Dopisi. Iz Celjske okolice. (Naša zmaga)Kakor je vže zadnjič poročal ,,Slov. Gosp.", zmagali ao pri aašib občiaskih volitvali v II. razredu po hudej volilaej borbi dae 23. julija koaečao aaši kaadidati. Takega begaaja ia pritiakanja aa aaše volilce še dozdaj pri občinakih volitvah ni bilo. No se ve", da aaši tudi aiao rok križem držali ia aaai kmetje pokazali so, da vedo, za kaj ae gre ia da se Celjaai motijo, če mislijo, da lehko ž DJimi komaadirajo, kakor a svojimi blapci. Hitro, ko smo se zbirali pred volitvo v goatilui g. Jaaeza Radaja na Bregu, videli amo, da bodemo zmagali, če kaj poaebaega ia aepričakovanega ne pride vmea. V začetku so aam bili nemčurji aaprej, kajti najprej voli volilaa komisija, ia v tem so sedeli, ae ve, da sami aaaprotaiki, potem pa so v začetku imeaika sami aaaprotaiki. Tako je prišlo, da so imeli nasprotaiki vže 20 glasov, mi pa komaj 12. Se ve, da je valed tega začel aemškutarjem, ki so bili začetkoma aekako poparjeai ia klaverai, grebea rasti. Ali okoli 1 211. ure začeli amo jih dohajati. Okoli s/4 na edeaajst smo imeli mi 27 oni še le 23 glasov. Od sedaj smo pa bili vedno za 7, 6—4 glase spredaj, dokler nismo konečno ostali z 2 gla- soma v večiai, vkljub tetnu, da imajo uasprotaiki 5 glaaov neveljavaih. Pri zadaji volitvi 10. jaaiivarija 1888 smo pa bili mi vedao zadej, le parkrat amo njih došli, da smo imeli ž ajimi eaako glaaov, pa so aaa kaialu sopet prekoaili. Z veseijem je bilo opazovati, da ao bili vsi aaši volilci izveu dveh iz Levca, ki sta pa tudi kmalu priliitela, koj v začetku tukaj, med tem, ko je nasprotnikov maogo aiaajkalo, ter ao ajih ae le pozaeje privlekli aa volišce. Imeaa aaših volilcev ao: č. g. Jeretiu, župaik v Teharji, g. Jaaez Zupaac, poaeataik v Gaberji, Aaa Novak, omožeaa Radaj, krčmarica aa Bregu (po svojem možu Jauezu Radaju), Jože Ledaik, Gaapar Dermel, Mica Veteraik (po avojem bratu Martiau Miruiku iz Medloga), Jože Krušič, Jakob Ledaik, Martin Lednik ml., Martia Golavšek (po svojem očetu Jožefu Golavšeku), Jeraej Zupanc, ia Aatoa Jezernik, vseh 9 poaestaikov v Lokrovcu, Matevž Plaaiašek, Jurij Prekoraek, MicaRibižl, Mica Bra<-ič, Matevž Gliaaek, Valeatia Zupaac, Jakob Resaik, vaeh 7 poaeataikov iz Zgoraje Hudinje; Fraac Oatrožaik, poaeatnik iz Spoduje Hudiaje; Martia Kovač, Fraac Klemea, Florijaa Dimec, Marjeta Kovče ia Vrbaa Šribar vseh 5 poaeataikov aa Ložaici; Aatoa Kuder ia Jože Mutec sledaji kot vaški župaa za komuao Levško, oba iz Levca; Aadrej Šribar, Jaaez Jezeraik, Jože Plaaiaaek, Fraac Kraajc, Matevž Cocej ia Martia Kodela, vaeh 6 poaeataikov v Dobravi; Jaaez Zavraek, po dom. Pušaik, Jeraej Čečko ia Matija Mlakar, vai trije poaestaiki aa Starem gradu; Maka Lipovaek, Fraac Lipovšek, Gašpar Brežaik, Fraac Dimec, Martia Miraik ia Mica Krušič, vseli 6 poaeataikov v Medlogu; Matevž Mirnik, poaeataik v Zavodnu; Martia Veleaaek ia Aatoa Vidmajer, oba poaestaika aa Oatrožaem; Florijaa Kaez, Aatoa Žaidar, oba poaeataika v Hošaici ia koaečno Mica Svetec, poaestaica aa Babaem po svojem možu Fraacu Svetcu. Mi smo poaoaai na ta imeaa ia kar je aajbolje veselo m tolažljivo za uas, izvea i., 2. ia 3. so to samo zaatopaiki kmečkega stauu, kaže aam to, kako probujeai ia zavedai so vže aaši kmetje. To aam je porok, da ae nam ai bati v bodoče, da ae bi zmagali; kajti dokler so aaši kmetje taki sloveuaki koreajaki, ae bodo aaa aemški Celjaai ia ajihovih par kmei-kih privržeucev premagali. Sloveaaki aarod ai bo pa vaa ta aavedeaa imeaa vrlih aarodaih^ volilcev zapiaal hvaležeu v svojo zlato kajigo! Čast ia slava ajiin! (Koaec prih.) Iz Celja. (Pevsko društvo.) Vapored pevakega zbora, pri katerem sodeluje godba c. kr. 17. peš-polka fcm. baroa Kuha, vrši ae aa vrtu g. Košerja ia jeta-le: Kopezky: ,,Koračaica", svira vojaška godba. a) Dr. B. Ipavec: ,,Slovaaska pesem", moški zbor s samo- spevom za baritoa ia teaor. b) Aat. Nedved: ,,Sloveaska dežela", moški zbor a čveterospevom. Khomp: Overtura k aarodai igri ,,Bleške žeae", avira vojaška godba Aatoa Foerster: ,,Naše gore", mešaai zbor. Kaulich: nV Plaaiaah", valček, svira vojaška godba. Aat. Nedved: ,,Slovo", moški zbor 8 samoapevom za teaor. Leibold: ,,Peaaij venec", potpourri, svira vojaška godba. Dr. G. Ipavec: a) ,,Pozdravljam domovina te", b) ,,Slovo od laatovke", mešaaa zbora. "VVetašek: ,,Podokaica aa lavto", svira vejaška godba. Dav. Jeuko: ,,Na moru", moški zbor. Dr. Ipavec: ,,Domoviaa", avira vojaška godba. Hugoliu Sattner: »Opomia k petju", mešaai zbor. Začetek je ob '/25. uri popoldau. Vatopaiaa: a) za aeude 1 gld., b) podpirajoce ude 50 kr, c) kmete ia dijake 30 kr. od osebe, d) pevci ia pevkiaje proati. Vatop imajo p. n. častiti udje, povabljeai ia upeljaai goatje. Po koncertu proata zabava s petjem iu godbo. Pri proati zabavi aaatopijo poaamezaa pevska društva ia avira vojaška godba. Od sv. Križa tik Slatine. (Kje je zdaj pravicaV) Hudobija je do vrhuuca prikipela. Nemškutarji, kje je vaša pravica? Brez dovoljeuja občia so nam sezidali aemčursko ,,freimaurersko" aolo. Po vaej sili pa jo hočejo sedaj aam, vrlim Slovcacem, vriaiti. Kmetom pravijo liberalui šulvereiaarji: ,,Mi bodemo vse stroške že aami poplačali, aamo drva ia šolake doueake vi priakrbite!" A to je le ujih hiaavščiaa, ajih mreža, da bi jili ložje aa limaaice dobili. Kedar jih bodo pa že v kleačah imeli, bodo jim hrbet obraili. Zatorej Slovenci, takim vohuaom, oatudaim prilizuaoai ae zaupajte! Tam po lepi — zapeljaai Slatiai lovita kmete, pošteae aloveaake siaove, ,,preeaatita" goapoda: Miglitach ia dr. Hoiaael. Vlovila sta že — žalibog — v svojo mrežo veliko čredo, poprej pohlevae ovce, a aedaj ao straaai volkovi. Zapeljala sta že skoro celo Slatiao, Ločko ves, Tržišče ia Tokačevo. Ali tudi po Sečovem, v moji prijazai vaaici, — aram me je akoro, da sem v takem kraji — že rogovilita iu ae trudita Slovence v svojo aikdar sito mavho stlačiti. Dal 8e je zapeljati aek kmet, ,,Gosakov Tejče" po domače, ki butico prav v oblake steza. Po vsej sili lioče aemškutarsko šolo. Morda misli, da bodo ajegovi ainovi grofje postali, če bodo v liberalai aemškutaraki šoli vero izgubili. Vprašal sem eakrat aekega judeža Iškerjota: Zakaj aemačiae potrebuje? Ali ae more polja obdelovati, ako aemaki ae zaa? Oa ae pa kratko odreže: ,, Po leti pridejo goatje, tu aem se aprehajat. Ti so večiuoma Nemci, ia meai ai mogoče ž ajimi pogovoriti se". Jaz mu rečem: ,,Pa se aaj tujci sloveuaki uče, ako jiai tako ugaja okoli pošteaih Sloveacev laziti." Oai se bodo sloveaaki učili ? se zadere izdajalec ia mi aašteje primerov, ki bi jih aajraje čez plot pogual. Ce bi kdo od aas, mi reče, ae aa tuje podal, se bo zato tuj jezik učil? Le tujci se morajo ajegov jezik učiti. ,,Nou, sem mu rekel, ,,koliko Italijaaov se je pa učilo zavoljo vas aloveaski, ko ate bili v Italiji" — bil je aamreč vojak — ia umolkail je. Zatoraj Sloveaci, ae dajte ae za aoa voditi iu dajte vsakemu, ki bo kaj takega ziail, po aosu, da bo omolkail, kakorjeta! Od sv. Vida niže Ptuja. (Spomin. Krčma, Ceste.) Kakor vsak otrok žaljuje po izgubi avojih dragih starišev, tako tudi žaljuje vsak katoličaa po izgubi aajvišjega paatirja aaae škofije Njih ekacel. Jak. M. Stepišaika, kateri aam bodo, posebao aam Haložaaom, v večaem spomiau, kajti pred par tjedai so aas bili obiskali ia aašim otrokom zakrameat av. birme delili, katerih je pri aaa črez 500 bilo. Tudi ao aam aovo cesto, katero črez Varejo v Leskovec pelja, blagoslovili. Naj jim večai Bog zdaj v sv. aebeaib. ves ajib trud povrae! Na caat našima alov. apoatoloma sv. Ciriluia Metodu so kaj lepo aaši Haložaai lepe kreae, posebao v Majbergu ia Traabergu oskrbeli. Slava zato Varejskemu predatojaiku Mihaelu Juagru! Ravao je leto doteklo, kar amo aa Vidmu aovega predstojaika izvolili ter smo mislili, da bo res tako, kakor je poprej obetal, pa dozdaj še je tega malo ali aič pokazal. Škoda je, da zdaj se akoro vsako aedeljo po krčmah pri ajem ia ajegovem zetu ti ljubi mehi (barmoaike) krolijo, posebao aa Vidovske aedeljo je bilo tako, da so vse posteae romarje sv. Vida iu tudi aas domače ušesa bolela ia mBogo gospodov je reklo: Tu aa Vidmu je pa res grdo, da ae aa tak daa toliko greha atori, zakaj godba ia ples mlade ljudi zapeljujeta, da ae gredo v cerkev. Jaz mislim, da ta krčmarja moreta slabo viao imeti, ker ga brez godcov ae upata točiti. Tudi aaj občiaske ceate, katere ao sicer aa lepi legi ter se pri ceeti skoraj aoder dobi, popravlja ; poaebao od mirodvora do Tržečke ceate, je taka cesta, da bi lehko, kdor se po aji pelja, pluča ia jezik zgubil. Toraj, dragi Vidovski predatojaik, svoje obč. ceste poprej popravi, potem še se le za druge brigaj! Nam Haložanom ai tako lehko, kakor tebi, ki imaš vao apravo za ceste aavažati pri aosu. Od Malenedelje. (Pošta.) Dne 1. julija t. 1. se je otvorila aova pošta pri Maliaedelji, katera je zvezaua z ljutomersko, s štirikrataim odpošiljaajem aa tedea. Pošta je v domačem kraji koristaa, ali žalibože, vse tiakoviae, v poato apadajoče, ao le tiakaae v aemškem jeziku. Najbuje pa aas je dirBolo, ko smo vgledali, da je poštui pečat aemški ,,KleiBaoaatag bei Lutteaberg". Ali se tako spolajuje glasoviti § 19. osaovaih državaih poatav? Pri aaa aiti aimamo eaega rojeaega Nemca v celi župaaiji, čemu tedaj vse nemški? Sv. Jurjevška pošta, katera obstoji uže aekaj let, ima vendar aloveaske-uemške tiskovifle. Proti temu hoče pa protestirati več veljavnih mož, z župaai vred.