Poslednje vesfl. Politične ncvice. Nova uredba o zaščiti kmeta. Minislrski evet je izdal na predlog kmetijskega ministra uredbo o izpremembal. in dopolnitvah o zaščiti kmeta z dne 3. avgusta 1933. Vsa plačila po uredbi o zaščiti kmetov so odgodena do 1. septembra. Obenem je znižana obrestna mera za kmečke dolgove od 6 na i'A odstotka. Zadruge so izvzete od vseh dosedanjih omejitev. Napoved kmetijskega ministra. Kmetijski minister je že napovedal še ve. novih uErepov, katere bo izdala \iada v okrepilev gospodarstva in v odpomoč kmetu. Politične n.vice iz drugih držav. Londonski dogovor. Med političnimi porotili na prvi strani lista poročamo, kako sta ee peljala na obisk v London francoski ministr&ki predeednlk in zunanji minister. Francoska državnika sta se vrnila nazaj v Pariz dne i. februarja. Ko> zaključek omenjeuega obiska objavlja časopisje londonsld dogovor, kojega glavne točke so: Velika Britanija in Francija ponujata Nemčiji: 1, Dokončno ukinitev vojaških določb versajske mirovne pogodbe, izvzemši določb o dem^lita.iziranem pasu na levem bregu Rena. 2. Nadomestitev teh določb s splošnim sporazumom o omejitvi oboroževanja, ki bo vpošteval bistvena načela izjave od de.embra 1932 o enakopravnoeti Nemčije h\ načela varnosth 3. Nemčija pristane na soudeležbo v podunavskem ter vzhodnem paktu (pogodbi) in na vrnitev v ]>ruštvo narodov. Francija in Anglija bosta .klenili pogodbo o letalaki obrambi, ki jo bosta predložili Italiji, Nemčiji in Belgiji, da tudi one pristopijo k tenr dogovoru. Izrečno poudarjajo, da dogovor ne bi prav nk": izgubil svojega pomena, če Nemčija ne bi hotela pristopiti. Domače novice. DVA VEUKA POŽARA NA DRAVSKEM POLJU. Zadnjo nedeljo popoldne je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Martina Ekarta, posestnika v Staršah pri Št. Janžu na Dravskem polju. Veter je razširil ogenj na soeed na gospodarska poslopja Marije Kchset1 in Fr. Resjaka. Vsa poslopja so pogorela do tal. Zgoreli sta dve teleti in uničeni so vsi shranjeni poljski pridelki. Vzrok požara neznan Skoda znaša 100.000 Din. Drug velik požar je nastal v nedeljo okrog 19. ure popoldne v Cirkovcah. Goreti je začelo v gospodaiistkem poslopju Kalarine Žumer. Z bliskavico je raztegnil veter ogenj na stanovanjske hiše posestnikov Franca Paja, FranCa Baklana in Lize Tominc. Na mah je bilo * plamenih 14 poslopij. V plamenih je poginilo 13 glav goveje živine, 1 konj in 3 svinje. Številni gasilci so ogenj omejili. Pri reševanju sta dobila hude opekUne posestnica Zumer in njen sosed Paj. Oba so 'HppMali v ptujsko bolnico. Skupna škoda znaša 300 liso. Din. Ogenj je na_5tal najbrž radi neprevidnegi. ravnanja z lučjo. Najden ntopljenec Na Barju pri Ljubljani so našli dne 4. februarja utopljenega Franca Nagode iz Št. Vida pri Ljubljani. Hati obsojena na smrt, ker Je nmorila sina. V Zagrebu 6e je vršila ob ogromnem zani toanju občinstva obravnava proti morilkama Anl in Adeli Tru), ki sta umorili v Karlovcu 8ina, odnosno brata V Ijema. Dne 4. februar- a je bila izrečena razsodba, v kateri je bila obsojena Ana Trul na smrt na vešalih, njena hčer Adela na 15 let ječe. V utemeljitvi je sodišče ugotovilo, da je Ana Trulova izvršila zločin po zrelem premisleku. Adelapaje sodelovala in pristala na zlo.in, ilasi bi ga abko preprečila. Ko je predsednik kazenskega senata razglasil sodbo, se je Adela Trulova onemogla zrušila na tla. Njena mati si je v obupu vsa r.ca razpraskala. Dopisi. Slovenska Bistrica. Xa Svečnico je obhajalo Prosvetno društvo 251etnico svojega obetoja. Ko se je razmahnilo katoliško gibanje na Slovenskem, leta 1907, beleži tudi slovenjebistiiško Katoliško prosvetno di-uštvo svoje začetke. Tako skromno začne tajniška knjiga izza leta 1907 pripovedovanje mladeni.a Jo-ž. Cvahte, ki je, prišedši od vojakov, podal naslednje podatke: »Pravila izobraževalnega društva so bila od oblasti potrjena že 1. 1907. ToJa društvo ni delovalo. Šele 12. dec. 1908 je g. kaplan Grobelšek sklical ustanovni shod. na katerem je bilo navzočih kakih 25 do 30 ljudi. Pogovarjalo se je o potrebi društva in sprejelo nekaj udov. Dne 17. jan. 1909 ee je sklical _wpet shod, bilo je že navzočih okrog 50 ljudi. Peter Novak, bistriška ljudska duša, je navzoče navduševal za društvo in tudi g. Pinter, trgovec, se je oglasil. Dne 21. februarja je bil pvvi ob.ni zbor, ki je imel nalogo izvoliti oclbor, kjei* so bili izvoljeni: Cvahte Jožef, krojaški pomoinik, za pvedsednika; Volrič in Doberšek, kiplana, Peter Novak, Julijana Verhovšek, Marko Hostej in Žolger Karol, odborniki. Še isto le.o je priredilo društvo dve prireditvi, kjer je bil slavnostni govornik dr. Medved. Pravo delo pa se je začelo šele s prihodom agilnega kaplana g. Franea Ozvatiča, sedaj župnika v Šmartnem v Rožni dolini. Ou je ustanovitelj sedanje farne knjižnice ter je znal zanesti v mladino docela novo življenje in zbuditi veselje do sloven3kega društvenega dela. Delavc' so bili naši cmečki fantje in dekleta, delavci in rokodel¦i, ki so imeli toplo srce in smisel za požrt.'ovalnoet, da niso omahovali tudi takrat, ko i bilo Slovenec biti težko in je trebalo za svoje slovenatvo trpeti, tudi opljuvan biti. S predavanji, igrami, s knjižnico so dvigali kulturni nivo celokupnega okraja više in više, e tem pa pripravljaH resnieen preporod našega ljudstva, mladina je zapušeala gostilne, se zbirala v društvenih sobah, knjige in časopisi so prifili skoraj v vsako slovensko hišo. Za g. Ozvatičem so to delo nadaljevali: g. Ivan Žagar, sedaj kanonik v Mariboru, F. Obersne, posestniški sin z Devine in zdaj cerkveni ključar, Ivan AH, eedaj župnik pri Sv. Andražu v Slov. goricah, Joško Krajnc, zdaj organist pri Sv. Benediktu v Slov. goiicah, g. Štefan Štiper, župnik v Sromljah, nad vse agilni g. Ivan Šolinc, taniošnji župnik ter Iv. Vodeb, sedaj kaplan pri Sv. Petru pri Mariboru, posebno še pa Breznik Anton, oskrbnik v Kovači vasi, ki od obstoja do danes deluje v društvu. Prosvetno društvo je bilo i-n je še torišče prave prosvete, saj nima v s.eclini izobi-aženstva, ampak preproste ljudi vzgaja srčno in umsko. To se je tudi pokazalo ob 251etnici, ko eo sami preprosti fantje In de kleta v teku desetdnevnih vaj vprzorili z na ravnost izvrstnim uspehom Finžgarjevo ljudsko igi'Q »IMvji lovec«. Želimo, da društvo svoje plodonosno delo sretno nadaljuje in da vstraja tudi takrat, ko se mu nastavljajo ovire. Sladkagora. Poročil se je mladenič tukajš nje župnije Jakob PolSak 3 Terezijo Fenine iz ugledne hiže v Št. Vidu pri Grobelneni. Iz te hiše je župnik Ferme in ena usmiljenka y Mariboru. Obilo sreče! Gomilsko. Dne 31. januarja ponoči je šel po samotni poti iz Grajske vasi proti Gomilskemu neki moški in ob neki mlaki zadel ob trd predmet. Z grozo je spozna), da je to mrtev, človek. Šel je takoj po bližnje ljudi, kateri so| spoznali v mrlicu posestnika Franca Rojnika^ po domače Lovrenca iz Zakla pri Gon_ilskeni< Franc Rojnik se je podal z doma že v sredoi in sicer je šel obiskat svojega bolnega soro"df nika v Grajsko vas. Doniov se je vračal Sei isti večer in oh nilaki padel in zmrznil. Lovi rencovi so mislili, da je sorodniku zelo slabo :n da ee zato o.e ne vrne. Ko je v petek zazvonil zvon na Gomilskem, so še mislili, da zvoni sorodniku, šele pozneje so zvedeli za žalostno smrt svojega očeta. Kdo ieuvedelvoinilisfek ? Ko je pred kakšnimi sto leti prva lokomotiva »Rocket« »zdrvela« po tiru med Manchestrom in Liverpoolom na Angleš-kem, je mlad mož, Alfred Williamson, takoj spoznal, ikakšen obseg bo v kratkcm dosegla nova vrsta v prcvažanju ljudi. Taikoj se je v njegovi glavi pojavila tudi misel natisnjenega voznega listka in od tedaj je preskrba Angleške in vseh njenih ikolonij v rokali družine Williamson. Trije pravnuki izumitelja tiskajo še danes v največjem obsegu vozne listke vseh vrst in barv. Vsak dan razpošiljajo v neštetih zabojih te listke na vse strani sveta. Kolikšna je poraba teh listkov na Angleškem, je najbolje razvidno iz tega dejstva, da izbljuva en sam posebni stroj na uro 650.000 voznih listkov in da je v Williarasonovi tiskarni neprenehoma cela armada takšnih strojcv v obratu.