Najnovejša knga pa nje vračilo. Clovek ima svoja dobra pa tadi slaba aagajeaja. Pri ajem pride vse na to, katero teh prevaguje. Blizo tako je tudi a čaai. Vsak ima dobre pa tudi slabe laataosti; po teli jih razločujemo ia govorimo o dobrih ia slabib. časih pa o duliu časa. Na takem duhu časa je brez vprašaaja nekaj resaice, kakor je to pri dobrih ia "labih časih. Zgodoviaa nam je za to pritrjevalsa priča. Devetaajsto stoletje ae dela v tem izjeme. Brez dobrih lastaoati ai, ali slabe, kolikor ae zdaj kaže, so v odlocilai večiai. Nam propada ia to se aam lehko Verjaaie, da sitaa dolžaoat, aa-aje častitim bralcem veasih pokazati. Daes ia morebiti še katerokrat, pa ae govorimo sami iz aebe, ampak priaesemo o tem maeaje 33 aajvišjih dušaih pastirjev aašega cesarstva. Bili so se v prestolaem ia glavaem aiestu aašega cesarstVa, aa Duaaju, koacem meaeca febravarija zbrali in so čez dulia našila časov avojo sodbo izrekli v skupaem pastirakem listu. Imamo ga pri rokah. Iz ajega povzamemo za daes njih maeaje o aoviaarstvu. Iz večiae se jim zdi slabo, aeka kužaa bolezea, ki je sila nevaraa. Pred ajo svare tako-le: Da se družbinako krščaaatvo raztrga, za to je aajmočaeji pripomoček v rokah prostozidarjev ia ajih pomooaikov dea deaešaji aoviaarstyo, posebao daevao, t. j. slabi čaaopisi. Pač so že veliko krat posamezni škofje svoje veraike svarili pred pogubljivimi apisi. To avarilo amo dolžai poaoviti v eaem duhu ia kakor iz eaih ust. Upamo, da se aaše besede ae bodo poizgubile kakor glas upijočega v puščavi. Ko bi 8i pa veadar jili več raji zajeaialo aaukov za vero ia za življeuje iz oatrnpljenib vodajakov daevaega aoviaarstva ter bi ae gasilo ai žeje iz živih virov reaaice; ko bi ai raji jemali verski poduk iz čaaopisov, ki jih spiaujejo judje ia brezverci ia ko bi jim brez pogoja verjeli, cerkveao učeaištvo pa zametavali, pogubili bi sebe ia avoje ia bi pogiaili vsled slabih aasledkov, ki gredo za tacim krivim vedeajem. Nič ae tajimo, da odseva v aašem daevaem aoviflarstva ia časaištva duh aašega časa aa teako; kar se piie v njem, to je po večjem odaev aaaega aveta, ki 8e je od Kristusa ia od Boga odvrail. Kakor se vrti duh časa, tako odjekuje aoviaaratvo. Noviaarstvo piše, kar rad svet bere, ia človek rad bere, kar se prilega ajegovim lastaim mislim ia željam. Ce izvzememo dobre apise v kajigah ia eaaopisih, katerih je še vse premajo, aaša kBJiževaoat vero v obče le razdera. Cloveško erce odvrača aalašu od vsega, kar je višje ia čezaaravBo, ter ga tišči na zemljo. Eaako pogubao dela čaaopisje v aravaostaih reoeli po kajižurah ia kajigah. Samomor, dvoboj, prešestovaBje ia vsake vrste zločiastva se opisivjejo, kakor bi bila dovoljeaa, če se že ae preslavljajo celo za čedaosti; ia to po gostem v silao vabljivi, mamIjivi obliki — strup v zlati kupi. Ia kdo prešteje žrtve, ki se dajo dea aa dea v žrelo moloha spačeaega noviaarstva; kdo aešteje aedolžne. ki ao se popolaem okužili po slabih apisih ter so zavrgli vso sramožijivost; kdo šteje aadepolae mlade može, ki so bili prej vaeti katoličaai, pa so brali pogubae časopise ia tako stopili v vrste verakih sovražaikov! Ne motite se, preljubi, v tem, kar se tiče aevaraosti, katero vam pripravlja zaaikerao aoviaaratvo! Kdor bere kužljivost, okuži ae ter aasrka si nehote aalezljivega strupa, ki ae skriva v kajigi ali čaaopiau. ,,Kdor se dotakae smole, osmoli ae ia kdor ae peča s prevzetaežem, aavzarae se prevzetaoati'/. (Ekli. 13, 1.) Ako je zapovedano pod grehom, ogibati se tega, kar je veri ia čedaosti aevarao, pa je tedaj tudi grešao, brati ali tiskati liste, v katerih tiči taka aevaraost. Tedaj pa je tudi aerazumljivo, kako da celo dobri katoličaai čitajo take časopise ia časaike, pa jih tako še povrh tudi s svojim deaarjem podpirajo. Kako bi to moglo dovoljeao biti, da bi se podpiralo razširjevaaje lmdobaih reči ia kdo se more pred Bogom zagovarjati, da je z deaarji plač-eval čaaaikarje za to, da 80 zasramovali ia zabavljali zoper vse, kar je svetega! Sv. cerkev aapada to aoviaarstvo aajhujše ia ti dajea davek ia pomou aovražaika proti svoji av. materi, proti ujej, ki te ediao pelje v tvojo večao srečo ! Nikar tedaj da bi podpirali alabo aoviaaratvo,* poprimite ae raji dobrega eaaništva! Pravi ae po pravici, da ima dobro aoviaaratvo sedaaji i-as veliko aalogo. Ti, ki posvetijo svoje moči s čistim namraom, iz ljubezai do reaaice ia vere, z navdušeajem za višje aameae dobrega aoviaaratva, ti ao v aekem pomeau misijoaarji t. j. ozaaajevalci resaice, braailci vere ia cerkve, pospeževalci aajvišjih koristi človeštva. Njib aaloga je lepa ia velika; zakaj le dobro aoviaarstvo, ki atoji aa krščanskih tleh, more biti v aašili daeh trdea jez zoper aavale aedaajega duha. varai jez proti laži ia prevratnim naukom. Le-to ima aamea, spraviti na svitlo prave potrebe ljudstva in odločno vplivati na javno mnenje. Uzrokov je tedaj dovolj, da se poprimete živo katoliškega novinarstva in ga podpirate na vse atrani, vaak po avoji moči. To so pač jasne besede višjib dušnih pastirjev. Da ni v njib nič pregnano, le še, kolikor je to biti smelo, vse rahlo rečeno. to kaže beseda sama pa tudi visoko mesto, s katerega nam ta glaa doni. Mora pae torej velika nevarnost biti, ki tiči v alabem novinarstvn. Koliko pa je potlej na drngi atrani potreba katoliškega novinarstva in koliko naša dolžnost, podpirati ga z gmotnim pa tudi z dušnim premoženjem, tega pac zdaj ne more nibee več prezreti. Najvišji dušni pastirji so govorili. mi pa delajmo po njih nauku! (?)