Streljanje posamezno — moški 1. Pšajd Ludvik 2. Frčeč Albert 3. Lazar Miran Streljanje posamezno — ženske 1. Pšajd Albina 2. Emeršič Kristina Tenis posamezno — moški 1. Bogdan Rudi 2. Gulin Vojko 3. Mihelič Marko 3. Jabločnik Maks šah posamezno — moški 1. Jaušovec Dušan 2. Majcenovič Martin 3. Krnjič Ivan Namizni tenis posamezno — moški 1. Špehonja Ludvik 2. Fijavž Fredi 3. Plej Vinko Namizni tenis ekipno 1. DSSS 2. Vzdrževanje 3. Glinica Pikado posamezno — ženske 1. Skaza Angela 2. Panzalovič Anka 3. Arten jak Nežika SLOVO TUDI OD UPOKOJENCEV Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata je sprejel sklep, da od 1. januarja dalje vključi v pogrebne svečanosti tudi vse umrle upokojene člane delovne organizacije. K slovesu sodi udeležba delegacije na pogrebu, venec 'in odigrana žalostinka. Da bi Se lahko od vsakega enako dostojno poslovili, prosimo svojce, da sporočijo dan pred pogrebom kraj in uro pogreba. Izvršni odbor ZAHVALA ŠPORTNA TEKMOVANJA OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU Tudi letos smo se športniki riti še marsikaj, da bomo lah- rekreativci naše delovne organizacije vključili v praznovanje tovarniškega praznika. Na športnih poligonih smo se pomerili v disciplinah za katere imamo pogoje v samem Kidričevem in bližnji okolici. Odziv na športnih srečanjih je bil na nivoju prejšnjih let, v čemer sta prednjačila mali nogomet in kegljanje, kar kaže na veliko priljubljenost teh dveh disciplin med našimi delavci. Razveseljiv je tudi podatek, da zgoraj omenjenima disciplinama z minimalnim zaostankom sledijo streljanje, tenis in šah. Za vse ostale discipline pa bo potrebno sto- ko govorili o množični rekreaciji ob delu. Tekmovanja so se odvijala v mesecu oktobru in novembru na športnih terenih v Kidričevem in na Ptuju, doseženi pa so bili naslednji rezultati : Kegljanje ekipno: 1. Vzdrževanje 2. DSSS 3. 'Proizvodnja Kegljanje posamezno — moški: 1. Haladeja Miran 2. Zorec Alojz 3. Šeruga Alojz Ob boleči izgubi mojega ljubega moža, se želim srčno zahvaliti vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav iskrena hvala njegovim nekdanjim sodelavcem za darovanje cvetja in ostale pomoči. Hvala vsem delavcem TOZD Kontrola kvalitete za pomoč meni in mojim otrokom. Iskrena hvala tov. Hinku Dasku, kakor tudi tov. Konradu Rižnerju za ganljive besede ob odprtem grobu. Srčna hvala vsem Žalujoči: žena Frančiška s hčerko Tatjano in sinom Jankom aluminij is PREBRALI SMO ZA VAS Kako delajo Japonci? Štiri jugoslovanske avtomobilske tovarne so povabile enega najvidnejših ustvarjalcev »japonskega gospodarskega čudeža«, da bi jih naučil uporabljati svoje metode povečanja produktivnosti dela Ko je Shigeo Shingo, eden največjih ustvarjalcev japonskega gospodarskega čudeža, 16. septembra letos priletel na beograjsko letališče, so ga časnikarji povprašali, ali so njegove metode za povečanje produktivnosti dela znane v ZDA in Evropi. »Ne samo, da jih v novem in starem svetu ne poznajo, ne poznajo jih niti . na Japonskem. Na Japonskem pozna te metode le nekaj družb.« S temi »nekaj družbami« so mišljeni takšni orjaki kot Toyota Motor Company, Hitachi, Mitsubishi Heavy Industries, Mit-subishita Electric Industrial Company itd. Skratka, vodilni proizvajalci v avtomobilski, elektronski in drugih industrijah, edini v svetu, ki se jim je posrečilo uspešno soočiti z razvitimi ameriškimi orjaki in si z njimi razdeliti bojišče. O teh metodah je govoril Shingo na dveurnem predavanju predstavnikom kovinsko-predelovalne industrije v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Njegovo svetovalno potovanje bodo plačale štiri jugoslovanske tovarne: kragujev-ska Crvena Zastava, sarajevska Famos in Uniš lin 21. maj iz Beograda. V začetku dolgega enoličnega predavanja je sedeminse-demdesetletmi strokovnjak izzval dolgočasje in nerazumevanje. To je tudi razumljivo, kajti vse, kar je povedal, je tako v Ameriki kot v Evropi, kaj šele pri nas na Balkanu, velika novost. Lahko si torej predstavljamo, kako jso bili naši inženirji in univerzitetni profesorji (opazili smo veliko vojaških uniform) osupli nad njegovim predavanjem, na koncu pa so mu dolgo in iz srca ploskali. Tisto, kar je povedal, je bilo novo tudi za časnikarje, zato bo najbolje, če celotno predavanje na kratko povzamemo. Po mnenju našega gosta dandanes vse razvite industrije v svetu ob povečanju produktivnosti dela postavljajo v ospredje velikost serije. To hi dovolj, kajti največje znižanje stroškov in povečanje produktivnosti dela se doseže s skrčenjem časa, potrebnega za pripravo proizvodnje, z odpravo notranjega transporta, zalog končnih izdelkov, skrajšanjem časa za zamenjavo orodja na strojih in z odpravo praznega teka (v Kragujevcu je dejal, da je pri njih največji prazni tek to, da ga sploh ne upoštevajo). V Toyoti so denimo zmanjšali čas priprav proizvodnje od štiri ure na tri minute. Ameriški industrijalci so, ko jim je dejal, da je to možno tudi pri njih, odvrnili, da verjetno uporablja čarovniške metode. Američanom in Francozom. pa je dokazal, da uporablja zgolj glavo. Z Renaultom si je najprej 6 mesecev dopisoval, . nato so skrajšali proizvodne priprave od štiri ure na 12 minut, potem pa na 9 'in dejali, da naprej ne gre več. Moral je osebno priti v Francijo in pokazati, da. je čas mogoče skrajšati na 3 minute. Shingo je z grafikonom ilustriral) kaj s takšnim skrajšanjem časa dosežejo. Če je-.bilo prej za serijo 100 kosov treba 4 ure pripravljati proizvodnjo, se s skrajšanjem tega časa na 3 minute serija poveča na 1.000 kosov, čas proizvodnje posameznega izdelka se skrajša na 1,4 minute, tako da se -učinek poveča za 36 odstotkov, zaloge zmanjšajo za 58 odstotkov ||in se prihrani - 620.000 dolarjev. »V koliko minutah zamenjate v Toyoti orodja na strojih za barvanje?« so ga vprašali navzoči iz Zastave. V odgovor so slišali, da vozila barvajo v 23 barvah in da potrebujejo za:zamenjavo orodja 10 minut, v Zastavi pa bi ta čas lahko skrajšali na 60 sekund. Kako se to v resnici dela, jim je pokazal v na-slednjh dneh, ko je obiskal to-; varno. (V vseh Štirih tovarnah, ki financirajo njegov obisk v Jugoslaviji, bodo Ipriredili dvodnevne seminarje za vodilne, od direktorjev do poslovodij, o konkretnih možnostih povečanje produktivnosti dela.) Vodilo japonske avtomobilske industrije je poslovanje brez zalog končnih izdelkov ..just in time system, tako da ima največji proizvajalec avtomobilov Toyota praviloma samo enodnevne zaloge končnih izdelkov. Zato pa je z računalniki povezan s prodajnimi mesti po vsej državi In z njimi zbira naročila. Tako že drugi dan lahko pripravi vse za proizvodnjo In tretji dan izdelajo vsa vozila, ki so bila naročena predvčerajšnjim. Od takrat, ko se začne proizvodnja vozil, pa do takrat, ko kupec lahko sede v vozilo, mine poldruga ura. »Prav gotovo imate ameriški, statistični sistem kontrole odpadka, tako kot vsa Evropa? Čimprej ga opustite, kajti njegov namen je le to, da že izdelanega odpadka ne bi poslali kupcu (namesto da bi ga preprečili).« Japonci so ta postopek obrnili: v proizvodnji iščejo točke, kjer je treba odstraniti vzroke, zaradi katerih nastaja odpadek. Tako so v tovarni avtomobilov Nisan pri proizvodnji 3 milijonov avtomobilov spravili odpadek na ničlo. Kako se to doseže? V proizvodnji je treba najti tpčke, kjer delavci delajo napake, in odpraviti vzroke. Zakaj delavec v proizvodnji stikal pozabi namestiti vzmet, od katere je odvisno, ali bo stikalo delovalo? »Pred vsakega delavca sem postavil krožniček in dal vanj denimo 15 vzmeti za 15 stikal, tako da je možna vizualna kontrola. Da delavec v tovarni avtomobilov ne bi pozabil name- stiti ventila na vplinjač, se ta ne more odpreti, dokler ne vtakne roke v škatlo z ventili. Skratka, proizvodnja je organizirana tako, da je možno v vseh delih medfazne proizvodnje (vizualno, po zvočnem ali svetlobnem opominu) odpraviti odpadek. ' »Pomembno je, da le v štirih do petih jugoslovanskih tovarnah, le v štirih do petih enklavah, izpeljejo nove metode rac|onaliza-cijte pa bodo te delovale kot eksplozija v celotnem gospodarskem sistemu.;,Ta sistem je prinesel Japonski devize in izvoz. Ali vam je'to potrebno? Čemu ne bi mogli)Jzpjeljati'tistega, kar so izpeljali na Japonskem?« je dejal na koncu dveurnega predavanja Shigeo Shingo. Kogar zanimajo nadrobnosti o smed sistemu, toka-joka sistemu, just ih time proizvodnji, zero quality control sistemu, jih ho našel v nedavno prevedeni knjigi Nova japonska proizvodna filozofija. Japonska sodi med države, ki so bolj revne s surovinami, tako da uvaža vse — od železove in aluminijeve rude pa do fosfatov. Leta 1945 je imela 100 dolarjev narodnega dohdoka na prebivalca, Jugoslavija pa 140. Zdaj Trna 12.000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, mi pa 2.550. To je lahko dosegla zato, ker je pravočasno dojela, da mora »iz-važati ali umreti«, da se mora vključiti v mednarodno delitev dela in si v njej Izboljšati prostor pod soncem. Tisto, kar smo zapisali, spredaj, , pove, kako so to dosegli,-Iz tuje literature smo izvedeli, da Japonska^ izredno uspešno sodeluje-z državami v razvoju... Uspešneje kot mi, ki smo razglašali novo gospodarsko ureditev, že dolgo vlaga v države v razvoju lasten kapital v predelavo surovin; da bi lahko čez morje vozila polizdelke. Tako tem državam pomaga razvijati lastne vire, večati zaposlenost itd., sama pa po zaslugi tega ni odvisna od borznih cen. Drugače povedano, v praksli izvaja tisto, kar mi mi razglašamo že dve desetletji in več in česar nismo zmožni izpeljati. Uspelo nam je celo, da smo še -tiste -prve lastovke , — skupno zasejevanje kavnih plantaž, eksotičnega lesa v Af ni ki ali, skupno proizvodnjo usnja v Indiji, zatrli že v povojih. Stt-okovna literatura pravi, da ima Japonska podobne probleme s hipertrofiranim šolstvom in šolanjem kadrov kot mi.‘Toda svojè nadštevilčne inženirje, zdravnike lin druge države za države v razvoju., Mi pa (razen redkih izjem) še nismo prišM do spoznanja, da je mogoče devize pridobavat-i tudi zdravljenjem, šolanjem ali izvozom strokovnjakov. To pa, da je devize mogoče zaslužiti tudi s svetovalnimi storitvami, slišimo le na fakultetah. Koliko - bo obisk ustvarjalca uspešnega »gospodarskega čudeža« zmotil to zimsko spanje, bo pokazala prihodnost. Jova-nka Brkič Skrajšan povzetek po GV Tekmovanje ekip prve medicinske pomoči Čestitke za tretje mesto na občinskem tekmovanju . Ekipa prve medicinske pomoči (PMP)|j|||civilne zaščite naše delovne organizacije je na občinskem tekmovanju ekip PM-P v Ptuju, dne 8. 11. 1986 dosegla odlično tretje me-sto. Tekmovanje ekip prve medicinske pomoči — civilne zaščite je organizirala Občinska organizacija rdečega križa Ptuj im Oddelek za ljudsko obrambo Občane Ptuj. Na tekmovanju je sodelovalo več ekip iz delovnih organizaoij in krajevnih skupnosti. Naša- ekipa je sodelovala na tekmovanju z dvema trojkama. V prvi trojki so sodelovali naslednji pripadniki oziroma pripadnice CZ: 1.'Emeršič Kristina-^siv vodja trojke : . .2: Metličar Marjan 3. Mla-ker Amalija v drugi trojki pa : 1. Artenjak Nežika — r vodja trojke 2. StUmbe-rger Dragica 3.. Skledar Ivan. Pripadnica Silva Kokot je sodelovala kot rezervna članica tekmovalnih trojk, pripadnik Franc Murko pa kot komandir ekipe PMP in član štaba CZ TGA. Uspeh naše ekipe je toliko večji, ker je bila ekipa sestavljena h novih pripadnikov CZ, ki šo prvič sodelovali (z eno izjemo)ina takšnem tekmovanju ter so se pripravili v izredno kratkem času (3 dni pred tekmovanjem) pod zelo dobrim nadzorstvom višje medicinske sestre tovarišice Pavle VeJer iz obratne ambulante TGA Kidričevo. .'. Dosežen uspeh ekipe na tekmovanju kaže na dobro usposobljenost pripadnikov CZ, vedno pripravljenih pomagati drugim. R. M. aluminij ie Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo —- Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar - odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tisk Ptujska, tiskarna Ptuj — Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo Naklada 3400 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka pp mnenju Sekretariata ža informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975. Disciplinski ukrepi 1. TODOROVIČ Aleksander, mat. št. 6967, tozd Proizvodnja aluminija, dne 28. 7. 1986 NI 2 uri, izrečen ukrep o-pomin. 2. ZIDAR Marjan, mat. št. 6559, tozd Proizvodnja aluminija, dne 30. 7. 1986 Ni, izrečen ukrep — javni opomin. 3. BAKAČ Viktor, mat. št. 6263, tozd Proizvodnja aluminija, dne 23. 7. 1986 bil na delu vinjen, izrečen ukrep — javni opomin. 4. KLANEČEK Marjan, mat. št. 5579, tozd Proizvodnja aluminija, dne 24. 7. 1986 NI, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo in dne 17. 8. 1986 NI za dobo 12. mesecev. 5. DRŽAIČ Tomo, mat. št. 5606, tozd Proizvodnja aluminija, dne 16. 8. 1986 malomarno opravil delo, in dne 17. 8. 1986 prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev. 6. CAFUTA Vinko, mat. št. 5794, tozd Proizvodnja aluminija, dne 21. 1. 1986 udaril Vajsbaharja po glavi, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev. 7. KARASULJIČ Bernal, št. 5753, tozd Proizvodnja a-luminija, dne 9. 4. 1986 ni opazil, da se pri vlivanju o-kroglice prijelo šipka 0 3 mm, izrečen ukrep — opomin. 8. PERSA Jože, mat. št. 6875, tozd Predelava aluminija, dne <24. 12. 1985 malomarno opravljal delo, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesece. 9. OVČAR Marjan, mat. št. 4954, tozd Predelava aluminija, dne 9. 7. 1986 NI 1 uro, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev. 10. BELŠAK Vlado, mat. št. 5516, tozd Predelava aluminija,, dne 5. 8. 11986 zapustil delo ob 5.20 uri, izrečen ukrep — opomin. 11. BELŠAK Zdenko, mat. št. 7151, tozd Predelava aluminija, dne 8. 8. 1986 NI, izrečen ukrep — javni opomin. 12. BIT1Č ^Naser, mat. št. 7083, tozd Predelava alumini- ja, dne 3. 7. 1986 NI 1 uro, izrečen ukrep — opomin. 13. EMERŠIČ Jože, mat. št. 7074, tozd Predelava aluminija, dne 3. 7. 1986 NI 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin. 14. PETEK Ivan, mat. št. 6872, tozd Predelava aluminija, dne 3. 7. 1986 NI 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin. 15. BELŠAK Peter, mat. št. 6040, tozd Predelava aluminija, dne 30. 8. 1986 NI, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12. mesecev. 16. MEŠKO Janez, mat .št. 5610, tozd Predelava aluminija, dne 24. 8. 1986 ni opravil svojega dela — izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 3 mesece. 17. CAFUTA Franc, mat. št. 5496, tozd Tovarna glinice, dne 12. 7. 1986 NI, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev. 18. PREDIKAKA Drago, mat. št. 5782, tozd Tovarna 1986 v nočni izmeni pustil razsuto glinico in odšel domov, in dne 14. 6. 1986 NI, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev. 19. MOHORKO Sandi, mat. št. 6757, tozd Vzdrževanje, dne 17. 6. 1986 predčasno zapustil DO, izrečen ukrep opomin. 20. ŠMIGOC Danilo, mat. št. 7274, tozd Tovarna glinice, dne 22. 7. 1986 NI, izrečen ukrep — javni opomin. 21. HOJNIK Stanko, mat. št. 7171, tozd Tovarna glinice, dne 28. in 29. 6. 1986 NI, izrečen ukrep — javni o-pomin. 22. ZORKO Drago, mat. št. 6050, tozd Vzdrževanje, dne 21. 9. 1986 NI, izrečen ukrep — javni opomin. 23. TOPOLOVEC Franc, mat. št. 6055, tozd Vzdrževanje, dne 21. 9. 1986 NI, izrečen ukrep — javni opomin. 24. RANFL Janko, mat. št. 6156, tozd Vzdrževanje, dne 10., 15. in 21. 7. 1986 NI po 25 minut in dne 18. 7. 1986 NI 10 minut, izrečen ukrep — javni opomin. 25. PEČNIK Branko, mat. št. 6751, tozd Vzdrževanje, dne 17. 6. 1986 1 uro NI, ter od 16. 7. 1986 dalje NI, izrečen ukrep — prenehanje DR z 16. 7. 1986. 26. POLAJŽER Ivan, mat. št. 1913, tozd Vzdrževanje, dne 10. 5. 1986 ob 22.05 poskušal odtujiti iz DO 1,90 kg žebljev, izrečen ukrep — javni opomin. 27. SERDINŠEK Janez, mat. št. 4017, tozd Predelava aluminija, dne 13. 6. 1986 ni pregledal traktorja in cisterne, izrečen ukrep'—.lopomin. 28. PLOHL Maks, mat. št. 5602, tozd Proizvodnja aluminija, dne 28. 2. 1986 odklonil delo, izrečen ukrep — opomin. 29. VINDIŽ Franc, mat. št. 5742, tozd Proizvodnja aluminija, dne 30. 8. 1986 NI, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev. 30. BREČ Konrad, mat. št. 6052, tozd Proizvodnja aluminija, dne 21. 8. 1986 NI, izrečen ukrep ;feo prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev. 31. KOZEL Srečko, mat. št. 6164, tozd Proizvodnja aluminija, dne 22. 7. 1986 NI, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela in naloge št. 221 21 05 za dobo 3 mesecev. 32. ZELENJAK Janez, mat. št. 5126, tozd Proizvodnja a-Iuminija, dne 19. 9. 1986 zapustil DO brez predpisanega pismenega dovoljenja — izrečen ukrep — opomin. 33. CAFUTA Mirah” mat. št. 4906, tozd Proizvodnja aluminija, dne 21. 1. 1986 okrog 14, ure fizično, napadel Franca MurkaMjzrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev. ,34. GODEC Franc, mat. št. 4372, tozd Proizvodnja aluminija, dne 22. 1' 1986 ugotovljeno, da si je prilastil.; PVC folijo v vrednosti 7.488,00 din, izrečen ukrep — prenehanje DR. 35. GALIČ Stanko, mat. št. 6736, tozd Proizvodnja aluminija, dne 14. 6., 15. 6., 25. 8. 1986 neopravičeno izostal z dela ter od 20. 9. 1986 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep .,— prenehanje DR. 36. MIŠKO Dragoslav, mat. št. 6794, tozd Tovarna glinice, dne 11. 9. 1986 je neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep Sr javni opomin. 37. KRAJNC Herman, mat. št. 6802, tozd Tovarna glinice, dne 26. 7. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep s-~sjavni opomin. 38. KOLMANIČ Andrej, mat. št. 7104, tozd Tovarna glinice, dne 4., 5., 6. in 7.'7. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev. 39. PUKLAVEC Branko, mat'.' št. 6844, tozd Tovarna glinice, od 5. 8. 1986 brez vednosti odšel na dej. akcijo, izrečen ukrep — javni opomin. 40. VINKLER Branko, mat. št. 5310, tozd Tovarna glinice, dne 11. 9. 1986 je neopravičeno izostal z aela ter dne 28. 6. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrap’jj-prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev. 41. BEDRAČ Majda, mat. št. 5370, tozd Tovarna glinice, ima malomaren odnos do zaupanega dela, izrečen ukrep — javni opomin. 42. KMETEC Ivan, mati št. 5574, tozd Tovarna glinice, se ni udeleževal fizikalne terapije, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev. 43. TAHIROVIČ Ahmet, mat. št. 7030, tozd LLBK Trbovlje, dne 28. 8. 1986 je manjkalo 35 kosov razvoda doze, izrečen ukrep razporeditev na druga dela za 3 mesece. 45. SKLEPIČ Martin, mat. št. 5803, tozd Proizvodnja a-luminija, dne 7. 12. 1985 na razportni listi spremenil/jakost anodnega efekta za dan 6. 12. 1986, izrečen ukrep 35-javni opomin. 46. MILOŠIČ Franc, mat. št. 5757, tozd Proizvodnja aluminija, dne 17. 1. 1986 odklonil delo pri skupini za črpanje aluminija, dne 11. 5. 1986 odklonil, delo, razporeditev na delovno mesto št. 221 21 04 za 3 mesece. 47. KOKOT Marjan, mat. št. 6551, tozd Proizvodnja aluminija, dne 29., 10. 1986 bil vinjen na delu, .fizično napadel preddelavca Ivana Tacingerja, izrečen ukrep — prenehanje DR. 48. PELCL Franc, mat. št. 7054, tozd Proizvodnja aluminija, od 6. 10. 1986 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrpe — prenehanje Uh. 49. VAJDA Zdenko, mat, št. 7019, tozd Proizvodnja aluminija, dne 16. 9. 1986 je neopravičeno izostal z aeia, izrecen ukrep — javni opomin. 50. VERBANČIČ, Bojan, mat. št. 6558, tozd Proizvodnja aluminija, dne 4. 9. 1986 neopravičeno izostal z deia, izrečen ukrep — prenehanje UR, odloženo za 6 mesecev. 51. TODOROVIČ Aleksander, mat. št. 6967, tozd Proizvodnja aluminija, dne 19. 9. 1986 neopravičeno izostal z deia, izrečen ukrep — javni opomin. 52. ZAJŠEK Jože, mat. št. 6579, tozd Proizvodnja aluminija dne 5. 6. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ubkrep — prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev. 53. MAJCEN Janko, mat. št. 6358, tozd KK, dne 13. 6. 1986 predčasno okrog 13. u-re zapustil delovno mesto, izrečen ukrep j-gj opomin. 54. KOVAČIČ Avguštin, mat. št. 7208, tozd Promet, dne 4., 5. in 6. 10. 1986 neopravičeno izostal z dela ter od 8. 10. 1986 dalje neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR. 55. SAKELŠEK Drago, mat. št. 6519. tozd Promet, dne 22. 7. 1986 je zapustil delo pri razkladanju premoga, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za 6 mesecev. 56. HORVAT Mirko, mat. št. 3938, tozd Proizvodnja a-luminija, dne 21. 9. 1986 je zapustil delo in skušal zapu-pustiti DO čez zaščitno ograjo, izrečen ukrepa— javni o-pomin. 57. ZAJŠEK Maks, mat. št. 7253, tozd Proizvodnja aluminija, dne 31. 8. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 58. SAGADIN Anton, mat. št. 2728, tozd Proizvodnja a-luminija, dne 11. 9. 1986 je zamudil na delo, izrečen ukrep — opomin. 59. ZAMUDA Joško, mat. št. 6463, tozd Proizvodnja a-luminija, dne 24. 9. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 60. ŠTABUC Feliks, mat. št. 5375, tozd Proizvodnja aluminija, zavlačeval invalidski postopek, izrečen ukrep —-javni opomin. 61. ŠOBA Franc, mat. št. 4120, tozd Proizvodnja aluminija, dne 20. 8. 1986 ni hotel vzeti vzorcev za lab. analizo na el. celicah 825—836, izrečen ukrep — opomin. 62. IVANČIČ Ivan, mat. št. 3068, tozd Vzdrževanje, naročil izaeiavo o Kom. pieskar-sKin lestev v priDiizni vrednosti zu.uuu.uu am, prež vednosti naarejemn oeiavcev m usirezmn oeiovmn listov, izrecen ukrep — prenenanje un, ooiozeno za o mesecev in plačno škode. 63. KUKOVEC Roman, mat. št. 7256, tozd Predelava aluminija, one b. 10. 1986 neopravičeno izostal z oeia, izrecen ukrep — javni opomin. 64. RUDOLF Ervin, mat. št. 7218, tozd Predelava aluminija, dne 24. 10. 1986 neopravičeno izostal z dela ter dne 2U. 9. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 65. ZELENKO Anton, se ni udeležil testiranja, izrečen u-krep — javni opomin. 66. KOZODERC Anton, mat. št. 2828, tozd Predelava aluminija, dne 16. 7. 1986 se ni udeležil obravnave disciplinske komisije, izrečen ukrep opomin. 67. FIDERŠEK Anton, mat. št. 6129, tozd Predelava aluminija, dne 16. 7. 1986 se ni udeležil obravnave pred disciplinsko komisijo, izrečen ukrep — javni opomin. 68. JOVANOVIČ Slobodan, mat. št. 6534, tozd Predelava aluminija, dne 2. 8. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep ;prenehanje DR, odloženo za 12 mesecev. 69. DOBIČ Miroslav, mat. št. 5399, tozd Vzdrževanje, dne 1-, 2. in 30. 10. 1986 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 71. KIRBIŽ Marjan, mat. št. 6181, tozd Vzdrževanje, dne 17. 6. 1986 predčasno zapus- til delovno organizacijo, izrečen ukrep — javni opomin. 72. CEHNER Ervin, mat. št. 5256, tozd Vzdrževanje, dne 2„ 3., 9., 11., 19., 21., 23., 25., 27. in 30. 6 1986 zamudil na delo ter dne 4., 6., 7., 12., 13., 21., 25. in 28. 8. 1986 in 2., 4., 8., 10., 12., 13., 22., 24. in 29. 9. 1986 zamudil na delo, izrečen ukrep — razporeditev k drugim nalogam, za dobo 6 mesecev. 73. PEKLIČ Janez, mat. št. 5209, tozd Vzdrževanje, dne 15. 9. 1986 odklonil delo varjenje izhodne stene, izrečen ukrep — razporeditev k drugim nalogam, za dobo 2 mesecev. 74. DREVENŠEK Bojan, mat. št. 6201, tozd Tovarna glinice, dne 13. 9. 1986 je neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin. 75. ŽNIDARIČ Ivan, mat. št. 6982, tozd Tovarna glinice,, dne 19. 9. 1986 je neopravičeno zapustil delo med delovnim časom, izrečn ukrep — javni opomin. Pravna služba Popravek! MEDVED Jože, mat. št. 5688, tozd Predelava aluminija, dne 13. 5. 1986 nevestno izpolnjeval delo, izrečen ukrep — javni opomin, in ne prenehanje, odloženo Za določen čas.